Uradni list Republike Slovenije

56 Uradni list RS, št. 56/2013
z dne 2. 7. 2013

2139. Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1), Stran 6413.


Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1)

Razglašam Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. junija 2013.

Št. 003-02-6/2013-10

Ljubljana, dne 28. junija 2013

Borut Pahor l.r.
Predsednik
Republike Slovenije

Z A K O N
O ŠTIPENDIRANJU (ZŠtip-1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1) Ta zakon ureja štipendije za dijake ali dijakinje (v nadaljnjem besedilu: dijak), vključene v srednješolsko izobraževanje, za študente ali študentke (v nadaljnjem besedilu: študent), vključene v programe višješolskega izobraževanja ter visokošolskega izobraževanja in za udeležence ali udeleženke izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: udeleženec izobraževanja odraslih), vrste štipendij, pogoje za dodelitev, višino in dodatke k štipendijam, postopke dodeljevanja štipendij, sofinanciranje kadrovskih štipendij, vire financiranja, vodenje evidenc, dolžnost poročanja in nadzor nad izvajanjem tega zakona.

(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije v zvezi z upravičenci do štipendij po tem zakonu prenaša vsebina točke (b) prvega odstavka in drugi odstavek 11. člena ter prvi odstavek 21. člena Direktive Sveta 2003/109/ES o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (UL L št. 16 z dne 23. 1. 2004, str. 44).

2. člen

(namen štipendiranja)

(1) Štipendije so namenjene spodbujanju izobraževanja in doseganju višje ravni izobrazbe štipendistov ali štipendistk (v nadaljnjem besedilu: štipendist), vzpostavljanju enakih možnosti za izobraževanje in izobraževanju za deficitarne poklice, spodbujanju mednarodne mobilnosti, spodbujanju doseganja izjemnih dosežkov, odgovornosti štipendistov za svoje izobraževanje kot tudi za izbiro izobraževalnega programa, krajšanju dobe izobraževanja in izboljšanju zaposljivosti.

(2) Štipendije se dodelijo za izobraževanje na izobraževalni ustanovi po izobraževalnem programu za pridobitev izobrazbe, za katero štipendist prejme javno veljavno listino ali diplomo, in so namenjene za delno kritje stroškov v zvezi z izobraževanjem.

(3) Sredstva po tem zakonu so namenjena tudi za spodbujanje kadrovskega štipendiranja.

3. člen

(opredelitev pojmov)

Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

– štipendija je pravica do denarnega prejemka, ki se dodeli za posamezni izobraževalni program na posamezni ravni izobraževanja,

– štipendijsko razmerje je razmerje med dodeljevalcem štipendije in štipendistom, iz katerega izhajajo pravice in dolžnosti obeh,

– kadrovska štipendija je štipendija, ki jo delodajalec dodeli dijaku ali študentu za izobraževalni program na podlagi svojih potreb,

– vlagatelj ali vlagateljica (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) je oseba, ki z vlogo pri pristojnem organu začne postopek za dodelitev pravice po tem zakonu,

– štipendist je fizična oseba, ki je pridobila pravico do štipendije neposredno od dodeljevalca štipendije ali preko prejemnika sredstev,

– štipenditor je Republika Slovenija za državne štipendije, Zoisove štipendije, štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu, štipendije za deficitarne poklice, in za štipendije Ad futura za mednarodno mobilnost,

– prejemnik sredstev je pravna oseba, ki je na javnem razpisu pridobila pravico po tem zakonu,

– delodajalec je pravna oseba zasebnega prava, javni zdravstveni zavod ali fizična oseba s sedežem ali prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi in dodeljuje kadrovske štipendije,

– dodeljevalec štipendije je pristojni center za socialno delo za državne štipendije in sklad za ostale štipendije po tem zakonu,

– izobraževalni program je javno veljavni izobraževalni program za pridobitev javno veljavne izobrazbe, za katero štipendist prejme javno veljavno listino, v skladu s predpisi, ki urejajo srednješolsko izobraževanje, ali javno veljavno listino ali diplomo v skladu s predpisi, ki urejajo višje oziroma visokošolsko izobraževanje, v državi izobraževanja,

– izobraževalna ustanova je šola ali druga vzgojno-izobraževalna organizacija, visokošolski zavod ali druga institucija, ki jo pristojni organi države izvora izobraževanja priznavajo kot izobraževalno ustanovo, ki spada v njen šolski sistem po posameznih vrstah izobraževanja; v primeru transnacionalnega izobraževanja, ki ga izobraževalna ustanova izvaja zunaj teritorija države, v kateri ima sedež, mora imeti izobraževalna ustanova tudi status v državi izvajanja programa usklajen z nacionalno zakonodajo na področju izobraževanja v državi izvajanja programa,

– študijski obisk je kratkoročna mednarodna mobilnost z namenom izobraževanja oziroma usposabljanja,

– iztek izobraževalnega programa je zaključek obdobja trajanja izobraževanja, kot je predviden z izobraževalnim programom, brez podaljšanja študentskega statusa,

– zaključek izobraževanja je zaključek izobraževalnega programa na izobraževalni ustanovi s pridobitvijo višje ravni izobrazbe od že pridobljene,

– zaključek obveznosti izobraževalnega programa je zaključek vseh tistih obveznosti programa, ki so na strani štipendista, vključno z oddajo in zagovorom morebitne zaključne naloge, torej štipendist za zaključek izobraževanja nima več obveznosti, ki bi jih moral opravljati, temveč so obveznosti do zaključka izobraževanja izključno na strani izobraževalne ustanove,

– šolnina je znesek, ki ga posameznik plača izobraževalni ustanovi za obiskovanje izobraževalnega programa za posamezno šolsko ali študijsko leto. Šolnina ne vsebuje drugih obveznih ali neobveznih plačil izobraževalni ustanovi, kot na primer stroškov vpisa, študijske literature, članstva v organizacijah ali klubih, laboratorijskih prispevkov, zdravstvenega ali drugega zavarovanja oziroma drugih stroškov,

– življenjski stroški so stroški nastanitve, prehrane oziroma drugi z izobraževanjem ali usposabljanjem povezani stroški,

– tekmovalec ali tekmovalka (v nadaljnjem besedilu: tekmovalec) je dijak ali študent, ki se udeleži tekmovanja iz znanja ali raziskovanja v tujini; tekmovalec lahko tekmuje samostojno ali v ekipi dveh ali več tekmovalcev,

– zamudne obresti so obresti, kot jih določa zakon, ki ureja zamudne obresti,

– politika štipendiranja je ukrep Vlade Republike Slovenije, s katerim se določijo načelne in dolgoročne usmeritve na področju štipendiranja deficitarnih poklicev za petletno obdobje,

– sklad je Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije,

– ministrstvo je ministrstvo, pristojno za delo,

– proračunski sklad ministrstva je proračunski sklad, ustanovljen na podlagi 129. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odločba US in 46/13 – ZIPRS1314-A),

– nosilec regijske sheme kadrovskih štipendij (v nadaljnjem besedilu: RRA) je regionalna razvojna agencija oziroma druga pravna oseba, ki je del regijske razvojne mreže in deluje na podlagi zakona, ki ureja spodbujanje skladnega regionalnega razvoja,

– portal e-uprava je enotni državni portal e-uprava, ki je vstopna točka do različnih informacij o državni in javni upravi,

– minimalna plača predstavlja zadnji znesek minimalne plače, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije na podlagi zakona, ki določa minimalno plačo,

– višja sila pomeni vsak nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščino zunaj nadzora dodeljevalca štipendij, štipendista ali prejemnika sredstev, ki enemu ali drugemu preprečuje izpolnitev ali izpolnjevanje katere od obveznosti, pri čemer dogodka ali okoliščine ni bilo mogoče pričakovati, predvidevati ali nanj računati ali se mu izogniti ali ga odvrniti.

4. člen

(izvzetje iz uporabe)

(1) Ta zakon se ne uporablja za štipendije otrokom padlih v vojni za Slovenijo 1991, za kadrovske štipendije v organih državne uprave, za namenske štipendije, ki jih dodeljujejo ministrstva v skladu s drugimi predpisi, za štipendije v Slovenski vojski, za štipendije na podlagi mednarodnih sporazumov, razen če štipendije na podlagi mednarodnih sporazumov dodeljuje sklad.

(2) Ta zakon se ne uporablja za druge štipendije in prejemke, ki so po namenu in načinu vračanja primerljivi štipendijam in so urejeni v drugih predpisih oziroma splošnih aktih delodajalcev.

(3) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena, ureja ta zakon dolžnost poročanja subjektov, ki dodeljujejo štipendije in druge prejemke iz tega člena.

5. člen

(javni razpis)

(1) Pravica do štipendije oziroma sofinanciranja po tem zakonu, razen za državno štipendijo, se dodeljuje na podlagi javnega razpisa.

(2) Javni razpis iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:

– pravno podlago za objavo in izvedbo javnega razpisa,

– predmet javnega razpisa,

– višino razpisanih sredstev,

– navedbo pogojev, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj za dodelitev pravic in v času trajanja pravic,

– navedbo obveznosti iz dodeljenih pravic,

– navedbo dokumentacije, ki jo mora vlagatelj predložiti, s katero dokazuje izpolnjevanje pogojev,

– višino in namen sredstev ki jih lahko prejme vlagatelj, ter morebitno usklajevanje višine teh sredstev,

– rok za vložitev vloge, ki se določi kot odprti ali zaprti rok,

– naslov in način za vložitev vloge,

– navedbo o tem, kdo odloči o dodelitvi pravice,

– navedbo začetka upravičenosti do štipendije,

– navedbo o tem ali se vlagateljem, ki bi bili glede na še razpoložljiva sredstva javnega razpisa upravičeni do preostalih razpoložljivih sredstev, dodeli sredstva v celotnem upravičenem znesku ali le do višine še razpoložljivih sredstev in na kakšen način se ta sredstva razdelijo med štipendiste ali prejemnike sredstev,

– druge podatke, pomembne za odločitev o dodelitvi pravice.

(3) V postopku javnega razpisa z zaprtim rokom za vložitev vloge:

– začne šestdesetdnevni rok za odločanje teči z dnem, od katerega se šteje, da je vložena zadnja popolna vloga, med vsemi na javni razpis prispelimi pravočasnimi vlogami,

– se vloge vlagateljev, ki izpolnjujejo pogoje javnega razpisa, ocenijo na podlagi meril za izbor štipendistov ali prejemnikov sredstev, ki se vrednotijo v točkah, odstotkih ali na drug način, ki omogoča razvrstitev vlog po vrstnem redu glede na prejeto oceno od najvišje do najnižje ocenjene vloge,

– se lahko za razvrstitev vlog dveh ali več vlagateljev, katerih vloge so prejele enako oceno, uporabi razmejitveno merilo, ki se določi z javnim razpisom,

– sredstva prejmejo tisti vlagatelji, katerih vloge glede na merila javnega razpisa prejmejo višjo oceno, do porabe razpisanih sredstev; če se vlagatelji, ki izpolnjujejo pogoje javnega razpisa, skupaj prijavljajo za nižja sredstva od razpisanih, se vloge ne ocenjujejo, sredstva pa prejmejo vsi vlagatelji, ki izpolnjujejo pogoje javnega razpisa.

(4) V postopku javnega razpisa z odprtim rokom za vložitev vloge:

– začne šestdesetdnevni rok za odločanje teči z dnem, od katerega se šteje, da je vložena posamezna popolna vloga,

– prejmejo sredstva vlagatelji, ki izpolnjujejo pogoje javnega razpisa, po vrstnem redu prispelih popolnih vlog glede na datum in uro vložitve posamezne popolne vloge do porabe sredstev,

– se v primeru, da dodeljevalec štipendij istočasno prejme več popolnih vlog in njihova skupna vrednost presega še razpoložljiva sredstva na javnem razpisu, za odločitev o štipendistih ali prejemnikih sredstev med temi vlogami uporabi razmejitvena merila, določena z javnim razpisom,

– se vloge vlagateljev, vložene po porabi sredstev in pred potekom odprtega roka, zavrnejo, vloge, prejete po poteku odprtega roka, se zavržejo.

(5) Javni razpis po tem členu se praviloma objavi kot javni razpis z zaprtim rokom za vložitev vloge, razen če ta zakon izrecno ne določa drugače.

(6) Dodeljevalec štipendije oziroma RRA objavita javni razpis na svoji spletni strani, povzetek in povezavo na objavo tudi na portalu e-uprava.

6. člen

(uporaba postopkovnih določb)

(1) Če ta zakon ne določa drugače, se v postopku dodeljevanja štipendij uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

(2) Odločba, s katero se odloči o dodelitvi pravice po tem zakonu, se vroča z navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena 21. dan od dneva odpreme. Dan odpreme se na odločbi označi.

(3) Odločba iz prejšnjega odstavka je izvršljiva z dnem odpreme odločbe, razen če ta zakon ne določa drugače.

(4) Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, razen če ta zakon ne določa drugače.

(5) V primeru zahtevnosti postopka lahko celoten ali del postopka vodi razpisna komisija, ki jo imenuje zakoniti zastopnik dodeljevalca štipendije s sklepom, s katerim se opredeli naloge in pristojnosti komisije.

7. člen

(pogodba)

(1) Če tako določa ta zakon, se na podlagi odločbe o dodelitvi pravice s štipendistom ali prejemnikom sredstev sklene pogodba o štipendiranju ali sofinanciranju.

