Na podlagi tretjega odstavka 70. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10, 37/11 – odl. US in 10/12), 22. člena Akta o določitvi metodologije za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 74/05 in 42/11) in 13. člena Odloka o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in o dobavi zemeljskega plina tarifnim odjemalcem ter o distribuciji toplote (Uradni list RS, št. 14/06), Javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o. kot izvajalec gospodarske javne službe dejavnosti distribucije toplote na geografskem območju Mestne občine Ljubljana, izdaja
S P L O Š N E P O G O J E
za dobavo in odjem toplote in hladu iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Ljubljana
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S splošnimi pogoji za dobavo in odjem toplote in hladu iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: akt) se določa splošne pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto in hladom, splošne pogoje za distribucijo in dobavo toplote in hladu, pravice in obveznosti distributerja in dobavitelja toplote ter odjemalcev na področju oskrbe s toploto in hladom preko distribucijskega omrežja ter ukrepe varstva odjemalcev.
2. člen
(1) Distributer toplote ali hladu po tem aktu je Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: distributer toplote), ki opravlja dejavnost izbirne gospodarske javne službe distribucije toplote (daljinskega ogrevanja).
(2) Ta akt se uporablja za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto ali hladom, ki je v upravljanju distributerja toplote ali hladu in na katerem distributer toplote opravlja izbirno gospodarsko javno službo distribucije toplote (daljinskega ogrevanja).
(3) Ta akt se uporablja tudi za tiste pravne ali fizične osebe, ki načrtujejo, projektirajo, gradijo ter izvajajo vzdrževalna dela na distribucijskem omrežju za oskrbo s toploto in hladom ali na drugih soodvisnih objektih.
II. POJMI IN DEFINICIJE
3. člen
V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v Energetskem zakonu in podzakonskih predpisih, poleg njih pa imajo uporabljeni pojmi naslednji pomen:
1. celotni stroški zaso stroški za toploto, dobavljeno iz
toploto sistema daljinskega ogrevanja, ki so
izkazani z računi oziroma s
specifikacijo stroškov za dobavljeno
toploto za stavbo. Stroški zajemajo
fiksne in variabilne stroške, stroške
meritev in podobno. Celotni stroški so
sestavljeni iz stroškov za ogrevanje
(ogrevanje posameznih in skupnih delov
stavbe) in stroškov za pripravo tople
vode;
2. daljinsko je distribucija in dobava toplote ali
ogrevanje hladu iz distribucijskega omrežja, ki se
uporablja za ogrevanje ali hlajenje
prostorov ter za pripravo sanitarne
vode, ki se izvaja kot izbirna lokalna
gospodarska javna služba;
3. delilnik stroškov je naprava za indikacijo ali merjenje
toplote dejanske porabe toplote, ki omogoča
(v nadaljevanju: določitev deležev stroškov za ogrevanje
delilnik) in deležev stroškov za pripravo tople
vode posameznih delov stavbe. Delilniki
po tem aktu so delilniki, ki so
nameščeni na grelnih telesih, ter
merilniki toplotne energije in vodomeri
za toplo vodo v posameznih delih stavbe;
4. distribucija – je distribucija in dobava toplote ali
toplote hladu iz distribucijskega omrežja, ki se
uporablja za ogrevanje ali hlajenje
prostorov ter za pripravo sanitarne
vode, ki se izvaja kot izbirna lokalna
gospodarska javna služba
– je transport vroče vode, tople vode,
pare ali kondenzata pare po
distribucijskem omrežju in vključuje
dobavo odjemalcem;
5. distribucijsko je sistem vodov za transport vroče vode,
omrežje tople vode, pare, kondenzata pare ali
hladu, vključno s črpališči in drugimi
napravami, ki so namenjene za
distribucijo toplote od prevzemnega
mesta na energetskem viru do odjemnega
mesta;
6. distributer je izvajalec dejavnost izbirne
toplote gospodarske javne službe daljinskega
ogrevanja (distribucije in dobave
toplote in hladu);
7. glavni vod je vod v distribucijskem omrežju, ki s
toploto oskrbuje več kot eno stavbo in
na katerega so vezani priključni vodi;
8. gospodinjski je odjemalec, ki kupuje toploto za
odjemalec lastno rabo v gospodinjstvu, kar
izključuje opravljanje gospodarske ali
poklicne dejavnosti;
9. hlad je izraz za medij v distribucijskem
omrežju v obliki hladne vode namenjene
za hlajenje stavb;
10. hišna postaja je del toplotne postaje, namenjen
prenosu toplote od priključne postaje na
interne toplotne naprave odjemalca
toplote, hišna postaja je direktne ali
indirektne izvedbe; indirektna hišna
postaja je hišna postaja, pri kateri je
ogrevni medij distribucijskega omrežja
na primarni strani ločen s prenosnikom
toplote od ogrevnega medija na
sekundarni strani; direktna hišna
postaja je hišna postaja, pri kateri
interne toplotne naprave odjemalca in
distribucijsko omrežje nista ločena s
prenosnikom toplote;
11. interne toplotne so naprave, ki omogočajo izrabo toplote
naprave ogrevnega medija. Priključene so na
hišno postajo in se uporabljajo za
različne vrste ogrevanja (radiatorsko,
konvektorsko in talno ogrevanje,
toplozračno ogrevanje in prezračevanje,
klimatizacijo prostorov, pripravo tople
sanitarne vode …), tehnološke in druge
namene;
12. investitor je vsaka pravna ali fizična oseba, ki
naroči graditev ali sam izvaja graditev
distribucijskega omrežja ali toplotno
postajo ali stavbo, ki bo oskrbovana s
toploto iz distribucijskega omrežja;
13. merilna naprava – je merilnik toplote, na odjemnem
mestu, ki meri dobavljeno toploto
neposredno in na kateri se odčita
količina, ki je osnova za obračunavanje
dobavljene toplote odjemalcem toplote,
– je vodomer na merilnem mestu, ki meri
porabo toplote posredno z merjenjem
porabe količine vode za sanitarno toplo
vodo in na katerem se odčita količina,
ki je osnova za obračunavanje dobavljene
toplote za ogrevanje sanitarne tople
vode,
– je pretočni merilnik za merjenje
količine pare z merilno zaslonko in
korektorjem tlaka in temperature, ki
meri porabo toplote posredno z merjenjem
porabe količine pare preračunane na
pogodbene parametre, ki je osnova za
obračunavanje dobavljene toplote,
– je pretočni merilnik za količino pare
z merilno zaslonko, ki meri porabo
toplote posredno z merjenjem porabe
količine pare, ki je osnova za
obračunavanje dobavljene toplote;
14. merilno mesto je mesto v priključni postaji, kjer je
nameščena merilna naprava; izjemoma so
merilne naprave v obstoječih toplotnih
postajah lahko nameščene tudi v hišni
postaji;
15. obračunska moč je zakupljena in nastavljena moč na
toplotni postaji odjemalca toplote, ki
je lahko enaka ali manjša od priključne
moči toplotne postaje določene s
projektno dokumentacijo. Obračunska moč
se potrdi z zapisnikom s strani
pooblaščene osebe distributerja toplote;
16. obračunsko je obdobje, za katerega se izvaja
obdobje obračun stroškov za toploto ali hlad ter
traja največ dvanajst mesecev;
17. odčitovalno je obdobje, za katero se izvaja
obdobje odčitavanje merilnikov ter delitev in
poračun stroškov za toploto ali hlad ter
traja največ dvanajst mesecev;
18. odjemalec je vsaka pravna ali fizična oseba, ki je
lastnik stavbe ali dela stavbe in/ali
vsaka pravna ali fizična oseba, kateri
distributer toplote praviloma na podlagi
pisne pogodbe dobavlja vročo vodo, toplo
vodo, paro ali hlad po distribucijskemu
omrežju. Odjemalec toplote ali hladu je
lahko tudi skupina fizičnih ali pravnih
oseb, ki so priključene na skupno
merilno napravo;
19. odjemno mesto je merilno mesto v priključni postaji,
kjer so nameščeni merilniki parametrov in
količin toplote, kjer distributer toplote
pod pogoji za dobavo in odjem omogoča
priključitev na distribucijsko omrežje in
kjer odjemalec toplote ali hladu prevzema
dobavljeno energijo;
20. ogrevana površinaje neto tlorisna površina posameznega
posameznega dela dela stavbe, določena na osnovi standarda
stavbe SIST ISO 9836, ki je ogrevana;
21. ogrevana je neto prostornina posameznega dela
prostornina stavbe, ki je ogrevana; uporablja se le v
posameznega dela primerih, ko se višina posameznih delov
stavbe stavbe razlikuje za več kot 20 odstotkov;
22. ogrevni medij je medij v distribucijskem omrežju, s
katerim se prenaša toplota ali hlad;
23. pooblaščenec za je izvajalec delitve stroškov za toploto,
sporočanje ki izvaja delitev celotnih stroškov za
toploto stavbe na podlagi pogodbenega
razmerja z upravnikom oziroma z lastniki
stavbe. Izvajalec delitve je lahko tudi
upravnik stavbe oziroma druga fizična ali
pravna oseba v skladu s pravilnikom o
načinu delitve in obračunu stroškov za
toploto v stanovanjskih in drugih stavbah
z več posameznimi deli;
24. posamezni del je s toploto oskrbovano stanovanje,
stavbe poslovni prostor ali drug samostojni
prostor, za katerega se stroški delijo in
obračunavajo ločeno;
25. priključitev je izvedba fizične povezave priključnega
voda na obstoječe distribucijsko omrežje;
26. priključna moč je nazivna moč internih toplotnih naprav,
določena s projektno dokumentacijo, v
skladu s sistemskimi obratovalnimi
navodili in s tehničnimi zahtevami
distributerja toplote o priključitvi
stavb na distribucijsko omrežje;
27. priključna je del toplotne postaje, kjer odjemalec
postaja toplote prevzema pogodbeno količino
toplote;
28. priključni vod je vod, ki poteka od glavnega voda do
toplotne postaje in praviloma oskrbuje
eno stavbo;
29. primerljivo je obdobje, v katerem so bili pogoji
obračunsko obdobje odjema toplote podobni pogojem v obdobju,
za katerega z meritvami ni bilo možno
ugotoviti dejanske porabe;
30. razdelilnik je pisni dogovor med odjemalci toplote
stroškov dobavljene vključno s preglednico deležev celotnih
toplote stroškov za toploto, ki omogoča
porazdelitev stroškov toplote, ki je bila
dobavljena preko skupne merilne naprave v
skupni priključni postaji za več
odjemalcev toplote (uporabnikov
posameznih delov stavbe) v obračunskem
obdobju. Odjemalci toplote z
razdelilnikom določijo parametre za
delitev in obračun stroškov za toploto
dobavljeno na skupno odjemno mesto, vsota
deležev mora znašati 100 %.
Razdelilnik stroškov je lahko različen za
različne vrste stroškov (fiksne stroške,
porabo toplote, porabo tople sanitarne
vode itd).
31. sanitarna topla je hladna voda iz vodovodnega omrežja, ki
voda je prevzela toploto od ogrevnega medija v
prenosniku (izmenjevalniku) toplote;
32. soglasje za je soglasje, ki ga izdaja distributer
pridobitev gradbenegatoplote skladno z zakonom o graditvi
dovoljenja objektov;
33. soglasje za je soglasje za priključitev na
priključitev distribucijsko omrežje, ki ga izdaja
distributer toplote skladno z energetskim
zakonom;
34. sprememba je katerakoli sprememba na teh napravah,
odjemalčevih ki povzroči obratovalne spremembe
toplotnih naprav delovanja toplotnih naprav ali obračuna
toplote;
35. temperaturni je vsota dnevnih razlik med temperaturo
primanjkljaj zraka v ogrevanem prostoru (20 °C) in
povprečno dnevno zunanjo temperaturo
zraka. Pri tem se upoštevajo le dnevi v
času ogrevalne sezone, ko je bila
povprečna zunanja temperatura zraka nižja
od 12 °C, po podatkih organa, ki je
zadolžen za izvajanje meteoroloških
meritev;
36. toplota je izraz za energijo v obliki toplote ne
glede na ogrevni medij (vroča voda, topla
voda, para, kondenzat ipd.), ki jo
prenaša;
37. toplotna postaja je sklop naprav, ki priključni vod
povezujejo z internimi toplotnimi
napravami odjemalca. Sestavljena je iz
priključne in hišne postaje ter s svojim
delovanjem uravnava dobavo toplote v
interne toplotne naprave odjemalca.
Toplotne postaje so glede na ogrevni
medij vročevodne, toplovodne in parne
postaje;
38. vod splošni naziv za vročevod ali toplovod
ali parovod, kondenzatni vod ali
hladovod;
39. zapisnik zapisnik o nastavitvi toplotne postaje;
40. nadzor kvalitativni nadzor nad izvajanjem del.
4. člen
V aktu se za distribucijo hladu smiselno uporabljajo vse določbe tako, kot so določene za distribucijo toplote.
III. NAPRAVE DISTRIBUTERJA TOPLOTE
5. člen
(1) Distribucijsko omrežje je sistem vodov za prenos vroče vode, tople vode, pare, kondenzata pare ali hladu, vključno s črpališči in drugimi napravami, ki so namenjene za distribucijo toplote ali hladu od prevzemnega mesta na energetskem viru do odjemnega mesta.
(2) Distribucijsko omrežje, razen priključnih vodov, je praviloma v lasti distributerja toplote.
IV. TOPLOTNE NAPRAVE ODJEMALCA
6. člen
(1) Kolikor se distributer toplote in odjemalec ne dogovorita drugače, so odjemalčeve toplotne naprave: priključni vod, toplotna postaja, interne toplotne naprave.
(2) Projektiranje, izgradnja in montaža toplotnih naprav odjemalca je obveznost odjemalca.
(3) Distributer toplote ima obvezen nadzor nad projekti in gradnjo ter montažo priključnega voda in toplotne postaje.
7. člen
Odjemalčeve toplotne naprave se lahko postavijo, razširijo, spremenijo in vzdržujejo le skladno z določili tega akta in sistemskimi obratovalnimi navodili.
V. VZDRŽEVANJE TOPLOTNIH NAPRAV
8. člen
(1) Distribucijsko omrežje, razen priključnega voda, ki je praviloma v lasti odjemalca, vzdržuje distributer toplote.
(2) Za vzdrževanje priključnega voda in toplotne postaje s strani usposobljenega izvajalca je dolžan skrbeti na svoje stroške odjemalec.
(3) Stroške za električno energijo potrebno za delovanje toplotne postaje, merilnih naprav in delovanje naprav za daljinski prenos podatkov plača odjemalec dobavitelju električne energije.