(2) Obvezne sestavine pogodbe so:

– določitev pogodbenih strank,

– namen, za katerega so sredstva dodeljena,

– višina dodeljenih sredstev,

– transakcijski račun štipendista ali prejemnika sredstev,

– rok in način izplačila sredstev,

– način nadzora nad namensko porabo sredstev, kot na primer navedba dokazil, ki jih mora štipendist ali prejemnik sredstev dostaviti in iz katerih izhaja namenska poraba sredstev, poročila o poteku in rezultatih porabljenih sredstev oziroma zaključno poročilo,

– primeri prenehanja pogodbe,

– sankcije zaradi neizpolnjevanja pogodbenih določb in nenamenske porabe dodeljenih sredstev,

– drugo, kar sledi iz narave dodeljenih sredstev, načina porabe sredstev ter pravic in obveznosti štipendista ali prejemnika sredstev in sklada.

(3) Način in rok sklenitve pogodbe iz tega člena se opredeli v javnem razpisu.

II. VRSTE ŠTIPENDIJ IN NJIHOVO FINANCIRANJE

8. člen

(vrste štipendij)

(1) V Republiki Sloveniji se po tem zakonu dodelijo naslednje štipendije:

– državne štipendije,

– Zoisove štipendije,

– štipendije za deficitarne poklice,

– štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu,

– štipendije Ad futura.

(2) Na podlagi tega zakona lahko Republika Slovenija zagotavlja sredstva za sofinanciranje kadrovskih štipendij.

(3) Štipendist je upravičen le do ene štipendije, razen v primerih:

– kadrovske štipendije, ki se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s štipendijo za deficitarne poklice,

– štipendije za deficitarne poklice, ki se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko štipendijo,

– štipendije Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja, ki se lahko dodelita sočasno z vsemi štipendijami.

9. člen

(dodeljevanje štipendij)

(1) Štipendije po tem zakonu se dodeljujejo v vsakem šolskem ali študijskem letu.

(2) Štipendije se dodelijo za izobraževalni program od dodelitve do izteka izobraževalnega programa. Štipendije se ne morejo prvič dodeliti za letnik, v katerega je vlagatelj ponovno vpisan, ali v času podaljšanega študentskega statusa ali dodatnega študijskega leta po preteku izobraževalnega programa.

(3) Štipendist vloži dokazila za izpolnjevanje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije za vsako novo šolsko ali študijsko leto, če ta zakon ne določa drugače. Dodeljevalec štipendije vsako šolsko ali študijsko leto preveri izpolnjevanje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije, določenih za posamezno vrsto štipendije.

(4) Štipendija po tem zakonu se ne more dodeliti za izobraževalni program na ravni izobraževanja, ki je enaka ali nižja od ravni, ki jo je vlagatelj že dosegel.

(5) Štipendist lahko prejema štipendijo eno leto za posamezni letnik na isti ravni izobraževanja, razen če ta zakon ne določa drugače.

(6) Določbe tega člena se uporabljajo za sofinancirane kadrovske štipendije.

(7) Določbe od drugega do petega odstavka tega člena se ne uporabljajo za štipendije Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja, ki se dodeljujejo le za posamezni študijski obisk ali sodelovanje na tekmovanju.

10. člen

(viri financiranja)

Sredstva za štipendije in sofinanciranje kadrovskih štipendij po tem zakonu se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije, proračunskega sklada ministrstva, iz sredstev sklada in sredstev Evropskega socialnega sklada ali iz drugih virov.

III. UPRAVIČENCI IN SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE

11. člen

(upravičenci do štipendij)

(1) Ob izpolnjevanju pogojev, določenih v tem zakonu, so do štipendije upravičene osebe s statusom dijaka ali študenta ter udeleženci izobraževanja odraslih.

(2) Pojem dijak se v tem zakonu uporablja tudi za udeležence izobraževanja odraslih.

12. člen

(splošni pogoj za pridobitev štipendije)

Če ta zakon ne določa drugače, se štipendija dodeli:

– državljanom Republike Slovenije s prebivališčem v Republiki Sloveniji,

– državljanom Republike Slovenije s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so pripadniki avtohtone italijanske ali madžarske narodne skupnosti,

– državljanom držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), če izkažejo vsaj petletno neprekinjeno prebivanje v Republiki Sloveniji neposredno pred rokom za prijavo na javni razpis, po katerem uveljavljajo štipendijo,

– delavcem migrantom, ki so državljani države članice EU, če so zaposleni ali samozaposleni v Republiki Sloveniji, in njihovim vzdrževanim družinskim članom,

– obmejnim delavcem, ki so državljani države članice EU in prebivajo v drugi državi članici EU, če so zaposleni ali samozaposleni v Republiki Sloveniji, in njihovim vzdrževanim družinskim članom,

– državljanom tretjih držav, ki so pridobili status rezidenta za daljši čas.

13. člen

(drugi splošni pogoji za pridobitev štipendije)

(1) Če ta zakon ne določa drugače, lahko pridobijo štipendijo upravičenci, ki so pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisani v program nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije ali upravičenci, ki so pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja prve ali druge stopnje, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije, in v Republiki Sloveniji ali tujini niso:

– v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti,

– vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu,

– poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.

(2) Starostni pogoj iz prejšnjega odstavka se ne upošteva pri sofinanciranih kadrovskih štipendijah.

(3) Upravičenec mora celoten čas upravičenosti do štipendije izpolnjevati pogoje iz tega člena ter pogoje iz 11. in 12. člena tega zakona.

14. člen

(izobraževanje v tujini)

(1) Vlagatelji lahko ob izpolnjevanju pogojev po tem zakonu pridobijo štipendijo za izobraževanje v tujini.

(2) Podatke o javni veljavnosti izobraževalne ustanove in javni veljavnosti izobraževalnega programa pridobi vlagatelj s strani ustanove, ki izdaja taka dokazila v državi izobraževanja, ali druge ustrezne ustanove.

IV. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSAMEZNE ŠTIPENDIJE, VIŠINA ŠTIPENDIJE IN DODATKI K ŠTIPENDIJI

1. Državne štipendije

15. člen

(pojem)

Državna štipendija je namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujejo in izhajajo iz socialno šibkejših družin.

16. člen

(uporaba določb zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev)

Glede vprašanj statusa vlagatelja, postopka uveljavljanja državne štipendije, načina ugotavljanja materialnega položaja, meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino državne štipendije, obdobja prejemanja in izplačila državne štipendije, sprememb okoliščin in pravil o neupravičeno priznani pravici do državne štipendije, nadzora nad delom centrov za socialno delo pri dodeljevanju državne štipendije ter zbirk podatkov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

17. člen

(dodatki k državni štipendiji)

K državni štipendiji iz 15. člena tega zakona se dodelijo naslednji dodatki:

– dodatek za bivanje,

– dodatek za uspeh,

– dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.

18. člen

(dodatek za bivanje)

(1) Do dodatka za bivanje je upravičen štipendist, ki ima prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, če je kraj stalnega prebivališča oddaljen od kraja izobraževanja več kot 25 km, če strošek najema znaša najmanj 65 eurov mesečno in štipendist ni lastnik ali solastnik nepremičnine.

(2) Štipendistu dodatek za bivanje ne pripada, če prejema subvencijo za bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku ali ima sklenjeno pogodbo o bivanju v dijaškem domu skladno s predpisi, ki urejajo subvencioniranje bivanja študentov in dijakov.

(3) Štipendistu pripada dodatek za bivanje v višini 80 eurov mesečno.

(4) Če je štipendist v rejništvu, se namesto stalnega prebivališča iz prvega odstavka tega člena upošteva njegovo prebivališče pri rejniku.

(5) Štipendist, ki prejema dodatek za bivanje, ni upravičen do subvencionirane mesečne vozovnice skladno z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu.

(6) Štipendist, ki ne izpolnjuje več pogojev za dodatek za bivanje, s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe ni več upravičen do tega dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto.

19. člen

(dodatek za uspeh)

(1) Do dodatka za uspeh je upravičen dijak, ki je v preteklem šolskem letu dosegel povprečno oceno:

+--------+-----------------------------------+------------------+
| Razred |      Povprečna ocena dijaka       | Višina dodatka za|
|        |                                   |   uspeh v eurih  |
+--------+-----------------------------------+------------------+
|   1    |od vključno 4,0 do vključno 4,25   |        17        |
+--------+-----------------------------------+------------------+
|   2    |nad 4,25 do vključno 4,50          |        22        |
+--------+-----------------------------------+------------------+
|   3    |nad 4,50 do vključno 4,75          |        30        |
+--------+-----------------------------------+------------------+
|   4    |nad 4,75                           |        40        |
+--------+-----------------------------------+------------------+

(2) Do dodatka za uspeh je upravičen študent, ki je v preteklem študijskem letu dosegel povprečno oceno in opravil določeno število obveznosti za letnik v kreditnih točkah ECTS od skupno 60 možnih:

+--------+-----------------------------------+------------------+
| Razred |     Povprečna ocena študenta      | Višina dodatka za|
|        |                                   |   uspeh v eurih  |
+--------+-----------------------------------+------------------+
|   1    |50 ali več ECTS, nad 8,00          |        17        |
+--------+-----------------------------------+------------------+
|   2    |50 ali več ECTS, nad 9,00          |        22        |
+--------+-----------------------------------+------------------+
|   3    |55 ali več ECTS, nad 8,00          |        30        |
+--------+-----------------------------------+------------------+
|   4    |55 ali več ECTS, nad 9,00          |        40        |
+--------+-----------------------------------+------------------+

(3) Povprečna ocena iz prvega in drugega odstavka tega člena se izračuna skladno s 25. členom tega zakona.

(4) Do dodatka za uspeh po tem členu ni upravičen štipendist v prvem letniku izobraževalnega programa.

(5) V primeru izobraževanja, kjer obveznosti niso opredeljene z ECTS ali se skupno število ECTS razlikuje od 60, se določbe drugega odstavka tega člena uporabijo tako, da mora študent za 1. in 2. razred izkazati, da je z navedeno povprečno oceno opravil 80 % obveznosti letnika, za 3. in 4. razred pa 90 % obveznosti letnika.

20. člen

(dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami)

(1) Štipendist s posebnimi potrebami je štipendist, ki:

– mu je priznana invalidnost oziroma telesna okvara na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v skladu s predpisi, ki urejajo področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ali za katerega je enemu od staršev priznan dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo po predpisih, ki urejajo družinske prejemke ali

– je usmerjen v prilagojen program vzgoje in izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.

(2) Štipendistu s posebnimi potrebami se dodeli dodatek v višini 50 eurov mesečno.

(3) V primeru, da se na strani štipendista spremenijo osebne okoliščine, ki vplivajo na upravičenost do dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami:

– je štipendist, ki med šolskim ali študijskim letom izpolni pogoje za pridobitev dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami, na podlagi podane prošnje s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe upravičen do tega dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto;

– štipendist, ki ne izpolnjuje več pogojev za dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami, s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe ni več upravičen do tega dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto.

2. Zoisove štipendije

21. člen

(pojem)

Zoisova štipendija je namenjena dijakom in študentom kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti.

22. člen

(pogoji za pridobitev Zoisove štipendije)

(1) Zoisovo štipendijo za izobraževanje lahko pridobi dijak, ki izpolnjuje pogoje iz 11. do 13. člena tega zakona, ki je dosegel izjemni dosežek in je:

– v zaključnem razredu osnovne šole dosegel povprečno oceno najmanj 4,70 – za dijaka v prvem letniku neposredno po prehodu iz osnovne šole na višjo raven izobraževanja ali

– imel v predhodnem šolskem letu glede na šolsko leto uveljavljanja štipendije v srednji šoli povprečno oceno najmanj 4,10 – za dijaka od vključno drugega letnika dalje.

(2) Zoisovo štipendijo za izobraževanje lahko pridobi študent, ki izpolnjuje pogoje iz 11. do 13. člena tega zakona, ki je dosegel izjemen dosežek in je:

– zlati maturant ali je imel v zaključnem razredu srednje šole povprečno oceno najmanj 4,10 – za študenta v prvem letniku neposredno po prehodu iz srednje šole na višjo raven izobraževanja ali

– imel v predhodnem študijskem letu glede na študijsko leto uveljavljanja štipendije na višješolskem ali visokošolskem izobraževanju povprečno oceno najmanj 8,50 ali je bil v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju glede na doseženo povprečje uvrščen med najboljših pet odstotkov v svoji generaciji – za študenta od drugega letnika dalje.

(3) V primeru, da se na javni razpis prijavi več vlagateljev za Zoisovo štipendijo, ki izpolnjujejo pogoje po prvem ali drugem odstavku tega člena, kot je razpoložljivih sredstev, so do Zoisove štipendije upravičeni vlagatelji, ki so dosegli višjo povprečno oceno ali več točk za izjemne dosežke ali več točk pri zlati maturi ali višje razmerje med povprečno oceno vlagatelja in povprečno oceno generacije.

23. člen

(pogoji za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije)

(1) Upravičenec do Zoisove štipendije mora za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije na istem izobraževalnem programu za vsako šolsko ali študijsko leto izkazati vpis v višji letnik in doseženo povprečno oceno iz prejšnjega člena ali izjemni dosežek skladno s 24. členom tega zakona.

(2) Pogojev iz prejšnjega odstavka ni potrebno izkazovati upravičencu do Zoisove štipendije, ki:

– je preskočil letnik,

– pogojev za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije ni izpolnil zaradi opravičljivih razlogov iz prvega odstavka 87. člena tega zakona in napreduje v višji letnik.

24. člen

(izjemni dosežki)

(1) Za izjemne dosežke štejejo:

– najvišja mesta iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev,

– prejeta zlata in srebrna priznanja iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev,

– priznanja za najboljše raziskovalne naloge,

– udeležba in najvišja mesta na mednarodnih tekmovanjih iz znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti ali umetnosti,

– nagrajeno znanstvenoraziskovalno, razvojno ali umetniško delo na državni ali mednarodni ravni,

– objava znanstvenoraziskovalne naloge ali znanstvenega prispevka v strokovni ali znanstveni publikaciji ali zborniku,

– umetniško delo ali drugo delo, ki je dobilo vsaj dve pozitivni strokovni kritiki, objavljeni v različnih tiskanih medijih, dostopnih na območju celotne Slovenije, oziroma je sodelovalo na mednarodni razstavi ali festivalu,

– najvišja mesta na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja na državnih in mednarodnih tekmovanjih.

(2) Vlagatelj lahko za pridobitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije ob prehodu med ravnmi izobraževanja uveljavlja izjemni dosežek iz zadnjih dveh šolskih ali študijskih let iz predhodne ravni izobraževanja, v vseh ostalih primerih pa izjemni dosežek, ki ga je dosegel v času izobraževanja na ravni izobraževanja, za katero uveljavlja Zoisovo štipendijo, pri čemer se posamezni dosežek lahko uveljavlja le enkrat.

(3) Vlagatelj lahko uveljavlja individualni izjemni dosežek oziroma izjemni dosežek, dosežen v skupini, ki šteje največ pet članov.

(4) Natančnejšo opredelitev in uveljavljanje izjemnih dosežkov s podzakonskim aktom določi minister, pristojen za delo.

25. člen

(povprečna ocena)

(1) Povprečna ocena je povprečje vseh številčno izraženih zaključenih ocen predmetov ali izpitov, določenih v skladu z izobraževalnim programom, ki jih je vlagatelj dosegel v predhodnem šolskem ali študijskem letu glede na šolsko ali študijsko leto, za katerega vlagatelj uveljavlja pravico do štipendije.

(2) Povprečna ocena zadnjega razreda osnovne šole je povprečje vseh številčno izraženih zaključenih ocen vseh predmetov zaključnega razreda osnovne šole.

(3) V primeru ocen, ki jih je vlagatelj dosegel zunaj Republike Slovenije in ne ustrezajo ocenam v skladu s predpisi s področja šolstva ali visokega šolstva v Republiki Sloveniji, mora vlagatelj zagotoviti ocenjevalno lestvico tuje izobraževalne ustanove, na podlagi katere dodeljevalec štipendije izvede pretvorbo ocen v slovenski ocenjevalni sistem.

(4) Natančnejši izračun povprečne ocene in izračun uvrstitve med najboljših pet odstotkov študentov v generaciji s podzakonskim aktom določi minister, pristojen za delo.

26. člen

(višina Zoisove štipendije z dodatki)

(1) Zoisova štipendija mesečno znaša 120 eurov za dijaka in 140 eurov za študenta.

(2) Če se štipendist izobražuje v tujini, Zoisova štipendija mesečno znaša 240 eurov za dijaka in 280 eurov za študenta.

(3) K Zoisovi štipendiji se dodelita:

– dodatek za bivanje,

– dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.

(4) Upravičenost do dodatkov iz prejšnjega odstavka se ugotavlja skladno z določbami 18. in 20. člena tega zakona.

27. člen

(javni razpis)

Sklad vsako leto najkasneje do konca junija objavi javni razpis za dodelitev Zoisovih štipendij vlagateljem za prvo dodelitev Zoisove štipendije za posamezno raven izobraževanja.

28. člen

(odločanje o dodelitvi ali nadaljnjem prejemanju Zoisove štipendije)

O dodelitvi ali nadaljnjem prejemanju Zoisove štipendije na prvi stopnji odloča sklad.

29. člen

(odločanje o pritožbah)

(1) O pritožbah zoper odločbe iz prejšnjega člena odloča ministrstvo.

(2) V sporih zoper odločbe ministrstva iz prejšnjega odstavka odloča socialno sodišče.

3. Štipendije za deficitarne poklice

30. člen

(pojem)

(1) Štipendija za deficitarne poklice je namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujejo na ravneh izobraževanja in področjih, opredeljenih v politiki štipendiranja.

(2) Namen in cilje štipendij za deficitarne poklice se opredeli v politiki štipendiranja, ki jo sprejme Vlada Republike Slovenije za obdobje petih let, v kateri določi zlasti:

– cilje štipendij za deficitarne poklice v Republiki Sloveniji,

– opredelitev področij, ki se spodbujajo preko politike štipendij za deficitarne poklice, vključno s področji, ki jih kot deficitarna opredelita italijanska ali madžarska narodna skupnost,

– predviden obseg sredstev za uresničevanje politike štipendij za deficitarne poklice,

– kazalce spremljanja doseganja ciljev,

– pričakovane rezultate štipendij za deficitarne poklice,

– način in obdobje poročanja o izvajanju štipendiranja.

(3) Predlog dokumenta iz prejšnjega odstavka pripravi ministrstvo v sodelovanju s predstavniki socialnih partnerjev in s samoupravnimi narodnimi skupnostmi italijanske in madžarske narodne skupnosti.

(4) Strokovna izhodišča politike iz drugega odstavka tega člena pripravi sklad v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje.

31. člen

(upravičenci)

Štipendija za deficitarne poklice se dodeli upravičencu, ki izpolnjuje pogoje iz 11., 12. in 13. člena tega zakona in se izobražuje na ravneh izobraževanja in področjih, opredeljenih v politiki štipendiranja.

32. člen

(višina štipendije)

Štipendija za deficitarne poklice mesečno znaša 100 eurov.

33. člen

(javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice)

(1) Štipendije za deficitarne poklice sklad dodeli na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi do konca meseca januarja za naslednje šolsko ali študijsko leto.

(2) Sklad javni razpis iz prejšnjega odstavka objavi z odprtim rokom za vložitev vloge.

34. člen

(vloga za dodelitev štipendije za deficitarne poklice)

(1) Vlagatelj vloži vlogo za dodelitev štipendije za deficitarne poklice pri skladu.

(2) Vlagatelj k vlogi iz prejšnjega odstavka priloži dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki jih za dodelitev štipendije za deficitarne poklice določa ta zakon in javni razpis iz prejšnjega člena.

35. člen

(odločanje o dodelitvi štipendije za deficitarne poklice)

O dodelitvi štipendije za deficitarne poklice na prvi stopnji odloča sklad.

36. člen

(odločanje o pritožbah)

(1) O pritožbah zoper odločbe iz prejšnjega člena odloča ministrstvo.

(2) V sporih zoper odločbe ministrstva iz prejšnjega odstavka odloča upravno sodišče.

4. Štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu

37. člen

(pojem)

Štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu so namenjene Slovencem s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije za izobraževanje v višješolskem ali visokošolskem izobraževalnem programu prve in druge stopnje na izobraževalnih ustanovah v Republiki Sloveniji.

38. člen

(upravičenci do štipendije)

(1) Štipendija za Slovence v zamejstvu in po svetu za študij v Republiki Sloveniji se dodeli upravičencu iz 11. člena tega zakona, ki izpolnjuje pogoje iz 13. člena tega zakona in ima enega izmed naslednjih osebnih statusov:

– je Slovenec s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije, ki ima državljanstvo Republike Slovenije,

– je Slovenec s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije, ki ima status Slovenca brez državljanstva Republike Slovenije,

– je Slovenec s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije brez državljanstva Republike Slovenije in brez statusa Slovenca brez državljanstva Republike Slovenije.

(2) Osebni status iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka se ugotavlja v skladu z zakonom, ki ureja odnose Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, in sicer na podlagi odločbe ali mnenja državnega organa, pristojnega za sodelovanje s Slovenci zunaj Republike Slovenije.

39. člen

(višina štipendije)

Štipendija za Slovence v zamejstvu in po svetu znaša 200 eurov mesečno.

40. člen

(dodatek za obvezno zdravstveno zavarovanje)

(1) Štipendist iz prvega odstavka 38. člena tega zakona se obvezno zdravstveno zavaruje na podlagi 14. točke prvega odstavka 15. člena zakona, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, če ni obvezno zdravstveno zavarovan iz drugega naslova.

(2) Štipendistom iz prejšnjega odstavka, razen državljanom držav članic EU, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije, sklad od sklenitve obveznega zdravstvenega zavarovanja iz prejšnjega odstavka za posamezno študijsko leto izplača mesečne prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, če je štipendist ta dodatek uveljavljal in mu je bil dodeljen.

41. člen

(javni razpis za dodelitev štipendij za Slovence v zamejstvu in po svetu)

(1) Sklad vsako leto objavi javni razpis za dodelitev štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu za naslednje študijsko leto.

(2) Javni razpis iz prejšnjega odstavka se objavi tudi na spletnem portalu Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

42. člen

(vloga za dodelitev ali nadaljnje prejemanje štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu)

Vloga za dodelitev ali nadaljnje prejemanje štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu se vloži pri skladu.

43. člen

(merila za ocenjevanje vlog za dodelitev štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu)

(1) Merila za ocenjevanje vlog določi sklad v sodelovanju z državnim organom, pristojnim za sodelovanje s Slovenci zunaj Republike Slovenije skladno s cilji strategije odnosov Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja.

(2) Merila iz prejšnjega odstavka so zlasti povprečna ocena, aktivno sodelovanje v slovenskih društvih, organizacijah oziroma drugih strukturah zunaj Republike Slovenije in ocena državnega organa, pristojnega za sodelovanje s Slovenci zunaj Republike Slovenije.

44. člen

(odločanje o dodelitvi ali nadaljnjem prejemanju štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu)

O dodelitvi ali nadaljnjem prejemanju štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu na prvi stopnji odloča sklad.

45. člen

(odločanje o pritožbah)

(1) O pritožbah zoper odločbe iz prejšnjega člena odloča ministrstvo.

(2) V sporih zoper odločbe ministrstva iz prejšnjega odstavka odloča upravno sodišče.

5. Štipendije Ad futura

46. člen

(pojem)

Štipendija Ad futura se dodeli za mednarodno mobilnost za:

– izobraževanje,

– študijski obisk,

– sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja.

47. člen

(upravičenci do štipendije Ad futura)

(1) Štipendija Ad futura za izobraževanje se lahko dodeli za srednješolsko, višješolsko ali visokošolsko izobraževanje upravičencem iz 11. člena tega zakona, ki izpolnjujejo pogoje iz 13. člena tega zakona, in sicer:

– upravičencu iz 12. člena tega zakona za izobraževanje v tujini,

– tujemu državljanu s stalnim prebivališčem v tujini, ki ni pridobil statusa rezidenta za daljši čas, za izobraževanje v Republiki Sloveniji.

(2) Štipendija Ad futura iz druge in tretje alineje prejšnjega člena se dodeli upravičencem iz 11. člena tega zakona, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji, če izpolnjujejo pogoje iz 12. in 13. člena tega zakona, in sicer za udeležbo na študijskem obisku v tujini ali tekmovanju iz znanja ali raziskovanja v tujini.

(3) Ne glede na prvi odstavek 13. člena tega zakona lahko vlagatelj štipendijo Ad futura za izobraževanje pridobi pred dopolnjenim 28. letom starosti za visokošolsko izobraževanje.

(4) Če tako določa javni razpis, se lahko štipendijo v skladu s tem poglavjem dodeli tudi posredno preko drugega prejemnika sredstev, ki mora celotna dodeljena sredstva nameniti štipendistu. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati prejemnik sredstev, se opredelijo z javnim razpisom. Za prejemnika se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za štipendista.

48. člen

(višina in namen štipendije Ad futura)

Višina in namen štipendije Ad futura se določi z vsakokratnim javnim razpisom.

49. člen

(javni razpis)

(1) Sklad objavi javni razpis za dodelitev štipendij Ad futura praviloma z zaprtim rokom za vložitev vloge, z odprtim rokom za vložitev vloge pa v primeru, če razpis ne določa meril za izbiro štipendistov, temveč le razmejitvena merila.

(2) Sklad v javnem razpisu iz prejšnjega odstavka poleg vsebin iz 5. člena tega zakona določi tudi:

– enega ali več posebnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu iz 50. člena tega zakona,

– enega ali več meril iz 51. člena tega zakona, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo upravičenci, če se javni razpis objavi z zaprtim rokom za vložitev vloge,

– način usklajevanja štipendije, če se ta usklajuje.