(4) Vodo iz vodovodnega omrežja porabljeno za pripravo tople sanitarne vode plača odjemalec dobavitelju vode.
9. člen
Distributer toplote nadzira nad delovanjem priključnega voda in toplotne postaje zaradi zagotovitve minimalnih standardov delovanja distribucijskega omrežja, kot tudi energetsko učinkovitega obratovanja celotnega sistema daljinskega ogrevanja. Nadzor vključuje kontrolo stanja priključnega voda ter vstopnih in izstopnih parametrov ter stanja elementov toplotne postaje z njihovimi nastavitvami skladno s pogodbo o dobavi in odjemu toplote, sistemskimi obratovalnimi navodili, v smislu varnega, zanesljivega ali učinkovitega obratovanja toplotne postaje in priključnega voda.
10. člen
Odjemalec odgovarja za izstopne parametre na odjemnem mestu v toplotni postaji skladno s pogodbo o dobavi in odjemu toplote, sistemskimi obratovalnimi navodili, v smislu učinkovitega obratovanja toplotne postaje in internih instalacij.
11. člen
Distributer toplote kontrolira zanesljivost, varnost in energetsko učinkovitost obratovanja priključnega voda in toplotne postaje. Kolikor oceni, da delovanje priključnega voda ali toplotne postaje ni dovolj zanesljivo, varno ali energetsko učinkovito, pozove odjemalca, da na svoje stroške izvede ukrepe na priključnem vodu ali toplotni postaji in internih instalacijah za izboljšanje zanesljivosti, varnosti ali učinkovitosti obratovanja. Kolikor odjemalec v roku, ki ga določi distributer toplote, ne izvede ukrepov za izboljšanje zanesljivosti, varnosti ali učinkovitosti delovanja priključnega voda ali toplotne postaje in internih instalacij in bi tako obratovanje povzročalo splošno nevarnost, nevarnost za življenje in premoženje ali povzročalo škodo distributerju, lahko distributer toplote ustavi dobavo toplote skladno sistemskimi obratovalnimi navodili, do izvedbe ukrepov.
12. člen
Distributer toplote odgovarja za vstopne parametre na odjemnem mestu v priključni postaji odjemalca skladno s sistemskimi obratovalnimi navodili in pogodbo o dobavi in odjemu toplote in zapisnikom, pod pogojem, da so odjemalčeve naprave obratovalno sposobne.
13. člen
(1) Odjemalec mora omogočiti distributerju toplote neoviran dostop na zemljišče, do delov stavbe in naprav, na katerih se izvajajo dela, oziroma v prostore, v katerih so nameščene toplotne naprave, ki niso v lasti distributerja toplote, ter mu omogočiti izvajanje vseh potrebnih del, kadar je to potrebno v skladu pristojnostmi distributerja toplote določenih v energetskem zakonu.
(2) Distributer toplote je dolžan za posege na svojih napravah na nepremičninah in/ali premičninah, ki so v lasti odjemalca, le-temu povrniti s posegom povzročeno dejansko škodo, kolikor vzpostavitev v prvotno stanje s posegom prizadete premičnine ali nepremičnine ni mogoča. Višino odškodnine zaradi posegov pri odjemalcu, določi sodno zapriseženi cenilec ustrezne stroke, ki ga je dolžan najeti na svoje stroške distributer toplote. Tako določena višina odškodnine je dokončna.
14. člen
Dolžnosti odjemalca so, da:
– skrbi za normalno obratovanje in vzdrževanje svojih toplotnih naprav,
– ne spreminja mejnih vrednosti nastavitev pretoka in temperature ali moči na svojih napravah v priključni postaji,
– brez pisnega soglasja distributerja toplote ne spreminja svojih toplotnih naprav, tako, da bi lahko povzročile obratovalne spremembe na toplotnih napravah distributerja toplote,
– poskrbi, da je toplotna postaja v zaklenjenem prostoru in dostopna delavcem in pooblaščenim predstavnikom distributerja toplote,
– skrbi, da je v prostoru priključne postaje obratovalna dokumentacija s shemami naprav in napeljav,
– vzdržuje prostore in pomožne naprave ter dostope do prostorov, kjer je toplotna postaja tako, da bodo distributerju toplote zagotovljene delovne razmere, ki veljajo za delovne prostore,
– sproti obvešča distributerja toplote o motnjah pri dobavi toplote, ugotovljenih na odjemnem mestu,
– obvesti distributerja toplote o okvari merilne naprave,
– odgovarja za škodo in posledice, ki so nastale zaradi obratovalne nesposobnosti svojih toplotnih naprav,
– z obratovanjem svojih toplotnih naprav ne moti drugih odjemalcev ali distributerja toplote,
– v toplotni postaji omogoči distributerju toplote priključitev naprav za daljinski prenos podatkov obratovalnih stanj in drugih naprav za upravljanje toplotne postaje brez odškodninskega zahtevka za namestitev naprav,
– odgovarja za škodo distributerja toplote, ki je nastala zaradi posegov odjemalca na njegovih toplotnih napravah,
– in da zagotavlja vzdrževanje priključnega voda, toplotne postaje in internih instalacij tako, da je zagotovljeno zanesljivo, varno in energetsko učinkovito obratovanje.
VI. IZDAJANJE SOGLASIJ
15. člen
(1) Priključitev odjemalčevih toplotnih naprav na distribucijsko omrežje je potrebno izvesti skladno s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov, Energetskim zakonom, določili v sistemskih obratovalnih navodilih in drugimi veljavnimi predpisi.
(2) Soglasja, pogoji, mnenja so pisni dokumenti, ki jih izdaja distributer toplote skladno s predpisi in pravili stroke za priključitev odjemalčevih naprav na distribucijsko omrežje ali na spremembe že priključenih odjemalčevih naprav.
(3) Roki, v katerem mora distributer toplote odločiti o izdaji ali zavrnitvi soglasja so določeni v posameznem predpisu, ki odloča o vrsti dokumenta, ki ga mora izdati distributer toplote.
16. člen
(1) Distributer toplote izda soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja za stavbo in posamezni del stavbe, za katere je po predpisih, ki urejajo graditev objektov potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.
(2) Pisni vlogi za izdajo soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno priložiti projekt idejne zasnove stavbe. Idejna zasnova mora biti izdelana skladno s pravilnikom o projektni in tehnični dokumentaciji in mora vsebovati shemo poteka priključnega voda od mesta priključitve na glavni vod do stavbe in dimenzijo priključnega voda ter potrebno toplotno moč (kapaciteto) stavbe za različne vrste oskrbe s toploto (ogrevanje, klimatizacija, topla sanitarna voda, hlajenje, tehnologija itd.) ter lokacijo toplotne postaje. S soglasjem za pridobitev gradbenega dovoljenja se na podlagi podatkov iz idejne zasnove stavbe potrdi mesto priključitve na distribucijsko omrežje in podajo zahteve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Distributer toplote na podlagi vloge in priložene dokumentacije izda oziroma zavrne izdajo soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba na pristojno ministrstvo.
(4) Izdano soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja velja dve leti od datuma izdaje.
17. člen
Za priključitev obstoječih stavb, posameznih delov stavbe, za katere po zakonu o graditvi objektov ni potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, projektant oziroma investitor gradnje pridobi informacijo o možni priključitvi na distribucijsko omrežje. Pisni vlogi za pridobitev informacije je potrebno navesti situacijo stavbe in opis namena uporabe toplote in podatke o potrebah po toploti.
18. člen
(1) Pred pričetkom gradnje odjemalčevih toplotnih naprav, ki se jih priključuje na distribucijsko omrežje, mora investitor gradnje pridobiti soglasje za priključitev.
(2) Distributer toplote izda soglasje za priključitev na osnovi pisne vloge investitorja.
(3) Pisni vlogi je potrebno priložiti:
– kopijo gradbenega dovoljenja,
– projekt za izvedbo glavnega voda, priključnega voda, toplotne postaje ter internih toplotnih naprav
– in pisno izjavo s predvidenimi roki začetka gradnje glavnega voda in priključnega voda ter roki fizične priključitve teh na obstoječe omrežje.
(4) Za priključitev stavb in posameznih delov stavb, za katere po zakonu, ki ureja graditev objektov ni potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, je potrebno pisni vlogi iz prejšnjega odstavka namesto kopije gradbenega dovoljenja priložiti dokazilo o lastništvu stavbe ali dela stavbe in ustrezna soglasja lastnikov in solastnikov ali pisno izjavo s katero investitor del izjavlja, da je pridobil vsa soglasja lastnikov zemljišč, stavb, delov stavb in obstoječih toplotnih naprav (priključni vod, toplotna postaja, interne toplotne naprave), na katere bo predvidena gradnja vplivala oziroma jih prizadela.
(5) Pisni vlogi iz prejšnjega odstavka je za glavni in priključni vod potrebno poleg izjave iz prejšnjega odstavka priložiti dokazilo o lastništvu oziroma soglasju lastnika zemljišča, po katerem bo glavni in priključni vod potekal.
(6) Poleg naštetih dokumentov, lahko distributer toplote zahteva še druge dokumente, ki jih potrebuje za izdajo soglasja.
(7) Investitor ali lastnik stavbe lahko določi pooblaščenca, ki ga zastopa v postopku izdaje soglasja za priključitev. V tem primeru je potrebno pisni vlogi za izdajo soglasja za priključitev priložiti tudi pooblastilo o zastopanju.
19. člen
(1) Na osnovi podane vloge in priložene dokumentacije distributer toplote odloča o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev. Distributer toplote izda soglasje za priključitev, kolikor investitor ali lastnik stavbe izkaže, da izpolnjuje naslednje pogoje za izdajo soglasja:
– če dokaže, da je lastnik oziroma solastnik stavbe ali dela stavbe ali ima pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo,
– če so projekti za izvedbo glavnega voda, priključnega voda, toplotne postaje ter interne toplotne naprave izdelani v skladu s predpisi, sistemskimi obratovalnimi navodili in tehničnimi zahtevami distributerja toplote,
– če je pridobil soglasje solastnikov stavbe oziroma solastnikov obstoječih vodov, toplotne postaje in internih toplotnih naprav na katere se priključuje in o tem podal ustrezno izjavo,
– in če je namesto kopije gradbenega dovoljenja za glavni in priključni vod predložil dokazilo o lastništvu oziroma soglasju lastnika zemljišča po katerem bo glavni in priključni vod potekal, v primerih ko gradbeno dovoljenje ni potrebno.
(2) Projektno dokumentacijo in drugo gradivo priloženo vlogi za izdajo soglasja za priključitev hrani distributer toplote.
20. člen
(1) Investitor ali lastnik stavbe nima pravice do priključitve:
– če investitor ali lastnik stavbe ne izpolnjuje predpisanih pogojev za priključitev,
– če bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v oskrbi s toploto,
– ali če bi priključitev distributerju toplote povzročila nastanek nesorazmerno visokih stroškov.
V primerih, da investitor ali lastnik stavbe nima pravice do priključitve, distributer zavrne soglasje za priključitev.
(2) V primeru iz tretje alinee prejšnjega odstavka ima lastnik stavbe ali investitor gradnje pravico do priključitve, če se odloči, da bo sam kril nesorazmerno visoke stroške gradnje glavnega voda. Medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s tem uredita odjemalec in distributer toplote v pogodbi o priključitvi.
(3) Če se spremenijo osnovni parametri glavnega in priključnega voda, spremeni nazivna moč internih toplotnih naprav, namen uporabe toplote ali drugi pogoji za katere je bilo izdano soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje v skladu z energetskim zakonom mora odjemalec, lastnik stavbe ali investitor gradnje zaprositi za novo soglasje za priključitev.
(4) O izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča distributer toplote z odločbo v upravnem postopku najkasneje v roku 30 dni od vložitve vloge za izdajo soglasja.
(5) Izdana odločba o soglasju za priključitev velja dve leti od njene dokončnosti. V tem času je distributer toplote dolžan priključiti odjemalca na distribucijsko omrežje in odjemalec sklene z distributerjem toplote pogodbo o dobavi in odjemu.
(6) O pritožbi zoper izdajo ali zavrnitev soglasja za priključitev odloča župan občine.
21. člen
(1) Če imetnik soglasja umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba), če gre za spremembo gradbenega dovoljenja iz razloga spremembe investitorja ali odsvojitev stavbe v času med izdajo soglasja in priključitvijo, se soglasje za priključitev po zakonu o graditvi objektov in soglasje za priključitev lahko prenese na pravnega naslednika, ki je pravna ali fizična oseba, ki dejavnost opravlja z istimi stavbami, napravami ali napeljavami.
(2) Novi odjemalec mora najkasneje v osmih dneh po prejemu sodne odločbe ali sklenitve pogodbe o nastali spremembi iz prejšnjega odstavka o spremembi obvestiti distributerja toplote in o tem predložiti dokazila ter soglasje za priključitev, sicer mora zaprositi za novo soglasje za priključitev.
(3) Prenos soglasja za priključitev na drugo lokacijo ni mogoč.
VII. IZGRADNJA PRIKLJUČNEGA VODA IN TOPLOTNE POSTAJE
22. člen
Vrsto, število in lego in dimenzijo priključnih vodov določi distributer toplote v postopku izdaje soglasij, glede na potrebe stavbe, določila sistemskih obratovalnih navodil za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto in upoštevaje ekonomičnost načina priključitve.
23. člen
Distributer toplote skladno s sistemskimi obratovalnimi navodili z lastnikom stavbe ali investitorjem sklene pogodbo o nadzoru nad gradnjo distribucijskega omrežja, priključnega voda in toplotnih postaj oziroma izvaja nadzor na osnovi izdane naročilnice.
24. člen
Distributer toplote s priključitvijo naprav lastnika stavbe ali investitorja na svoje distribucijsko omrežje ne prevzema poroštva za pravilno in brezhibno delovanje odjemalčevih naprav in ne odpravlja napak, če naprave ne bi pravilno delovale, čeprav je pregledal projekte in nadziral gradnjo priključnega voda in toplotne postaje.
25. člen
Odjemalec, bo v svojih prostorih omogočil distributerju toplote vgradnjo in obratovanje naprav za daljinski prenos podatkov ter drugih naprav za daljinsko upravljanje toplotne postaje.
26. člen
(1) Lastnik priključnega voda mora v zameno za primerno nadomestilo, ki mu ga je dolžan plačati novi potencialni odjemalec, dovoliti in omogočiti priključitev priključnega voda novega potencialnega odjemalca na svoj priključni vod, kolikor ta priključni vod dovoljuje dodatne obremenitve.