50. člen

(posebni pogoji za štipendijo Ad futura)

(1) Posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj za pridobitev štipendije Ad futura oziroma štipendist, so lahko:

– državljanstvo, država izvora oziroma država stalnega ali začasnega prebivališča,

– država izobraževanja ali gostovanja, izobraževalna ali gostujoča ustanova oziroma program izobraževanja, raziskovanja ali usposabljanja,

– način oziroma oblika izobraževanja ali usposabljanja,

– raven oziroma stopnja izobraževanja,

– področje ali smer izobraževanja ali usposabljanja,

– socialni status,

– podpora oziroma priporočilo osebe z akademskega, strokovnega oziroma drugega področja,

– podpora pristojnih organizacij avtohtone italijanske ali madžarske narodne skupnosti pri štipendijah, ki se namenjajo za izobraževanje njihovih pripadnikov v Italijanski republiki ali na Madžarskem,

– omejitve ali zahteve glede predhodnega, trenutnega oziroma drugega izobraževanja,

– omejitve ali zahteve glede statusa,

– pogoji, ki jih mora izpolnjevati tekmovanje, izobraževanje ali usposabljanje,

– omejitve, zahteve oziroma posledice glede štipendij ali drugih prejemkov v Republiki Sloveniji ali v tujini,

– omejitve, zahteve oziroma posledice glede delovnega razmerja oziroma opravljanja samostojne registrirane dejavnosti v Republiki Sloveniji oziroma v tujini,

– omejitve, zahteve oziroma posledice glede vpisa v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje ali pri pristojnem organu v tujini,

– sedež, dejavnost ali drugi pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj, ki je pravna oseba,

– v Republiki Sloveniji urejeno začasno prebivališče v državi izobraževanja,

– dovoljenje oziroma urejeno prebivanje v državi izobraževanja z namenom izobraževanja,

– država, v kateri ima vlagatelj davčni rezidentski status,

– drugi z javnim razpisom oziroma pogodbo določeni pogoji.

(2) Z javnim razpisom se določi rok, od katerega mora vlagatelj izpolnjevati pogoje iz prejšnjega odstavka.

(3) V primerih iz četrtega odstavka 47. člena tega zakona se z javnim razpisom določijo tudi pogoji, ki jih mora izpolnjevati prejemnik sredstev od dne vložitve vloge dalje oziroma z dnem uveljavljanja pravice, če je ta pred dnem vložitve vloge.

51. člen

(merila za programe Ad futura)

Merila, ki se uporabijo za izbiro štipendistov ali prejemnikov sredstev ali kot razmejitvena merila med vlagatelji, ki izpolnjujejo pogoje javnega razpisa, se glede na namen programa določijo s posameznim javnim razpisom in so lahko:

– raven oziroma stopnja trenutnega ali predhodnega izobraževanja,

– izobraževalna ali gostujoča ustanova,

– področje izobraževanja oziroma študijskega obiska,

– uspeh oziroma povprečna ocena,

– letnik izobraževanja,

– trajanje izobraževanja ali študijskega obiska,

– stroški,

– strokovni, znanstveni oziroma drugi dosežki,

– delovne in praktične izkušnje,

– nagrade in drugi dosežki na določenem področju,

– prostovoljno delo in druge družbeno koristne aktivnosti,

– izkazan potencial,

– interes delodajalca,

– dohodek oziroma socialni status posameznika,

– katerikoli ovrednoten pogoj iz prejšnjega člena,

– druga merila.

52. člen

(odločanje o dodelitvi štipendije Ad futura)

O dodelitvi štipendije Ad futura na prvi stopnji odloča sklad.

53. člen

(odločanje o pritožbah za štipendijo Ad futura)

(1) O pritožbah zoper odločbe iz prejšnjega člena odloča ministrstvo.

(2) Pritožba zadrži izvršitev odločbe.

(3) V sporih zoper odločbe ministrstva iz prvega odstavka tega člena odloča upravno sodišče.

54. člen

(pogodba o štipendiranju za štipendijo Ad futura)

(1) Sklad po dokončnosti odločbe o dodelitvi štipendije Ad futura in po predložitvi morebitnih z odločbo zahtevanih dokazil s štipendistom sklene pogodbo o štipendiranju, če se štipendija dodeli za izobraževanje ali če se sredstva dodelijo preko prejemnika sredstev.

(2) V primeru štipendije Ad futura za izobraževanje se pogodba o štipendiranju sklene za obdobje od šolskega ali študijskega leta dodelitve štipendije do izteka izobraževalnega programa oziroma za daljše obdobje, če pogodba določa obveznosti tudi po zaključku izobraževanja.

A. Štipendije Ad futura za izobraževanje

55. člen

(namen štipendij Ad futura za izobraževanje)

Štipendije Ad futura za izobraževanje so namenjene spodbujanju mednarodnega izobraževanja.

56. člen

(izplačilo štipendije)

(1) Štipendijo za posamezno šolsko ali študijsko leto izobraževalnega programa sklad praviloma nakaže:

– za šolnino neposredno izobraževalni ustanovi na podlagi računa:

a) ki se glasi na sklad in v katerem je navedeno osebno ime štipendista, če gre za izobraževalno ustanovo s sedežem v Republiki Sloveniji,

b) v katerem je navedeno osebno ime štipendista in se glasi na štipendista ali na sklad, če gre za izobraževalno ustanovo s sedežem zunaj Republike Slovenije,

– za življenjske stroške na način, določen v javnem razpisu.

(2) Štipendija se lahko izplačuje za dodatno študijsko leto po izteku izobraževalnega programa le, če tako izrecno določa javni razpis.

57. člen

(predčasen zaključek izobraževanja)

Štipendist, ki je izobraževalni program, za katerega je pridobil štipendijo Ad futura za izobraževanje, uspešno zaključil pred rokom, predvidenim za zaključek izobraževalnega programa, je upravičen do:

– celotne štipendije za življenjske stroške za tekoče šolsko ali študijsko leto, v katerem je zaključil izobraževanje,

– štipendije za šolnino glede na dejanske stroške šolnine do skupne višine odobrenih sredstev za šolnino za vsa leta izobraževalnega programa.

58. člen

(obveznost zaposlitve)

(1) Če javni razpis tako določa, je štipendist dolžan najkasneje v treh mesecih po zaključku izobraževanja, za katerega je prejel štipendijo, skleniti delovno razmerje z delodajalcem s sedežem v Republiki Sloveniji ali se prijaviti v evidenco brezposelnih oseb v Republiki Sloveniji skladno z zakonom, ki ureja trg dela.

(2) Pogodba o zaposlitvi za delovno razmerje iz prejšnjega odstavka mora biti sklenjena s polnim delovnim časom vsaj za toliko časa, kolikor je trajalo izobraževanje, za katerega je štipendist prejemal štipendijo, ali za obdobje, določeno z javnim razpisom. Ne glede na prejšnji stavek se lahko v izjemnih primerih pogodba o zaposlitvi sklene z delovnim časom, ki je krajši od polnega, pri čemer se obveznost trajanja zaposlitve preračuna na polni delovni čas.

(3) Če štipendist delovno razmerje sklene za obdobje, krajše od tistega, ki ga določa pogodba o štipendiranju, je štipendist dolžan vrniti vrednost štipendije v sorazmernem deležu, ki ustreza obdobju, ko ni bil zaposlen, preračunanem skladno z gibanjem indeksa cen življenjskih potrebščin.

(4) Štipendist izpolni svojo obveznost iz tega člena tudi, če se v Republiki Sloveniji samozaposli.

(5) Sklad lahko štipendista oprosti obveznosti iz tega člena, če štipendist med izobraževanjem ali po njegovem zaključku postane trajno nezmožen za delo, kar dokazuje z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

(6) Sklad lahko odloži izpolnitev obveznosti iz tega člena, če štipendist nadaljuje izobraževanje na višji ravni izobraževanja, in sicer za čas trajanja tega izobraževalnega programa.

59. člen

(vračilo štipendije)

(1) Če štipendijsko razmerje preneha zaradi razlogov iz 97. člena tega zakona, je štipendist dolžan vrniti vrednost celotne štipendije skladno z določbami 99. člena tega zakona, razen v primeru iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

(2) V primerih iz četrtega odstavka 47. člena tega zakona je obveznosti po tem členu dolžan poravnati prejemnik sredstev.

B. Štipendije Ad futura za študijske obiske

60. člen

(namen štipendij Ad futura za študijske obiske)

Štipendije Ad futura za študijske obiske so namenjene spodbujanju mednarodne mobilnosti in dvigu kakovosti izobraževanja in zaposljivosti udeležencev študijskih obiskov.

61. člen

(izplačilo štipendije)

Sklad štipendijo Ad futura za študijski obisk nakaže na način, določen v javnem razpisu.

62. člen

(obveznosti)

Štipendist je dolžan poleg drugih obveznosti določenih s tem zakonom, javnim razpisom ali pogodbo o štipendiranju izpolniti tudi naslednje obveznosti:

– se udeležiti in zaključiti obveznosti študijskega obiska,

– namensko porabiti sredstva,

– predložiti poročilo in dokazila o udeležbi oziroma porabi sredstev v 30 dneh od zaključka študijskega obiska, če je to predvideno z odločbo oziroma pogodbo.

63. člen

(vračilo štipendije)

(1) Štipendist je dolžan vrniti celotno prejeto štipendijo v primerih iz 97. člena tega zakona ali če:

– se štipendist ne udeleži študijskega obiska oziroma ne izpolni obveznosti iz študijskega obiska, opredeljene z odločbo oziroma pogodbo,

– štipendist ali prejemnik sredstev ne predloži poročila in dokazil o opravljenem študijskem obisku, če so ta določena z odločbo oziroma pogodbo,

– nenamensko porabi sredstva.

(2) Štipendist je dolžan vrniti sorazmerni del štipendije za neopravljen del študijskega obiska, če ga štipendist ne opravi v dogovorjenem trajanju, ali neporabljeni del štipendije, če so stroški nižji od višine dodeljenih sredstev.

(3) V primerih iz četrtega odstavka 47. člena tega zakona je obveznosti po tem členu dolžan poravnati prejemnik sredstev.

C. Sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja

64. člen

(namen štipendij Ad futura za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja)

Štipendije Ad futura za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja se dodeljujejo za udeležbo dijakov in študentov ter njihovih mentorjev na skupinskih ali individualnih tekmovanjih v tujini z namenom spodbude dijakom in študentom, da se potegujejo za odličnost svojega raziskovalnega dela in idej.

65. člen

(sredstva)

(1) Prejemnik sredstev lahko pridobi sredstva za sofinanciranje sodelovanja na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja v tujini za tistega tekmovalca, ki je:

– dijak ali študent v Republiki Sloveniji in

– kot posameznik ali v okviru tekmovalne skupine že sprejet na tekmovanje.

(2) V primerih in pod pogoji, določenimi z javnim razpisom, lahko prejemnik sredstev pridobi sredstva tudi za sofinanciranje udeležbe mentorja, pri tekmovalnih skupinah pa največ dveh mentorjev.

(3) Sredstva za sofinanciranje sodelovanja posameznega tekmovalca na istem tekmovanju lahko pridobi le en prejemnik sredstev in samo enkrat.

66. člen

(obveznosti prejemnika sredstev)

Prejemnik sredstev je dolžan poleg drugih obveznosti, določenih s tem zakonom, javnim razpisom ali odločbo, izpolniti tudi naslednje obveznosti:

– izvesti udeležbo na tekmovanju,

– v enem mesecu po zaključku tekmovanja skladu predložiti poročilo o sodelovanju tekmovalcev oziroma mentorjev na tekmovanju.

67. člen

(vračilo sredstev)

Prejemnik sredstev je dolžan vrniti celotno prejeto štipendijo v primerih iz 97. člena tega zakona ali če:

– se tekmovalec, tekmovalna skupina oziroma mentor ne udeležijo tekmovanja, za katerega so bila prejemniku sredstev dodeljena sredstva,

– prejemnik sredstev ne predloži poročila iz prejšnjega člena,

– nenamensko porabi sredstva.

68. člen

(podzakonski akt)

Natančnejšo opredelitev upravičencev do štipendije Ad futura, pogojev za kandidiranje na javnem razpisu, razmejitvenih meril, vsebino pogodbe o štipendiranju, izplačilo štipendije, način izpolnitve obveznosti zaposlitve in drugih določb tega poglavja s podzakonskim aktom podrobneje določi minister, pristojen za delo.

V. SOFINANCIRANJE KADROVSKIH ŠTIPENDIJ

69. člen

(sofinanciranje kadrovskih štipendij)

Sklad ali RRA sofinancirata kadrovske štipendije delodajalcem, ki dodeljujejo kadrovske štipendije za izobraževanje upravičencem iz 11. člena tega zakona, ki izpolnjujejo pogoje iz 12. in 13. člena tega zakona, razen starostnega pogoja.

70. člen

(minimalna sofinancirana kadrovska štipendija)

Kadrovska štipendija, ki jo delodajalec uveljavlja za sofinanciranje, ne sme biti nižja od državne štipendije brez dodatkov za četrti dohodkovni razred kot je urejena v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

71. člen

(višina sofinanciranja)

(1) Sofinanciranje se dodeli v višini 50 % kadrovske štipendije, vendar največ v višini 30 % minimalne plače.

(2) Če se štipendist izobražuje na ravni izobraževanja in področju, opredeljenem v politiki štipendiranja, se sofinanciranje dodeli v višini 70 % kadrovske štipendije, vendar največ v višini 40 % minimalne plače.

(3) Če sofinanciranje kadrovske štipendije ne dosega 50 % ali 70 % dodeljene in izplačane kadrovske štipendije glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, se znesek sofinanciranja avtomatično usklajuje ob spremembi minimalne plače, dokler ne doseže najvišjega možnega odstotka kadrovske štipendije.

(4) Višina sofinanciranja za posameznega štipendista se lahko za novo šolsko ali študijsko leto poviša do največ 10 % glede na predhodno šolsko ali študijsko leto na podlagi vložene zahteve delodajalca.