(2) Za primerno nadomestilo se šteje nadomestilo v višini sorazmernega dela stroškov izgradnje priključnega voda glede na število njegovih odjemalcev ali zmogljivosti. Višino nadomestila predlaga distributer toplote.
(3) Novi odjemalec mora priključni vod izvesti tako, da s tem kar najmanj posega v lastnino drugih odjemalcev.
(4) To določilo smiselno velja tudi za priključevanje novih internih toplotnih naprav na obstoječo toplotno postajo.
VIII. PRIKLJUČITEV NA OMREŽJE
27. člen
(1) Fizična priključitev novega glavnega ali priključnega voda na obstoječe distribucijsko omrežje je praviloma možna le izven ogrevalne sezone, to je običajno med 15. majem in 15. septembrom.
(2) Izjemoma je možna priključitev tudi med ogrevalno sezono, če so izpolnjeni pogoji določeni v sistemskih obratovalnih navodilih. Vse stroške, ki nastanejo zaradi nove priključitve (zaustavitev obratovanja vročevodnega omrežja, izguba vode, ne dobava toplote obstoječim odjemalcem, morebitne povišane stroške proizvodnje toplote zaradi vklopa vršnega vira itd.) in temeljijo na veljavnem ceniku storitev distributerja ter metodologiji izračuna povišanih obratovalnih stroškov zaradi priključitve odjemalca na distribucijsko omrežje v ogrevalni sezoni, nosi bodoči odjemalec oziroma investitor novega voda.
28. člen
(1) Lastnik priključnega voda lahko lastninsko pravico za priključni vod prenese na drugo osebo le s pravnim poslom, s katerim prenese lastninsko pravico na nepremičnini, na kateri je priključek.
(2) Če lastnik priključnega voda prenese na drugo osebo lastninsko pravico le glede dela nepremičnine, na kateri je priključni vod, se priključni vod deloma ali v celoti prenese na drugo osebo le, če se tako dogovorita v pogodbi o prenosu lastninske pravice lastnik in novi lastnik priključnega voda.
29. člen
(1) Priključni vod mora biti zgrajen v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili in tehničnimi zahtevami distributerja, graditelj pa mora distributerja pred priključitvijo obvezno pozvati k izvajanju nadzora nad njegovo izgradnjo, distributer toplote pa mora biti prisoten pri vseh delih, ki jih investitor ali tretja oseba izvaja na priključnem vodu. Investitor ali tretja oseba so dolžni obveščati sistemskega operaterja o morebitni netesnosti, okvarah oziroma poškodbah na priključnem vodu.
(2) Vse morebitne zamenjave, popravila in vzdrževalna dela na priključnem vodu bremenijo lastnika priključnega voda. Nadzor nad deli obvezno izvaja distributer toplote.
30. člen
Če odjemalec ne uporablja priključnega voda deset (10) let brez vmesnih prekinitev, se domneva, da odjemalec ne namerava več ohranjati možnost odjema toplote. Distributer toplote lahko v tem primeru soglasje za priključitev razveljavi in na stroške odjemalca fizično prekine povezavo med priključnim in glavnim vodom.
31. člen
Če želi lastnik stavbo, v katero je napeljan ali priključni vod, odstraniti, mora pred začetkom odstranitve pridobiti od distributerja toplote soglasje. Vlogi za soglasje je potrebno priložiti načrt odstranjevalnih del, v katerem se prikaže način odstranitve glavnega ali priključnega voda, ki bosta zaradi odstranitvenih del prizadeta. Soglasje, ki ga izda distributer toplote vključuje pogoje, ki jih mora odjemalec upoštevati pri odstranjevanju stavbe.
IX. POGODBA O PRIKLJUČITVI
32. člen
Po dokončnosti soglasja za priključitev po energetskem zakonu in pred priključitvijo na distribucijsko omrežje skleneta investitor (oziroma lastnik stavbe, odjemalec) in distributer pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s priključitvijo stavbe na distribucijsko omrežje, lastništvom glavnega voda in priključnega voda, izvedbo priključnega voda, nadzora nad gradnjo glavnega in priključnega voda, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključnim vodom in njegovim vzdrževanjem ter druga medsebojna razmerja, ki se nanašajo na priključitev na distribucijsko omrežje. Pogodba o priključitvi je pogoj za sklenitev pogodbe o dobavi toplote.
Vsakokratni lastnik stavbe stopi na mesto pravnega prednika kot pravni naslednik v pogodbo o priključitvi.
X. ZAČETEK DOBAVE TOPLOTE
33. člen
(1) Začetek dobave toplote odjemalcu je mogoč potem, ko odjemalec izpolni vse pogoje iz izdanih soglasij in pogodb, ko predloži uporabno dovoljenje za stavbo ali za toplotne naprave, če je bilo izdano gradbeno dovoljenje in ko je sklenjena pogodba o dobavi in odjemu toplote.
(2) Odjemalec in distributer toplote z zapisnikom določita dejanski začetek dobave toplote. Zapisnik mora med drugim vsebovati obračunsko moč, začetno stanje merilnih naprav in datum začetka dobave.
(3) Distributer toplote dobavlja odjemalcu toploto praviloma neprekinjeno. Prekinitve so možne v primerih kot so določene s sistemskimi obratovalnimi navodili, tem aktom in skladno z določili pogodbe o dobavi in odjemu toplote.
XI. SKLEPANJE POGODB O DOBAVI IN ODJEMU TOPLOTE
34. člen
(1) Pogodbo o dobavi in odjemu toplote med distributerjem toplote in odjemalcem se sklene v pisni obliki ali tudi v elektronski obliki kolikor obstajajo možnosti pri obeh pogodb enih strankah.
(2) Pogodba o dobavi in odjemu toplote se sklepa z lastnikom stavbe ali dela stavbe.
(3) V primerih, ko distributer toplote nima podatka o lastniku stavbe ali dela stavbe in lastništvo stavbe ali dela stavbe ni razvidno iz javnopravnih evidenc, se pogodba lahko sklene tudi z odjemalcem, ki odjema toploto (npr. najemnik, uporabnik).
(4) Kolikor odjemalec, ki odjema toploto (npr. najemnik, uporabnik), ni hkrati tudi lastnik stavbe oziroma dela stavbe, se pogodbeno razmerje o dobavi in odjemu toplote uredi med lastnikom stavbe oziroma dela stavbe, odjemalcem, ki odjema toploto in distributerjem. Odjemalec, ki ni lastnik stavbe oziroma dela stavbe in lastnik stavbe oziroma dela stavbe sta solidarno odgovorna za nastale obveznosti dobave toplote v skladu z določili tega akta, razen v primeru, da je subsidiarna odgovornost določena z drugim zakonom. Za urejanje teh razmerij se uporabljajo določila 38. člena tega akta.
(5) Pogodbo o dobavi in odjemu toplote lahko sklene v imenu in za račun odjemalcev, ki se oskrbujejo s toploto iz skupnega odjemnega mesta, tudi upravnik stanovanjske in/ali poslovne stavbe, ki je oskrbovana s toploto iz skupnega odjemnega mesta oziroma Skupnost lastnikov iz zakona, ki ureja stanovanjska razmerja. Upravnik stanovanjske ali poslovne stavbe mora za to predložiti distributerju toplote ustrezno pogodbo o upravljanju in pooblastilo.