72. člen

(pogoji za sofinanciranje)

Delodajalec mora izpolnjevati naslednje pogoje:

– zoper njega ni uveden postopek prisilne poravnave, stečajni postopek ali postopek prisilnega prenehanja v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopek zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje,

– zagotavlja sredstva za izplačevanje kadrovske štipendije za celotno dobo trajanja sofinanciranja,

– ima s štipendistom medsebojna razmerja urejena s pogodbo o štipendiranju.

73. člen

(javni razpis)

(1) Sklad oziroma RRA objavita javni razpis za dodelitev sredstev za sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za naslednje šolsko ali študijsko leto do konca februarja.

(2) Javni razpis iz prejšnjega odstavka se objavi z odprtim rokom za vložitev vloge.

74. člen

(odločanje o dodelitvi sofinanciranja)

(1) Sredstva za sofinanciranje kadrovskih štipendij se z odločbo dodelijo tistim delodajalcem, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu in iz javnega razpisa, in sicer po vrstnem redu prispelih popolnih vlog do porabe sredstev.

(2) Delodajalec hkrati ne more prejeti sredstev za sofinanciranje kadrovske štipendije za istega štipendista pri skladu in pri RRA.

75. člen

(obveznosti delodajalca)

(1) Delodajalec je dolžan:

– s štipendistom, za katerega je prejemal sofinanciranje kadrovske štipendije, po zaključku izobraževanja skleniti pogodbo o zaposlitvi,

– omogočiti opravljanje enomesečne delovne prakse štipendistu v vsakem šolskem oziroma študijskem letu,

– hraniti dokumentacijo o sofinanciranju kadrovskih štipendij najmanj 10 let po zaključku pogodbenega razmerja in na zahtevo sklada ali RRA zagotoviti vpogled oziroma v določenem roku posredovati vse podatke in dokumente, za katere je zaprošen,

– skladu ali RRA omogočiti nadzor nad izpolnjevanjem določb tega zakona in pogodbe iz 83. člena tega zakona.

(2) Delodajalec lahko štipendistu v času opravljanja prakse iz druge alineje prejšnjega odstavka povrne stroške za prevoz in prehrano. Navedeni stroški niso predmet sofinanciranja iz 71. člena tega zakona.

76. člen

(odpoved pogodbe po enomesečni delovni praksi)

(1) Delodajalec, ki dodeljuje, ali štipendist, ki prejema sofinancirano kadrovsko štipendijo, lahko v prvem letu štipendijskega razmerja po preteku enomesečne delovne prakse odpove pogodbo o štipendiranju.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka delodajalec prekine pogodbo o sofinanciranju.

(3) Če je štipendist letnik, za katerega je prejemal štipendijo, uspešno končal in izpolnil pogoje za vpis v višji letnik, v primeru iz tega člena štipendist ni dolžan vrniti prejetega zneska štipendije delodajalcu, delodajalec pa ni dolžan vrniti prejetega zneska sofinanciranja.

77. člen

(obveznost zaposlitve štipendista)

(1) Delodajalec je dolžan s štipendistom, za katerega je prejemal sofinanciranje, najkasneje v enem mesecu po zaključku izobraževanja skleniti pogodbo o zaposlitvi na ustrezno delovno mesto.

(2) Ob soglasju sklada ali RRA je izjemoma lahko rok za zaposlitev daljši za toliko časa, kolikor trajajo zakonsko predpisane obveznosti, ki jih mora po zaključku izobraževanja izpolniti štipendist in brez katerih ne more opravljati poklica, za katerega je prejemal štipendijo.

(3) Pogodba o zaposlitvi iz prejšnjega odstavka mora biti sklenjena s polnim delovnim časom. Ne glede na prejšnji stavek se lahko v izjemnih primerih pogodba o zaposlitvi sklene z delovnim časom, ki je krajši od polnega, pri čemer se obveznost trajanja zaposlitve preračuna na polni delovni čas.

(4) Če se delovno razmerje iz prejšnjega odstavka sklene za čas, krajši od enega leta, mora delodajalec vrniti celoten znesek prejetega sofinanciranja kadrovske štipendije za tega štipendista.

(5) Ustrezno delovno mesto je takšno delovno mesto, ki ustreza zaključeni ravni izobrazbe in področju izobraževanja štipendista.

(6) Izpolnitev obveznosti zaposlitve štipendista se lahko odloži zaradi razlogov, določenih v prvem odstavku 87. člena tega zakona, za čas trajanja teh razlogov, vendar največ za eno leto.

78. člen

(zaposlitev štipendista pred zaključkom izobraževanja)

(1) Ne glede na določbo prejšnjega člena lahko delodajalec štipendista zaposli pred zaključkom izobraževanja, ki je predmet sofinanciranja, če je štipendistu dovoljeno opravljanje šolskih ali študijskih obveznosti, vendar mora tak štipendist izobraževanje zaključiti v šestih mesecih po zaposlitvi.

(2) V primeru zaposlitve po tem členu delodajalec ni več upravičen do sofinanciranja kadrovske štipendije od vključno meseca, v katerem je zaposlil štipendista.

(3) Če štipendist izobraževanja ne zaključi v roku iz prvega odstavka tega člena, mora delodajalec vrniti celoten znesek prejetega sofinanciranja kadrovske štipendije za tega štipendista.

79. člen

(prenos štipendiranja, sofinanciranja in zaposlitve)

(1) Delodajalec lahko ob predhodnem soglasju posameznega štipendista in sklada ali RRA vse pogodbene obveznosti za posameznega štipendista po pogodbi o sofinanciranju kadrovske štipendije prenese na drugega delodajalca.

(2) Sklad ali RRA da soglasje k prenosu enega, več ali vseh štipendistov iz pogodbe o sofinanciranju le v primeru posebej utemeljenih in tehtnih razlogov, kar sklad ali RRA presodi na podlagi vloge delodajalca, ki vsebuje dokazila o obstoju teh razlogov, seznam štipendistov, želeni datum prenosa in soglasje novega delodajalca, da je pripravljen prevzeti posameznega štipendista in vse obveznosti, ki iz prevzema izhajajo.

(3) Novi delodajalec mora izpolnjevati pogoje po tem zakonu in prevzeti vse obveznosti izplačevanja kadrovske štipendije, sofinanciranja in kasnejše zaposlitve štipendista od prevzema dalje. Prenos ni možen na delodajalca, pri katerem je štipendist poslovodna oseba ali direktor ali na štipendista, ki opravlja samostojno registrirano dejavnost.

(4) Prenos se uredi z dodatkom k pogodbi o štipendiranju in pogodbi o sofinanciranju kadrovske štipendije.

80. člen

(utemeljeni razlogi za neizpolnitev obveznosti zaposlitve štipendista)

(1) Delodajalec je prost obveznosti zaposlitve štipendista, če je zoper delodajalca uveden postopek prisilne poravnave, stečajni postopek ali postopek prisilnega prenehanja v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopek zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.

(2) V primerih iz prejšnjega odstavka sklad ali RRA v postopku prijavi terjatev v višini zneska sofinanciranja kadrovske štipendije.

81. člen

(obveznosti štipendista)

(1) Štipendist, za katerega delodajalec prejema sofinancirano kadrovsko štipendijo:

– se mora vpisati v višji letnik izobraževalnega programa, za katerega je prejemal sofinancirano kadrovsko štipendijo,

– mora uspešno zaključiti izobraževalni program iz prejšnje alineje,

– mora opraviti delovno prakso pri delodajalcu v trajanju vsaj en mesec v vsakem šolskem ali študijskem letu,

– se v času izobraževanja ne sme samozaposliti ali zaposliti, razen zaposlitve pri delodajalcu v primeru iz 78. člena tega zakona,

– mora sprejeti zaposlitev na ustrezno delovno mesto pri delodajalcu po zaključenem izobraževanju, za katerega je prejemal sofinancirano kadrovsko štipendijo.

(2) Če štipendist ne izpolni obveznosti iz prejšnjega odstavka, je delodajalec dolžan vrniti prejeti znesek sofinanciranja kadrovske štipendije za zadnje šolsko ali študijsko leto za štipendista, za katerega je prejemal sofinancirano kadrovsko štipendijo.

82. člen

(utemeljeni razlogi za zavrnitev zaposlitve)

Štipendist je prost izpolnitve obveznosti iz pete alineje prvega odstavka prejšnjega člena, če postane trajno nezmožen opravljati delo, za katerega se je izobraževal in prejemal sofinancirano kadrovsko štipendijo, kar dokazuje z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

83. člen

(ureditev medsebojnih razmerij v pogodbi o sofinanciranju)

Medsebojna razmerja, pravice ter obveznosti iz naslova sofinanciranja kadrovske štipendije uredita sklad in delodajalec ali RRA in delodajalec s pogodbo o sofinanciranju.

84. člen

(prenehanje pogodbenega razmerja)

(1) Pogodba o sofinanciranju preneha, če štipendist preneha izpolnjevati pogoje, predpisane s tem zakonom, javnim razpisom, pogodbo o sofinanciranju ali pogodbo o štipendiranju ali če:

– pred izpolnitvijo obveznosti po pogodbi o sofinanciranju sklene pogodbo o zaposlitvi pri drugem delodajalcu oziroma se samozaposli,

– spremeni izobraževalni program brez predhodnega soglasja delodajalca in sklada ali RRA,

– je kadrovsko štipendijo pridobil na podlagi posredovanih neresničnih podatkov,

– prekine pogodbo o štipendiranju z delodajalcem.

(2) Pogodba o sofinanciranju preneha, če delodajalec preneha izpolnjevati pogoje, predpisane s tem zakonom, javnim razpisom, pogodbo o sofinanciranju ali pogodbo o štipendiranju ali če:

– odstopi od pogodbe o sofinanciranju ali od pogodbe o štipendiranju,

– nenamensko porabi prejeta sredstva za sofinanciranje kadrovske štipendije,

– preneha izplačevati sofinancirano kadrovsko štipendijo ali zagotavljati sredstva za njeno izplačevanje,

– je sredstva pridobil na podlagi posredovanih neresničnih podatkov.

85. člen

(vračilo sredstev)

(1) V primerih iz prejšnjega člena, razen v primeru iz četrte alineje drugega odstavka, mora delodajalec skladu ali RRA vrniti celotna prejeta sredstva sofinanciranja kadrovske štipendije za posameznega štipendista.

(2) V primeru iz četrte alineje drugega odstavka prejšnjega člena je delodajalec dolžan vrniti skladu ali RRA celotna prejeta sredstva skupaj s pogodbenimi obrestmi, ki se obračunavajo za obdobje od dneva, ko je sklad ali RRA delodajalcu nakazal sredstva, do dneva vračila sredstev skladu ali RRA. Obrestna mera za izračun pogodbenih obresti je enaka zamudnim obrestim.

(3) Za vračilo sredstev po tem členu se smiselno uporabljajo določbe drugega, tretjega, četrtega in osmega odstavka 99. člena tega zakona.

VI. IZPLAČEVANJE IN USKLAJEVANJE ŠTIPENDIJ TER OBVEZNOSTI ŠTIPENDISTOV

86. člen

(splošna določba)

Določbe tega poglavja veljajo za vse štipendije, urejene v tem zakonu, če za posamezno vrsto štipendije ni drugače določeno.

87. člen

(prejemanje štipendije v primeru ponavljanja letnika in podaljšanja študentskega statusa)

(1) Štipendijsko razmerje in prejemanje štipendije se podaljša za dodatno eno šolsko ali študijsko leto, če štipendist ponavlja letnik zaradi:

– starševstva,

– opravičljivih zdravstvenih razlogov,

– izjemnih družinskih in socialnih okoliščin,

– neizpolnjenih šolskih ali študijskih obveznosti zaradi višje sile.

(2) Podaljšanje štipendijskega razmerja za dodatno šolsko ali študijsko leto v primerih iz prejšnjega odstavka je možno le enkrat na posamezni ravni izobraževanja iz razlogov, ki so bili podani v predhodnem šolskem ali študijskem letu.

(3) Ponavljanje letnika iz prvega odstavka tega člena je ponavljanje istega letnika istega izobraževalnega programa na isti ravni izobraževanja, za katero je štipendist pridobil štipendijo, kar izkaže s potrdilom o ponovnem vpisu v isti letnik.

(4) Starševstvo iz prve alineje prvega odstavka tega člena lahko uveljavlja tisti od staršev, ki prejema starševski dodatek po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke.

(5) Za opravičljive zdravstvene razloge iz druge alineje prvega odstavka tega člena šteje bolezen ali poškodba, v trajanju skupaj najmanj štiri mesece v šolskem ali študijskem letu, v katerem je štipendist prejemal štipendijo, ki je vplivala na zmanjšanje učnih ali študijskih sposobnosti štipendista v tolikšni meri, da zaradi tega ni mogel izpolniti šolskih ali študijskih obveznosti, kar se dokazuje z mnenjem lečečega zdravnika specialista.

(6) Za izjemne družinske ali socialne okoliščine iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, ki so podane v tolikšni meri, da so vplivale na zmanjšanje učnih ali študijskih sposobnosti štipendista tako, da zaradi tega ni mogel izpolniti šolskih ali študijskih obveznosti, štejejo:

– smrt starša ali osebe, pri kateri je štipendist v varstvu in vzgoji, ali brata oziroma sestre štipendista,

– nastanek najmanj 80 % invalidnosti ali težko ozdravljive bolezni starša ali osebe, pri kateri je štipendist v varstvu in vzgoji, brata oziroma sestre štipendista, brezposelnost ali izguba zaposlitve obeh staršev ali osebe, pri kateri je štipendist v varstvu in vzgoji,

– začasna nezmožnost starša ali osebe, pri kateri je štipendist v varstvu in vzgoji, za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki je trajala neprekinjeno najmanj štiri mesece.

(7) Štipendijsko razmerje se po izteku izobraževalnega programa v primeru podaljšanja študentskega statusa podaljša za:

– dodatnih 60 dni po izteku višješolskega programa ali

– dodatno študijsko leto po izteku izobraževalnega programa prve ali druge stopnje.

(8) V primeru iz druge alineje prejšnjega odstavka se štipendijsko razmerje podaljša le enkrat in sicer po prvi ali po drugi stopnji.

(9) Določbe tega člena ne veljajo za štipendije Ad futura.

88. člen

(izplačevanje štipendij)

(1) Štipendija pripada štipendistu od začetka šolskega ali študijskega leta, razen v primeru državne štipendije in nadaljnjega prejemanja Zoisove štipendije.

(2) V primeru iz sedmega odstavka 87. člena tega zakona se štipendija izplačuje na višješolskih programih do diplome, vendar največ 60 dni, na programih prve ali druge stopnje pa do diplome, vendar največ eno študijsko leto.

(3) Štipendija se izplačuje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec na transakcijski račun štipendista, odprt v Republiki Sloveniji.

(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v primeru izobraževanja v tujini štipendija lahko izplača v enkratnem znesku za posamezno šolsko ali študijsko leto.

89. člen

(izplačilo v enkratnem znesku zaradi predčasnega zaključka izobraževanja)

(1) Štipendija se izplača v enkratnem znesku v višini preostalih zneskov štipendij za preostale mesece trajanja izobraževalnega programa, če štipendist zaključi izobraževanje pred iztekom izobraževalnega programa, ne glede na to, ali je bil vpisan v vse letnike.

(2) O izplačilu sofinancirane kadrovske štipendije v enkratnem znesku zaradi predčasnega zaključka izobraževanja se s pogodbo o štipendiranju lahko dogovorita tudi delodajalec in štipendist, pri čemer je v primeru izplačila delodajalec upravičen tudi do sofinanciranja kadrovske štipendije za vsak upoštevani mesečni znesek kadrovske štipendije.

90. člen

(nadaljnje prejemanje štipendije)

(1) Štipendist je upravičen do nadaljnjega prejemanja štipendije, če v vsakem naslednjem šolskem ali študijskem letu izpolnjuje vse pogoje po tem zakonu in če je uspešno zaključil letnik, za katerega je prejemal štipendijo, ter se vpisal v višji letnik.

(2) Šteje se, da je štipendist uspešno zaključil letnik, če se je vpisal v višji letnik ali izpolnil pogoje za vpis v višji letnik. V tem primeru mora štipendist predložiti ustrezno dokazilo izobraževalne ustanove, da izpolnjuje pogoje za vpis v višji letnik.

(3) V primeru izpolnjevanja pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije v višjem letniku se štipendistu ponovno odmeri višina štipendije in morebitnih dodatkov.

(4) O nadaljnjem prejemanju Zoisove štipendije v naslednjem šolskem ali študijskem letu se odloči s prvim dnem šolskega ali študijskega leta, če štipendist dokazila o izpolnjevanju pogojev za nadaljnje prejemanje vloži pred začetkom šolskega ali študijskega leta, sicer pa s prvim dnem naslednjega meseca tekočega šolskega ali študijskega leta.

91. člen

(usklajevanje štipendij)

Dodeljene štipendije po tem zakonu, razen štipendij Ad futura, se usklajujejo na način in v roku, ki velja za transferje, v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.

92. člen

(obveznosti štipendista)

Če ta zakon ne določa drugačnih oziroma dodatnih obveznosti pri posamezni vrsti štipendije, mora štipendist:

– vsako leto uspešno zaključiti posamezni letnik, za katerega je prejemal štipendijo, razen v primerih iz prvega odstavka 87. člena tega zakona,

– uspešno zaključiti izobraževalni program, za katerega je pridobil štipendijo, v zadnjem letniku izobraževalnega programa oziroma v primerih iz sedmega odstavka 87. člena tega zakona najkasneje do izteka podaljšanja študentskega statusa,

– predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za ponovno odmero oziroma nadaljnje prejemanje štipendije.

93. člen

(spremembe, ki vplivajo na štipendijsko razmerje)

(1) Štipendist je dolžan sporočiti dodeljevalcu štipendije vse spremembe, ki se zgodijo v tekočem šolskem ali študijskem letu in bi lahko vplivale na štipendijsko razmerje v osmih dneh po nastali spremembi ali v osmih dneh od dneva, ko je za spremembo izvedel.

(2) Spremembe, ki vplivajo na štipendijsko razmerje, so:

– prekinitev ali zaključek izobraževanja,

– sprememba izobraževalnega programa ali izobraževalne ustanove,

– okoliščine, zaradi katerih štipendist ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev štipendije po tem zakonu oziroma za dodatek za bivanje, za dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami oziroma dodatek za obvezno zdravstveno zavarovanje.

(3) Pred spremembo izobraževalnega programa mora štipendist od dodeljevalca štipendije predhodno pridobiti pisno soglasje, če želi še naprej prejemati štipendijo v novem ali spremenjenem izobraževalnem programu.

(4) O spremembah iz tega člena dodeljevalec štipendije odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.

(5) Dodeljevalec štipendije lahko v treh letih po dokončnosti odločbe o dodelitvi štipendije po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti do štipendije, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, ki kažejo na to, da štipendist do štipendije ni bil upravičen ali je bil upravičen v nižjem znesku ali za krajše obdobje. V tem primeru dodeljevalec štipendije izda odločbo, s katero razveljavi odločbo o dodelitvi štipendije in ugotovi prenehanje upravičenosti ali določi drugo višino ali drugo obdobje prejemanja štipendije.

(6) Če dodeljevalec štipendije ugotovi, da štipendist do štipendije ni bil upravičen ali je bil upravičen v nižjem znesku ali za krajše obdobje, iz razloga, ker je štipendist podatke prikazoval lažno ali jih je zamolčal ali je sporočil neresnične podatke pred ali po izdaji odločbe o dodelitvi štipendije, dodeljevalec štipendije odločbo o dodelitvi štipendije odpravi. V tem primeru štipendist ne more več uveljavljati štipendije po tem zakonu do konca izobraževalnega programa, za katerega je imel odločbo o dodelitvi štipendije.

VII. MIROVANJE IN PRENEHANJE ŠTIPENDIJSKEGA RAZMERJA TER VRAČILO ŠTIPENDIJE

94. člen

(splošna določba)

(1) Določbe tega poglavja veljajo za vse štipendije, urejene v tem zakonu, če za posamezno vrsto štipendije ni določeno drugače.

(2) Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi za sofinanciranje kadrovskih štipendij.

95. člen

(mirovanje štipendijskega razmerja)

(1) Štipendijsko razmerje miruje, štipendija pa se štipendistu ne izplačuje, če:

– ponavlja isti letnik ali ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v višji letnik istega izobraževalnega programa na isti ravni izobraževanja, za katerega je pridobil štipendijo, razen v primerih iz prvega odstavka 87. člena tega zakona,

– izgubi status dijaka ali študenta in mu je dovoljeno opravljanje učnih ali študijskih obveznosti,

– štipendist ne vloži vloge za nadaljnje prejemanje državne ali Zoisove štipendije najkasneje zadnji mesec tekočega šolskega ali študijskega leta za naslednje šolsko ali študijsko leto,

– štipendist ne vloži vloge za nadaljnje prejemanje drugih, v tem zakonu urejenih štipendij, v roku, kot ga določa javni razpis ali pogodba o štipendiranju,

– dohodek na družinskega člana štipendista, ki prejema državno štipendijo, presega cenzus za dodelitev štipendije,

– štipendist, ki prejema Zoisovo štipendijo, ni izpolnil pogojev iz 23. člena tega zakona, razen če pogojev ni izpolnil zaradi opravičljivih razlogov iz prvega odstavka 87. člena tega zakona,

– štipendist, ki po predhodnem soglasju dodeljevalca štipendije spremeni izobraževalni program, opravlja letnike, za katere je že prejemal štipendijo,

– štipendist, ki prejema štipendijo Ad futura, iz razlogov na strani izobraževalne ustanove ni mogel nadaljevati ali dokončati izobraževanja,

– štipendist prostovoljno služi vojaški rok v Slovenski vojski.

(2) Štipendijsko razmerje miruje toliko časa, kolikor trajajo razlogi za mirovanje, vendar skupno ne več kot tri šolska ali študijska leta in ne več kot eno leto v nepretrganem trajanju na posamezni ravni izobraževanja, za katerega je štipendist pridobil pravico do štipendije.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko mirovanje:

– iz druge in sedme alineje prvega odstavka tega člena traja največ eno leto,

– iz pete alineje prvega odstavka tega člena traja toliko časa, kolikor trajajo razlogi,

– v primeru, ko štipendist ne izpolni pogojev za nadaljevanje ali zaključek izobraževanja zaradi razlogov iz prvega odstavka 87. člena tega zakona, traja nepretrgoma toliko časa, kolikor trajajo razlogi, vendar v skupnem trajanju ne več kot tri šolska ali študijska leta na posamezni ravni izobraževanja, za katerega je štipendist pridobil pravico do štipendije.

(4) Če nastopi takšna sprememba, ki ima za posledico izpolnjevanje cenzusa za pridobitev državne štipendije, se mirovanje štipendijskega razmerja na podlagi pete alineje prvega odstavka tega člena prekine, štipendija pa se izplačuje štipendistu od prvega dne naslednjega meseca po doseganju cenzusa.

(5) Pri državni in Zoisovi štipendiji se mirovanje štipendijskega razmerja na podlagi tretje alineje prvega odstavka tega člena prekine, štipendija pa se štipendistu ponovno izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, če štipendist izpolnjuje pogoje za nadaljevanje štipendiranja.

(6) O mirovanju štipendijskega razmerja po tem členu, razen v primerih iz prejšnjega odstavka, se na podlagi vložene prošnje štipendista izda odločba oziroma sklene dodatek k pogodbi.

96. člen

(iztek štipendijskega razmerja)

(1) Štipendijsko razmerje se izteče z izpolnitvijo vseh obveznosti iz štipendijskega razmerja.

(2) Štipendijsko razmerje se izteče, če štipendist umre ali postane trajno nezmožen za nadaljevanje ali zaključek izobraževanja ali postane trajno nezmožen za delo, če je zaposlitev po zaključku izobraževanja predvidena.

(3) Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi v primeru, če so bila sredstva sklada dodeljena preko prejemnika sredstev, ki je pravna oseba, in sicer le za tiste pravice in obveznosti, ki se nanašajo na štipendista, za katerega so nastopile okoliščine iz prejšnjega odstavka.

97. člen

(prenehanje štipendijskega razmerja)

Štipendijsko razmerje preneha, če štipendist:

– ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev štipendije po tem zakonu,

– prekine izobraževanje ali ne zaključi izobraževalnega programa, za katerega je prejemal štipendijo,

– se izpiše iz izobraževalnega programa, za katerega je pridobil štipendijo,

– spremeni izobraževalni program ali izobraževalno ustanovo brez predhodnega pisnega soglasja dodeljevalca štipendije,

– štipendijo pridobi na podlagi posredovanih neresničnih podatkov,

– po mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil za nadaljnje prejemanje štipendije najkasneje zadnji dan mirovanja ali če iz predloženih dokazil izhaja, da ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije,

– ne dokonča izobraževalnega programa v okviru trajanja programa oziroma v času podaljšanja študentskega statusa skladno s sedmim odstavkom 87. člena tega zakona,

– sklene pogodbo o zaposlitvi ali se samozaposli ali pridobi status brezposelne osebe pred zaključkom izobraževanja,

– odpove štipendijsko razmerje,

– po zaključku obveznosti izobraževalnega programa prejemnik štipendije Ad futura ne začne izpolnjevati obveznosti v zvezi z zaposlitvijo iz 58. člena tega zakona ali jih preneha izpolnjevati pred izpolnitvijo celotne obveznosti, če so te obveznosti določene z javnim razpisom oziroma s pogodbo o štipendiranju,

– v drugih primerih, določenih s tem zakonom.

98. člen

(odpoved)

(1) Štipendist se lahko odpove štipendiji po tem zakonu tudi po vročitvi odločbe, s katero mu je bila ta priznana. V primeru odpovedi dodeljevalec štipendije:

– za Zoisove štipendije, štipendije za deficitarne poklice ali štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu izda odločbo, s katero razveljavi odločbo o dodelitvi štipendije z dnem, s katerim se je upravičenec odpovedal pravici,

– za štipendije Ad futura izda odločbo, s katero razveljavi odločbo o dodelitvi štipendije ali prekine pogodbo, štipendist pa je dolžan vrniti celotna prejeta sredstva.

(2) V primeru odpovedi iz prejšnjega odstavka vlagatelj ne more uveljavljati iste štipendije v obdobju, za katerega mu je bila dodeljena.

99. člen

(vračilo štipendije)

(1) V primerih prenehanja štipendijskega razmerja je štipendist dolžan vrniti štipendijo v vrednosti, preračunani skladno z gibanjem indeksa cen življenjskih potrebščin, razen v primeru iz pete alineje 97. člena tega zakona, ko je štipendist dolžan vrniti štipendijo skupaj s pogodbenimi obrestmi, pri čemer je obrestna mera za izračun pogodbenih obresti enaka zamudnim obrestim.