(6) Če pogodba o dobavi in odjemu toplote ni sklenjena v pisni obliki in odjemalec toploto dejansko odjema, se šteje, da je pogodbeno razmerje med distributerjem toplote in odjemalcem nastalo z dnem dobave toplote oziroma z dnem, ko je odjemalec postal lastnik stavbe ali dela stavbe in se domneva, da je bila pogodba sklenjena.
(7) Distributer toplote ni dolžan dobavljati toplote, če odjemalec noče skleniti pisne pogodbe o dobavi in odjemu toplote.
(8) Kadar zaradi pogojev, ki niso vezani na naprave distributerja toplote ali odjemalčeve toplotne naprave, ni možno skleniti pogodbe iz prvega odstavka tega člena, se na podlagi pisnega naročila investitorja lahko začne z dobavo toplote za preizkus delovanja odjemalčevih naprav zaradi pridobitve uporabnega dovoljenja in ogrevanja za potrebe gradnje stavbe. Investitor mora skupaj z naročilom posredovati pisno izjavo s strani odgovornega vodje del in odgovornega nadzornika s katero zagotovi, da so vse toplotne naprave obratovalne sposobne in ne ogrožajo zdravja in varnosti ljudi in okolja ter premoženja in da prevzema vso odgovornost za škodo, ki bi nastala zaradi obratovanja naprav. Na osnovi naročila se z investitorjem sklene pogodba o dobavi in odjemu toplote za preizkus delovanja odjemalčevih narav in ogrevanja za potrebe gradnje stavbe.
35. člen
(1) Pogodba o dobavi in odjemu toplote je sklenjena za nedoločen čas, razen če se distributer toplote in odjemalec ne dogovorita drugače.
(2) Odjemalec lahko odpove pogodbo o dobavi in odjemu toplote pisno z 90-dnevnim odpovednim rokom. Po preteku odpovednega roka distributer toplote ustaviti dobavo toplote na merilno mesto. Kolikor sovpada datum odpovednega roka na dela prosti dan (praznik, sobota ali nedelja), potem izvede distributer toplote zaustavitev dobave toplote prvi naslednji delovni dan. Distributer toplote ne prevzema nikakršnih obveznosti (npr. pravnih in finančnih) za škodo, ki bi z zaustavitvijo dobave toplote nastala odjemalcu.
(3) Odpoved od pogodbe o dobavi in odjemu toplote ni mogoča v primerih:
– če odpoved pogodbe o dobavi in odjemu toplote zahteva posamezni odjemalec, ki se s toploto oskrbuje iz skupnega odjemnega mesta.
– če odpoved pogodbe o dobavi in odjemu toplote zahteva odjemalec, ki bi se po odpovedi pogodbe o dobavi in odjemu toplote želel oskrbovati z drugim virom energije, kljub dejstvu, da je na določenem območju na podlagi posebnega zavezujočega predpisa obvezen in določen način ogrevanja z daljinskim ogrevanjem.
(4) Če na enem odjemnem mestu odjema toploto več odjemalcev, velja odpoved le, če jo podajo pisno in istočasno vsi odjemalci tega odjemnega mesta.
(5) Določilo tretjega in četrtega odstavka tega člena smiselno veljata tudi za primer prenehanja veljavnosti pogodbe o dobavi in odjemu toplote, kolikor je bila pogodba o dobavi in odjemu toplote sklenjena za določen čas.
(6) Ne glede na določilo tretjega odstavka in četrtega odstavka tega člena je odpoved od pogodbe o dobavi in odjemu toplote mogoča v primeru odstranitve (rušitve) stavbe in adaptacije stavbe ali dela stavbe.
(7) Če se odjemalec znova odloči za dobavo toplote na istem odjemnem mestu v roku, ki je krajši od 12 mesecev, mora pred pričetkom dobave toplote poravnati vse fiksne stroške dobave, ki bi jih plačeval, če bi toploto prejemal nepretrgoma.
(8) Pogodba o dobavi in odjemu toplote velja in zavezuje distributerja toplote in odjemalca tudi v primeru, če je odjemalcu iz kakršnegakoli razloga na strani odjemalca prekinjena dobava na njegovo odjemno mesto in če v tem času na odjemnem mestu odjemalca ni izkazana količina dobavljene toplote, vendar ne za daljše obdobje od 12 mesecev od datuma prekinitve.
36. člen
Na podlagi pisne zahteve se sklene pogodba o dobavi in odjemu toplote, ki mora vsebovati najmanj:
a) podatke o distributerju toplote, odjemalcu oziroma odjemalcih, če je skupno odjemno mesto in lastniku stavbe oziroma lastnikih delov stavbe, če je skupno odjemno mesto:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, kraj, enotno matično številko občana ali davčno številko,
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zastopnik družbe;
b) podatke o distributerju toplote in skupini odjemalcev, če je skupno odjemno mesto: ime in priimek/naziv družbe, naslov odjemalcev/sedež družbe, kraj, enotno matično številko občana ali davčno številko/ID za DDV, naziv skupine odjemalcev, naslov skupine odjemalcev, podatke o zastopniku/pooblaščencu skupine odjemalcev ali podatke o upravniku skupine, ki skupino odjemalcev zastopa v imenu in za račun;
c) predmet pogodbe;
d) podatke o odjemnem mestu:
– naslov odjemnega mesta (ulica, hišna številka, kraj, identifikacijska številka stavbe ali dela stavbe),
– oznake odjemnega mesta,
– priključno moč odjemnega mesta na osnovi izdanega soglasja,
– uvrstitev v tarifno skupino,
– delež odjemalca na odjemnem mestu;
e) ceno toplote na dan podpisa pogodbe;
f) podatke o obračunu toplote in načinu plačila;
g) način razdelitve stroškov dobave toplote, če je odjemno mesto skupno;
h) podatke o načinu spremembe cen toplote, načinu obračuna toplote in načinu plačila;
i) veljavnost pogodbe in trajanje pogodbe;
j) podatke v katerih pogodbena partnerja določita morebitne posebnosti pogodbenega razmerja;
k) ostale oziroma končne določbe pogodbe.
37. člen
(1) V primeru lastninsko pravnih sprememb, ki vplivajo na obstoječe pogodbeno razmerje med distributerjem toplote in odjemalcem, sta obstoječi ali novi odjemalec dolžna distributerja toplote obvestiti o navedenih spremembah najkasneje v 15 dneh po nastali spremembi ter poskrbeti, da tudi novi odjemalec sklene pogodbo o dobavi in odjemu toplote oziroma vstopi v obstoječo pogodbo o dobavi in odjemu toplote.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka obsega:
a) podatke o dosedanjem odjemalcu oziroma vseh odjemalcih, če je skupno odjemno mesto in o lastniku stavbe oziroma lastnikih delov stavbe, če je skupno odjemno mesto:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, enotno matično številko ali davčno številko,
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe;
b) podatke o novem odjemalcu oziroma vseh odjemalcih, če je skupno odjemno mesto in o lastniku stavbe oziroma lastnikih delov stavbe če je skupno odjemno mesto:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, enotno matično številko ali davčno številko,
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe;
c) podatke o odjemnem mestu: številka in naslov merilnega mesta;
d) priloženo listino kot dokazilo o prenosu lastninske pravice (fotokopijo);
e) podpisano izjavo novega odjemalca na obrazcu distributerja toplote, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje;
f) stanje merilne naprave na dan prenosa lastninske pravice.