(2) Znesek za vračilo iz prejšnjega odstavka se preračuna od dneva izplačila do dneva izdaje odločbe o prenehanju štipendijskega razmerja oziroma v primeru pogodbe do dneva izdaje zahtevka za vračilo.

(3) Rok za vračilo zneska iz prejšnjega odstavka je 30 dni od dokončnosti odločbe o prenehanju štipendijskega razmerja, v primeru pogodbenega razmerja pa 30 dni od prejema zahtevka za vračilo.

(4) V primeru zamude vračila skladno s prejšnjim odstavkom je štipendist dolžan poravnati tudi zamudne obresti.

(5) V primeru, da štipendist do konca enoletnega podaljšanja študentskega statusa po izteku trajanja izobraževalnega programa ne zaključi vseh obveznosti izobraževalnega programa, mora vrniti štipendije, prejete za zadnji letnik izobraževalnega programa in za podaljšan študentski status.

(6) V primeru iz pete alineje 97. člena tega zakona štipendist ne more uveljavljati štipendije po tem zakonu eno šolsko ali študijsko leto od dokončnosti odločbe, s katero je bila odpravljena odločba o dodelitvi štipendije, ali prekinitve pogodbe o štipendiranju.

(7) Štipendist mora v primeru sprememb, ki vplivajo na štipendijsko razmerje, vrniti neupravičeno prejete zneske štipendij.

(8) O vračilu sredstev dodeljevalec štipendije izda odločbo, v pogodbenem razmerju pa zahtevek za vračilo.

100. člen

(pogojni dolg)

(1) Če štipendist med šolskim ali študijskim letom pridobi katero od štipendij iz 8. člena tega zakona, ki se ne morejo dodeliti istočasno, odpove štipendijsko razmerje, se zaposli ali samozaposli ali se vpiše v evidenco brezposelnih oseb ali postane poslovodna oseba gospodarske družbe ali direktor zasebnega zavoda, od prvega dne naslednjega meseca od spremembe ni več upravičen do štipendije.

(2) O nastanku okoliščin iz prejšnjega odstavka je štipendist dolžan v osmih dneh obvestiti dodeljevalca štipendije.

(3) Štipendist ni dolžan vrniti prejetih zneskov štipendije za šolsko ali študijsko leto, v katerem je štipendijo prejemal, če zaključi obveznosti iz tega šolskega ali študijskega leta do zaključka istega šolskega ali študijskega leta.

(4) Določbe tega člena se ne uporabljajo za štipendije Ad futura.

101. člen

(odlog vračila in obročno vračanje štipendije)

(1) Odlog vračila ali obročno vračanje štipendije je možno, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti štipendista za vračilo štipendije, od katerega sicer ne bi bilo mogoče izterjati celotnega vračila štipendije in štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku.

(2) Dodeljevalec štipendije lahko dovoli odlog vračila ali obročno vračanje štipendije največ za enako dobo, kot je bila doba prejemanja štipendije, razen v primerih štipendije Ad futura za izobraževanje, kjer lahko sklad izjemoma dovoli obročno vračilo za daljšo dobo, kot je bila doba upravičenosti, če se s tem izboljšajo možnosti za vračilo sredstev.

(3) V primerih iz prejšnjega odstavka se znesek za vračilo preračunava skladno z gibanjem indeksa cen življenjskih potrebščin od dneva izdaje odločbe oziroma zahtevka za vračilo do dneva vračila celotnega zneska oziroma posameznega obroka vračila.

(4) Ob zamudi plačila posameznega obroka zapade v vračilo celoten preostali znesek za vračilo.

102. člen

(odpis vračila štipendije)

Odpis vračila štipendije je možen:

– če štipendist opusti izobraževanje zaradi invalidnosti I. kategorije, najmanj 24 mesecev neprekinjeno trajajoče bolezni oziroma poškodbe,

– če štipendist štipendije ne more vrniti tudi po odlogu vračila štipendije zaradi socialne ogroženosti,

– če bi bili stroški postopka izterjave vračila štipendije v nesorazmerju z višino terjatve.

103. člen

(postopek odloga vračila, obročnega vračanja štipendije, odpisa)

(1) Štipendist lahko pred iztekom roka za plačilo poda prošnjo, v kateri navede, ali uveljavlja odlog vračila ali obročno vračanje štipendije in za kakšno obdobje, ali da uveljavlja odpis vračila štipendije.

(2) Prošnji iz prejšnjega odstavka mora štipendist priložiti vsa dokazila, ki potrjujejo utemeljenost razlogov za odlog vračila, obročno vračanje štipendije ali odpis vračila štipendije.

(3) Dodeljevalec štipendije dovoli odlog vračila oziroma obročno vračanje štipendije, če so podani utemeljeni razlogi iz prvega odstavka 101. člena tega zakona.

(4) O odpisu vračila štipendije odloči dodeljevalec štipendije po pridobitvi soglasja ministrstva, pristojnega za finance, in ob izpolnjevanju pogojev iz 102. člena tega zakona.

VIII. EVIDENCE

104. člen

(vrste evidenc)

(1) Za namen odločanja o pravici do štipendije, njenega izplačevanja, mirovanja in prenehanja pravice, sklad vodi in obdeluje naslednje evidence:

– štipendistov, ki jim je dodeljena Zoisova štipendija,

– štipendistov, ki jim je dodeljena štipendija za deficitarne poklice,

– štipendistov, ki jim je dodeljena štipendija za Slovence v zamejstvu in po svetu,

– štipendistov, ki jim je dodeljena štipendija Ad futura,

– štipendistov, ki jim je dodeljena sofinancirana kadrovska štipendija,

– štipendistov, ki jim je dodeljena štipendija po drugih predpisih,

– delodajalcev,

– subjektov iz 4. člena tega zakona, ki dodeljujejo štipendije po drugih predpisih.

(2) Ministrstvo za namen odločanja v postopkih in opravljanja drugih nalog po tem zakonu ter za namene spremljanja, načrtovanja in vodenja politike na področju štipendiranja ter znanstveno-raziskovalne namene vodi in obdeluje centralno zbirko podatkov. Ministrstvo lahko vpogleda v centralno zbirko podatkov štipendistov, ki jim je dodeljena državna štipendija, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

(3) Dodeljevalci štipendij, RRA in subjekti iz 4. člena tega zakona, ki dodeljujejo štipendije po drugih predpisih, smejo iz centralne zbirke podatkov iz prejšnjega odstavka pridobiti podatek o tem, ali je njihov vlagatelj ali štipendist upravičen do katere od štipendij, ki vplivajo na dodelitev ali prejemanje tiste štipendije, ki jo dodeljujejo sami.

105. člen

(evidence štipendistov)

(1) Sklad začne voditi posamezno evidenco štipendistov iz prvega odstavka prejšnjega člena z dnem dodelitve štipendije.

(2) Posamezna evidenca štipendistov vsebuje naslednje podatke:

– osebno ime,

– EMŠO,

– naslov, občina (šifra občine) stalnega oziroma začasnega prebivališča,

– država stalnega ali začasnega prebivališča,

– o statusu rezidenta za daljši čas,

– državljanstvo,

– transakcijski račun (številka TRR in naziv banke, kjer je račun odprt),

– naziv izobraževalne ustanove,

– ime izobraževalnega programa in smeri,

– vrsta in področje izobraževanja,

– identifikacijska številka izobraževalnega programa,

– letnik izobraževanja,

– leto in letnik, v katerem je štipendist začel prejemati štipendijo,

– višina in vrsta štipendije in dodatkov,

– status štipendista in način izobraževanja (dijak, študent, udeleženec izobraževanja odraslih),

– izjemni dosežki prejemnika državne in Zoisove štipendije,

– povprečna ocena štipendista,

– delež sofinanciranja kadrovske štipendije, v primeru sofinanciranja kadrovske štipendije,

– firma ali naziv, matična in davčna številka štipenditorja,

– ime, naslov, matična številka, občina in država izobraževalne ustanove,

– o mirovanju štipendijskega razmerja in razlogih za mirovanje,

– o prenehanju štipendijskega razmerja in razlogih za prenehanje,

– o pritožbah,

– o načinu vračanja izplačanih štipendij in dodatkov ter znesek vračila,

– o odpisu štipendije in razlogu za odpis,

– o referenčnem obdobju (mesec, leto),

– o bivanju v času izobraževanja (v domu, pri sorodnikih, v najemniškem stanovanju, doma, vozač, v tujini),

– o zaposlitvi ali samozaposlitvi po zaključenem izobraževanju (zavezanec za zavarovanje, podlaga za zavarovanje, delovni oziroma zavarovalni čas zavarovanca, datum prijave in odjave v obvezno zdravstveno zavarovanje, davčno rezidenstvo), če je ta določena z javnim razpisom oziroma pogodbo.

106. člen

(evidenca delodajalcev in subjektov, ki dodeljujejo štipendije po drugih predpisih)

Evidenca delodajalcev in subjektov iz 4. člena tega zakona vsebuje naslednje podatke:

– firma ali naziv,

– sedež (naslov in občina – šifra občine) ali prebivališče,

– matična in davčna številka,

– o sklenjenih pogodbah med skladom in delodajalci o dodelitvi sredstev za sofinanciranje kadrovskih štipendij,

– številko pogodbe med delodajalcem in štipendistom,

– seznam štipendistov s podatki iz prejšnjega člena,

– SKD (dejavnost),

– SKD nadrejene enote (v primeru, ko je poročevalska enota podružnica),

– skupni letni znesek za program štipendiranja po vrstah štipendij,

– višina štipendije,

– število štipendistov pri posameznem subjektu.

107. člen

(dolžnost sporočanja podatkov)

(1) Podatki za osebe po tem zakonu, vključno s podatki, ki štejejo za davčno tajnost, se zbirajo neposredno od osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika, ter po uradni dolžnosti iz zbirk podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. Oseba oziroma njen zakoniti zastopnik je dodeljevalcu štipendije dolžan dati vse podatke, o katerih pooblaščeni organi in organizacije ne vodijo zbirke podatkov.

(2) Ministrstvo in sklad brezplačno in po uradni dolžnosti pridobivata osebne podatke za namene odločanja v postopkih po tem zakonu iz obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:

– ministrstva, pristojnega za notranje zadeve – podatke o osebi iz centralnega registra prebivalstva (osebno ime, EMŠO, državljanstvo, stalno ali začasno prebivališče, naslov za vročanje, zakonski stan, sprememba osebnega imena, datum smrti, podatke o izdanem dovoljenju za prebivanje tujca, serijska številka dovoljenja, vrsta dovoljenja, razlog in namen izdaje, datum izdaje in rok veljavnosti, podatek o tem, ali je dovoljenje za prebivanje veljavno ali je prenehalo veljati);

– ministrstva, pristojnega za šolstvo in izobraževanje, oziroma izobraževalnih ustanov – podatke o vključenosti oseb v vzgojni ali izobraževalni ali višješolski zavod (ime vzgojno-izobraževalnega zavoda ali višješolskega zavoda, naslov vzgojno-izobraževalnega zavoda ali višješolskega zavoda, vrsta izobraževalnega zavoda (vrtec, osnovna šola, srednja šola, višja šola), identifikacijska številka izobraževalnega zavoda (šifra PRS), status (otrok, vključen v vrtec, učenec, dijak, študent), trajanje statusa za šolsko ali študijsko leto (od-do), datum prvega vpisa v izobraževalni program, datum izpisa iz izobraževalnega zavoda, datum zaključka izobraževalnega programa, identifikacijska številka vzgojno-izobraževalnega ali višješolskega programa, naziv vzgojno-izobraževalnega ali višješolskega programa, vrsta izobraževanja po KLASIUS, področje izobraževanja po KLASIUS, razred ali letnik, povprečna ocena), podatke o izboru dijakov za prebivanje v dijaških domovih (osebno ime dijaka, naziv in naslov dijaškega doma, identifikacijska številka dijaškega doma (šifra PRS), trajanje statusa za šolsko ali študijsko leto (od-do), podatke o vključenosti študentov v izobraževalne programe (ime visokošolskega zavoda, naslov visokošolskega zavoda, vrsta visokošolskega zavoda, identifikacijska številka visokošolskega zavoda (šifra PRS), status (študent), trajanje statusa za študijsko leto (od-do), datum prvega vpisa v izobraževalni program, datum izpisa iz študijskega zavoda, datum zaključka izobraževalnega programa, identifikacijska številka izobraževalnega programa, naziv izobraževalnega programa, vrsta izobraževanja po KLASIUS, področje izobraževanja po KLASIUS, letnik);

– ministrstva, pristojnega za promet – podatke iz evidence subvencije prevoza o upravičenosti dijakov in študentov do subvencije prevoza, obdobje koriščenja subvencije prevoza, mesec in leto veljavnosti mesečne vozovnice;

– ministrstva, pristojnega za prostor – podatke o lastništvu ali solastništvu nepremičnin;

– centrov za socialno delo – podatke iz 105. člena tega zakona;

– sklada – podatke iz 105. in 106. člena tega zakona;

– Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke o priznani invalidnosti oziroma telesni okvari na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

– Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih, vključenih v obvezno zdravstveno zavarovanje (podlaga za zavarovanje, zavezanec, delovni oziroma zavarovalni čas zavarovanca, datum prijave in odjave v obvezno zdravstveno zavarovanje);

– Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – podatke o brezposelnih osebah iz evidence brezposelnih oseb: datum prenehanja delovnega razmerja, datum prijave in odjave v evidenco brezposelnih oseb ter o razlogih prenehanja vodenja v evidenci brezposelnih oseb, podatke o datumu upravičenosti in o razlogih prenehanja izplačevanja dodatka za aktivnost, iz evidence oseb, ki so začasno nezaposljive: podatke, ki se nanašajo na ugotovitev začasne nezaposljivosti, podatke o priznani invalidnosti oziroma telesni okvari na podlagi odločbe, podatke o prejemanju Zoisove štipendije (datum upravičenosti do štipendije (od-do));

– Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES) – podatke o štipenditorjih, vpisanih v registrih, ki jih vodi AJPES;

– lokalnih skupnosti – podatke o dodeljenih štipendijah (za štipendiste podatke iz 105. člena tega zakona) in o prenehanju štipendijskega razmerja;

– delodajalcev – podatke o dodeljenih štipendijah (za štipendiste podatke iz 105. člena tega zakona), o prenehanju štipendijskega razmerja, podatke o zaposlitvi štipendista, podatke o zavarovalcih;

– Davčne uprave Republike Slovenije – podatke iz davčnega registra za fizične osebe (podatek o zavezanosti za posamezno vrsto davka in o rezidentskem statusu zavezanca) in podatke iz davčnega registra za pravne osebe (podatek o rezidentskem statusu zavezanca in o postopkih zaradi insolventnosti in postopkih prisilnega prenehanja).