(3) Po prejemu obvestila, ki vsebuje vse podatke iz prejšnjega odstavka tega člena, preide pogodbeno razmerje med dosedanjim odjemalcem in distributerjem toplote na novega odjemalca. Kolikor odjemalec ni sporočil stanja merilne naprave na dan prenosa lastninske pravice, se šteje, da velja obvestilo o spremembi od prvega naslednjega obračunskega obdobja, ko je distributer toplote prejel obvestilo v svojem vložišču. V primeru nepopolnega obvestila je distributer toplote dolžan odjemalca obvestiti o manjkajočih podatkih oziroma dokumentih ter ga pozvati k dopolnitvi vloge. Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti iz pogodbe o dobavi in odjemu toplote zavezan dosedanji odjemalec, ne glede na dejansko izkazan prenos lastninske pravice.
(4) Poleg lastninsko pravnih sprememb iz prvega odstavka tega člena je odjemalec dolžan distributerju toplote v 15 dneh javiti tudi vsakršno drugo statusno spremembo, ki bi vplivala na pogodbeno razmerje ali na izvajanje obračuna toplote za odjemalčevo odjemno mesto.
(5) V primeru univerzalnega pravnega nasledstva vstopi univerzalni pravni naslednik v pravice in obveznosti iz pogodbe o dobavi in odjemu toplote, sklenjene med dosedanjim odjemalcem in distributerjem toplote. Univerzalni pravni naslednik odjemalca, je dolžan takoj po nastanku spremembe obvestiti distributerja toplote o nastali spremembi.
38. člen
(1) Odjemalec, lastnik stavbe oziroma dela stavbe, lahko distributerju toplote predlaga, da obveznosti plačevanja dobavljene toplote po pogodbi o dobavi in odjemu toplote, sklenjeni med odjemalcem in distributerjem toplote za odjemno mesto, preidejo na drugega plačnika oziroma odjemalca toplote, ki ni lastnik stavbe ali dela stavbe (najemnik, uporabnik ipd.).
(2) Predlog odjemalca mora biti podan pisno, vsebovati pa mora:
a) podatke o dosedanjem odjemalcu:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, enotno matično številko ali davčno številko,
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe;
b) podatke o plačniku oziroma odjemalcu toplote, ki ni lastnik stavbe ali dela stavbe:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, enotno matično številko ali davčno številko,
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe;
c) podatke o odjemnem mestu: številka in naslov odjemnega mesta;
d) podpisano izjavo plačnika oziroma odjemalca toplote, ki ni lastnik stavbe ali dela stavbe, da bo plačal vse obveznosti, ki jih po pogodbi o dobavi in odjemu toplote mora plačati odjemalec – lastnik stavbe oziroma dela stavbe.
(3) Spremembo plačnika oziroma odjemalca toplote, ki ni lastnik stavbe ali dela stavbe (najemnik, uporabnik ipd.) na merilnem mestu se izvede s sklenitvijo aneksa k obstoječi pogodbi o dobavi in odjemu toplote, ki jo ima odjemalec sklenjeno z distributerjem toplote. Aneks velja, ko ga podpišejo distributer toplote, odjemalec in plačnik oziroma odjemalca toplote, ki ni lastnik stavbe ali dela stavbe (najemnik, uporabnik ipd.). Distributer toplote ima pravico, da ne privoli v sklenitev aneksa k pogodbi o dobavi toplote na novega plačnika oziroma odjemalca toplote, ki ni lastnik stavbe ali dela stavbe, dokler niso izpolnjene vse finančne in druge obveznosti odjemalca na dan spremembe. Distributer toplote mora o tem dejstvu pisno obvestiti odjemalca ter navesti razlog zavrnitve.
(4) Distributer toplote izvede spremembo plačnika oziroma odjemalca toplote, ki ni lastnik stavbe ali dela stavbe na odjemnem mestu s prvim naslednjim obračunskim obdobjem, ko je prejel podpisan aneks v svoje vložišče. Sprememba plačnika oziroma odjemalca toplote, ki ni lastnik stavbe ali dela stavbe, za nazaj je izjemoma možna le v primeru, da plačnik oziroma odjemalec toplote, ki ni lastnik stavbe ali dela stavbe s pisno izjavo prevzame vse neplačane obveznosti odjemalca v svoje breme in pod pogojem, da s tem soglaša tudi distributer toplote.
(5) Odjemalec in plačnik oziroma odjemalec toplote, ki ni lastnik stavbe ali dela stavbe, sta solidarno odgovorna za plačilo vseh obveznosti po pogodbi o dobavi in odjemu toplote, razen v primeru, da je subsidiarna odgovornost določena z drugim zakonom.
(6) Odjemalec ali plačnik oziroma odjemalec toplote, ki ni lastnik stavbe ali dela stavbe sta dolžna v roku 15 dni pisno obvestiti distributerja toplote o prekinitvi aneksa k obstoječi pogodbi o dobavi in odjemu toplote oziroma o dejstvu, da odjemalec ponovno prevzema vse obveznosti iz pogodbe o dobavi in odjemu toplote.
(7) Distributer toplote ima pravico, da sam odpove aneks k pogodbi o dobavi in odjemu toplote, če ugotovi, da plačnik oziroma odjemalec toplote, ki ni lastnik stavbe ali dela stavbe ne izpolnjuje obveznosti po sklenjenem aneksu in pogodbi o dobavi in odjemu toplote. O odpovedi aneksa k pogodbi o dobavi in odjemu toplote mora distributer toplote obvestiti odjemalca in plačnika oziroma odjemalca toplote, ki ni lastnik stavbe ali dela stavbe.
39. člen
V primeru, da odjemalec zaradi sprememb splošnih pogojev ali tarifnega sistema ne želi več odjemati toplote pod spremenjenimi pogoji lahko, razen v primerih, ko odpoved od pogodbe o dobavi in odjemu toplote v skladu z določili splošnih pogojev ni mogoč, odpove pogodbo o dobavi in odjemu toplote z odpovednim rokom 45 dni. V tem primeru mora odpovedati pogodbo o dobavi in odjemu toplote v roku 30 dni po javni objavi sprememb splošnih pogojev ali tarifnega sistema, sicer se šteje, da se s spremembami strinja.
40. člen
V primeru pogodb o dobavi in odjemu toplote, ki so sklenjene za določen čas, ima distributer toplote pravico do odškodnine v primeru, če pride do prekinitve pogodbe o dobavi in odjemu toplote pred pretekom veljavnosti pogodbe iz razlogov, ki so na strani odjemalca. Distributer toplote je upravičen zaračunati odjemalcu odškodnino v skladu s splošnimi pravili o odškodninski odgovornosti.
41. člen
Distributer lahko z odjemalcem sklene posebno pogodbo o dobavi in odjemu toplote za ugodnejše obravnavanje takega odjemalca glede pogojev oskrbe, če le ta s količino odjema ali prilagajanjem svojega odjema prispeva k ugodnejši obremenitvi distribucijskega sistema. Kriteriji za ugodnejšo obravnavo takega odjemalca so opredeljeni v Tarifnem sistemu za dobavo in odjem toplote.
XII. POSEBNA RAZMERJA NA SKUPNIH ODJEMNIH MESTIH
42. člen
Skupno odjemno mesto je odjemno mesto v stanovanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, na katerem se meri poraba toplote za več pravnih in/ali fizičnih oseb skupaj. V tem primeru izvršujejo obveznosti in pravice, ki jih imajo po teh pogojih odjemalci, vse te osebe skupaj in se jih obravnava kot enega odjemalca.