(3) Ob pridobivanju podatkov iz tega člena posameznikov, na katere se podatki nanašajo, ni potrebno predhodno seznaniti.

108. člen

(varstvo podatkov)

Za obdelavo podatkov, vsebovanih v evidencah, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost, pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.

109. člen

(hramba in arhiviranje podatkov)

(1) Podatki iz 105. in 106. člena tega zakona se hranijo deset let po prenehanju oziroma izteku štipendijskega razmerja.

(2) Po poteku roka iz prejšnjega odstavka se podatki obravnavajo skladno z zakonom, ki ureja poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.

(3) Dokumentacija v zvezi z zadevami vlagateljev, ki so bile:

– zaključene s sklepom o ustavitvi postopka ali sklepom o zavrženju, se hrani dve leti od dokončnosti takega sklepa,

– zaključene z odločbo o zavrnitvi, se hrani pet let od dokončnosti take odločbe.

(4) Dokumentacija v zvezi z zadevami štipendistov, delodajalcev ali prejemnikov sredstev se hrani pet let po zaključku vseh obveznosti iz štipendiranja ali sofinanciranja, razen če drug zakon izrecno ne določa drugače.

IX. NADZOR IN POROČANJE

110. člen

(izvajalci nadzora)

Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona glede štipendij iz druge do pete alineje prvega odstavka in sofinanciranja kadrovskih štipendij iz drugega odstavka 8. člena tega zakona opravlja ministrstvo.

111. člen

(dolžnost poročanja)

Sklad po potrebi, najmanj pa enkrat letno, poroča ministrstvu o vrsti, o številu in višini dodeljenih štipendij.

112. člen

(zbiranje potreb)

(1) Delodajalci sporočijo skladu svoje potrebe v zvezi z dodelitvijo kadrovskih štipendij do konca januarja za naslednje šolsko oziroma študijsko leto.

(2) Namen zbiranja potreb je informiranje dijakov in študentov o vseh razpoložljivih kadrovskih štipendijah pred izbiro izobraževanja.

113. člen

(dolžnost poročanja o dodeljenih štipendijah po drugih predpisih)

(1) Subjekti iz 4. člena tega zakona, ki dodeljujejo štipendije po drugih predpisih, so dolžni skladu letno, do konca koledarskega leta, za tekoče šolsko ali študijsko leto poročati o dodeljenih štipendijah in sicer podatke iz prve do tretje, osme do dvanajste, petnajste in devetnajste alineje drugega odstavka 105. člena tega zakona.

(2) Obrazec za poročanje podatkov iz prejšnjega odstavka objavi sklad na svoji spletni strani.

X. JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ KADROV IN ŠTIPENDIJE

114. člen

(namen sklada)

(1) Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije je ustanovljen z namenom dodeljevanja sredstev za vlaganje v razvoj človeških virov in kadrov za večjo zaposljivost, vseživljenjsko učenje, konkurenčnost, prenos znanja in povezovanje znanstveno-raziskovalne sfere in univerz z gospodarstvom, izobraževalnega sistema s potrebami trga dela in za štipendiranje.

(2) V skladu z namenom iz prejšnjega odstavka opravlja sklad na področju štipendiranja naloge, določene v tem zakonu in v ustanovitvenem aktu sklada.

XI. KAZENSKA DOLOČBA

115. člen

(prekršek zaradi opustitve dolžnosti poročanja)

(1) Z globo od 300 do 600 eurov se kaznuje subjekt iz 4. člena tega zakona, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in dodeljuje štipendije na podlagi drugih predpisov, če skladu enkrat letno ne poroča skladno z določbami 113. člena tega zakona.

(2) Z globo od 150 do 300 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba subjekta iz 4. člena tega zakona iz prejšnjega odstavka.

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

116. člen

(podzakonski akti)

Minister, pristojen za delo, izda podzakonske akte iz 24., 25. in 68. člena tega zakona do začetka uporabe tega zakona.

117. člen

(vzpostavitev enotnega informacijskega sistema)

Ministrstvo, sklad in centri za socialno delo vzpostavijo informacijski sistem za odločanje, spremljanje in poročanje o dodeljenih štipendijah po tem zakonu do začetka uporabe tega zakona.

118. člen

(ureditev dosedanjih razmerij)

(1) Štipendijsko razmerje upravičencev, ki so pridobili Zoisovo štipendijo do 31. avgusta 2008, se presoja po predpisih, ki so se uporabljali do 31. avgusta 2008, do zaključka izobraževalnega programa, za katerega so pridobili Zoisovo štipendijo.

(2) Štipendijsko razmerje upravičencev, ki so pridobili Zoisovo štipendijo po Zakonu o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09, 62/10 – ZUPJS, 40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP-2D), se presoja po navedenem zakonu do zaključka izobraževalnega programa, za katerega so pridobili Zoisovo štipendijo.

(3) Štipendijsko razmerje upravičencev, ki so državno štipendijo pridobili po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D in 14/13) in Zakonu o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09, 62/10 – ZUPJS, 40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP-2D), se presoja po navedenih zakonih do zaključka programa izobraževanja, za katerega so pridobili štipendijo.

(4) Pogodbe o neposrednem sofinanciranju kadrovskih štipendij, sklenjene med skladom in delodajalcem na podlagi Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09, 62/10 – ZUPJS, 40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP-2D), se izpolnijo v skladu z navedenim zakonom in pogodbo o štipendiranju, sklenjeno med delodajalcem in štipendistom.

(5) Pogodbe o posrednem sofinanciranju kadrovskih štipendij, sklenjene na podlagi Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09, 62/10 – ZUPJS, 40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP-2D), se izpolnijo v skladu z navedenim zakonom in pogodbo o štipendiranju.

(6) Štipendijsko razmerje upravičencev, ki so pridobili štipendijo za Slovence v zamejstvu in po svetu po Zakonu o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09, 62/10 – ZUPJS, 40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP-2D), se presoja po navedenem zakonu do zaključka programa izobraževanja, za katerega imajo sklenjeno pogodbo o štipendiranju.

(7) Štipendisti, ki so že pridobili državno, Zoisovo ali sofinancirano kadrovsko štipendijo za izobraževanje na tretji stopnji po Zakonu o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09, 62/10 – ZUPJS, 40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP-2D), ohranijo to štipendijo po določbah navedenega zakona do zaključka programa izobraževanja, za katerega jim je bila dodeljena štipendija.

(8) Štipendijsko razmerje upravičencev, ki so pridobili štipendijo Ad futura za mednarodno mobilnost po določbah Splošnih pogojev poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije (Uradni list RS, št. 91/09 in 102/12), se presoja po navedenih določbah do zaključka izobraževalnega programa oziroma do izpolnitve vseh obveznosti po pogodbi o štipendiranju.

(9) Štipendistom, ki so pridobili državno štipendijo ali Zoisovo štipendijo ali štipendijo Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja, se lahko ne glede na določbe prvega, drugega, tretjega in osmega odstavka tega člena v povezavi z določbo prve alineje 9. člena Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09, 62/10 – ZUPJS, 40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP-2D) istočasno dodelijo štipendije pod pogoji iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona.

119. člen

(postopki v teku)

(1) Postopki za uveljavljanje državne štipendije, Zoisove štipendije, štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu, nagrade za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe in za sofinanciranje kadrovskih štipendij, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po določbah Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09, 62/10 – ZUPJS, 40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP-2D).

(2) Postopki za uveljavljanje štipendije Ad futura, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po določbah splošnih pogojev poslovanja javne ustanove Ad futura, znanstveno-izobraževalna fundacija Republike Slovenije, javni sklad, ali Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, ki so veljali ob objavi javnega razpisa, po katerem se je postopek začel.

120. člen

(uskladitev Splošnih pogojev poslovanja sklada)

Sklad uskladi Splošne pogoje poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije (Uradni list RS, št. 91/09 in 102/12) z določbami tega zakona do začetka uporabe tega zakona.

121. člen

(politika štipendiranja)

(1) Javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice se prvič objavi po sprejemu politike štipendiranja iz drugega odstavka 30. člena tega zakona.

(2) Sofinanciranje se v višini, določeni v drugem odstavku 71. člena tega zakona, dodeli šele z javnim razpisom, objavljenim po sprejemu politike štipendiranja iz drugega odstavka 30. člena tega zakona.

122. člen

(rok za sprejem politike štipendiranja in za vzpostavitev centralne zbirke podatkov)

(1) Politika štipendiranja iz drugega odstavka 30. člena tega zakona se sprejme do začetka uporabe tega zakona.

(2) Centralna zbirka podatkov iz drugega odstavka 104. člena tega zakona se vzpostavi do začetka uporabe tega zakona.

123. člen

(prenehanje veljavnosti zakonov in podaljšanje odloga za državno štipendijo)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09, 62/10 – ZUPJS, 40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP-2D), uporablja pa se do začetka uporabe tega zakona.

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati besedilo »in upravičenec do Zoisove štipendije, če prejema tudi dodatek glede na dohodek v družini« v 6. točki 3. člena in 12. točka prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D in 14/13), uporabljata pa se do začetka uporabe tega zakona.

(3) Z dnem uveljavitve tega zakona se v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D in 14/13) v prvem odstavku 12. člena 11. točka spremeni tako, da se glasi: »11. državne štipendije, zmanjšane za znesek, ki je enak dodatku za bivanje, dodatku za uspeh ter dodatku za štipendiste s posebnimi potrebami;«, dosedanja določba pa se uporablja do začetka uporabe tega zakona.

(4) Z dnem uveljavitve tega zakona v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D in 14/13) v prvem odstavku 23. člena preneha veljati besedilo »so starejši od 18. let in« ter beseda »druge«, uporabljata pa se do začetka uporabe tega zakona.

(5) Z dnem uveljavitve tega zakona se v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D in 14/13) v drugem odstavku 23. člena zapis v tretjem stolpcu spremeni tako, da se glasi: »Osnovna višina v eurih za upravičence nad 18 let starosti« in doda nov, četrti stolpec, ki se glasi:

»
+----------------------+
|Osnovna višina v eurih|
|  za otroka v srednji |
|         šoli         |
+----------------------+
|          95          |
+----------------------+
|          80          |
+----------------------+
|          75          |
+----------------------+
|          50          |
+----------------------+
|          35          |
+----------------------+
                      «,

zapis iz 23. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D in 14/13) pa se uporablja do začetka uporabe tega zakona.

(6) Z dnem uveljavitve tega zakona v Zakonu za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odločba US in 46/13 – ZIPRS1314-A) preneha veljati tretji odstavek 144. člena in se v 151. členu besedilo »od 144. člena« nadomesti z besedilom »prvega in drugega odstavka 144. člena ter od 145. člena«, dosedanji določbi pa se uporabljata do začetka uporabe tega zakona.

(7) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati drugi odstavek 34. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (Uradni list RS, št. 104/12 in 46/13), uporablja pa se do začetka uporabe tega zakona.

(8) Ne glede na določbo prvega odstavka 23. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D in 14/13) in ne glede na določbo petega odstavka tega člena so do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka družbenega bruto proizvoda, do državne štipendije upravičeni državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 53 % neto povprečne plače na osebo v istem obdobju.

124. člen

(prenehanje veljavnosti podzakonskih aktov)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati, uporabljajo pa se do uveljavitve podzakonskih aktov po tem zakonu, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom:

– Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij (Uradni list RS, št. 45/09, 110/10 in 57/12 – ZPCP-2D),

– Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (Uradni list RS, št. 51/08 in 45/09),

– Pravilnik o podeljevanju nagrad za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe (Uradni list RS, št. 103/08).

125. člen

(uveljavitev in začetek uporabe zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2014.

Št. 603-01/13-2/30

Ljubljana, dne 20. junija 2013

EPA 1070-VI

Državni zbor
Republike Slovenije
Janko Veber l.r.
Predsednik

Na vrh

<< Nazaj

Prijava