43. člen
(1) Stroški oskrbe s toploto so določeni za skupno odjemno mesto, odjemalci na skupnem odjemnem mestu pa so dolžni še pred sklenitvijo pogodbe o dobavi in odjemu toplote distributerju toplote posredovati razdelilnik stroškov dobavljene toplote, s katerim si v odstotkih razdelijo celotno obveznost plačila stroškov oskrbe s toploto in drugih storitev na skupnem merilnem mestu. Vsota vseh deležev na razdelilniku stroškov mora znašati 100 odstotkov. Razdelilnik stroškov je priloga pogodbe o dobavi in odjemu toplote.
(2) Razdelilnik stroškov dobavljene toplote mora biti izdelan v skladu s pravilnikom o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavb z več posameznimi deli in posredovan v skladu z navodili distributerja toplote.
(3) Razdelilnik stroškov dobavljene toplote se lahko spremeni le na način kot je določen za prvo sprejetje in se upošteva s prvim naslednjim obračunskim obdobjem, ko distributer toplote prejme razdelilnik stroškov v svoje vložišče.
(4) Odjemalci skupnega odjemnega mesta, ki želijo dobiti ločene račune, morajo distributerju toplote pred sklenitvijo pogodbe o dobavi in odjemu toplote predložiti sporazumno izdelan razdelilnik stroškov dobavljene toplote in drugih stroškov in v primerih, ko se razdelilniki stroškov dobavljene toplote mesečno spreminjajo, morajo predložiti tudi način mesečne razdelitve stroškov dobavljene toplote. Razdelilnik stroškov dobavljene toplote in drugih stroškov ter način mesečne razdelitve stroškov dobavljene toplote sta sestavna dela pogodbe o dobavi in odjemu toplote.
44. člen
Kolikor odjemalec, ki je postal lastnik dela stavbe, ki je oskrbovan s toploto iz skupnega odjemnega mesta, iz katerega se oskrbuje še več drugih odjemalcev toplote, ne želi vstopiti v obstoječe pogodbeno razmerje namesto prejšnjega lastnika dela stavbe, se šteje, da je pogodbeno razmerje nastalo z dnem, ko je novi lastnik postal lastnik dela stavbe oziroma z dnem dobave toplote novemu lastniku.
45. člen
(1) Mesečni razdelilniki dobavljene toplote za obračun stroškov dobavljene toplote morajo biti izdelani in posredovani v skladu določili pogodbe o dobavi in odjemu toplote in navodili distributerja. Odjemalci morajo določiti pooblaščenca za sporočanje mesečnega razdelilnika stroškov. Izvajalec delitve mora podpisati z distributerjem toplote aneks k pogodbi o dobavi in odjemu toplote, v katerem se določi način, roki in pogoji sporočanja mesečnih razdelilnikov dobavljene toplote.
(2) Kolikor mesečni razdelilniki dobavljene toplote za obračun toplote niso izdelani in posredovani v roku in na način, kot to določajo pogodbena določila, ima distributer toplote pravico obračunati stroške toplote po zadnjem prejetem razdelilniku stroškov toplote, ki ga ima na voljo. Reklamacij iz naslova ne sporočenih, napačno sporočenih ali nepravočasno sporočenih razdelilnikov stroškov distributer toplote ni dolžan upoštevati.
(3) V primeru dodatni priklopov, sprememb ali odklopov odjemalcev na skupnem odjemno mesto ima distributer toplote, kolikor ne prejme razdelilnika stroškov toplote v skladu s drugim odstavkom tega člena, pravico, da razdeli stroške dobavljene toplote po priključni moči ali po razmerju površin posameznih delov stavbe, ki jih pridobi iz pogodbe o dobavi in odjemu toplote ali iz javnih evidenc.
46. člen
Sprememba posameznega odjemalca na skupnem merilnem mestu se izvaja po določilih 38. člena tega akta. Ob menjavi odjemalca na skupnem merilnem mestu plača dotedanji odjemalec račun do konca obračunskega obdobja, v katerem se je zgodila sprememba. Ne glede na dejstvo, da se je lastninsko pravna ali statusna sprememba dogodila znotraj obračunskega obdobja, je zavezanec za plačilo stroškov oskrbe s toploto dotedanji odjemalec. Če odjemalec izrecno zahteva poračun ter odčitovanje distributerja na dan spremembe odjemalca, se izdelava takega poračuna plača posebej. Strošek izrednih odčitovanj in obračun na zahtevo odjemalca, zaračunava distributer toplote po veljavnem ceniku storitev.
47. člen
Odpoved pogodbe o dobavi in odjemu toplote na skupnem odjemnem mestu velja le, če jo podajo vsi odjemalci tega odjemnega mesta oziroma njihovi zakoniti zastopniki, skupaj, istočasno, v pisni obliki. Odpoved lahko poda tudi upravnik stavbe oziroma skupnost lastnikov iz zakona, ki ureja stanovanjska razmerja, v skladu s pooblastili, ki jih ima pri zastopanju lastnikov delov stavb. Z dnem prejema popolne odpovedi začne teči odpovedni rok po pogodbi o dobavi in odjemu toplote. Pri postopku odpovedi se smiselno uporabljajo določila 35. člena tega akta.
XIII. STORITEV DOBAVE TOPLOTE
48. člen
Distributer toplote dobavlja odjemalcu toploto neprekinjeno vse leto in mu zagotavlja na odjemnem mestu v priključni postaji parametre skladno z določili v sistemskih obratovalnih navodilih. Izjemoma so možne prekinitve dobave le skladno z določili v sistemskih obratovalnih navodilih ali v tem aktu ali če se distributer toplote in odjemalec ne dogovorita drugače.
49. člen
(1) Če se v skladu z razvojem oskrbe s toploto v Mestni občini Ljubljana pogoji za dobavo toplote toliko spremenijo, da so potrebne tehnično tehnološke spremembe, predelave ali zamenjave na distribucijskem omrežju in ali na odjemalčevih toplotnih napravah, poravna vse stroške, ki nastanejo na distribucijskem omrežju, distributer toplote, odjemalec pa praviloma vse stroške na priključnih vodih in vse stroške na svojih napravah.
(2) Če odjemalec ne prevzame stroškov iz prejšnjega odstavka ali če potrebne spremembe niso opravljene pravočasno in niso časovno usklajene z deli na distributerjevih napravah, mu distributer toplote ni dolžan dobavljati toplote, dokler niso izpolnjeni vsi pogoji za varno in pravilno obratovanje.
XIV. UGOTAVLJANJE KOLIČIN DOBAVLJENE TOPLOTE
50. člen
(1) Distributer toplote mora na stroške lastnika merilne naprave zagotoviti na odjemnih mestih meritve količin toplote, ki jo prevzemajo odjemalci.
(2) Merilne naprave, ki merijo odjem toplote, so odvisne od ogrevnega medija in načina meritev in so:
1. Merilniki toplote (toplotni števci).
2. Vodomeri.
3. Pretočna merila za količino pare z merilno zaslonko.
4. Pretočna merila za količino pare z merilno zaslonko in s korektorjem tlaka in temperature.
(3) Merilne ali delilne naprave, ki so nameščene v hišni postaji ali na internih napravah odjemalca služijo le za interno razdelitev stroškov toplote, ki je izmerjena z merilno napravo na merilnem mestu v priključni postaji.
51. člen
Za merilne naprave in s tem količine predane toplote se za merila, ki niso zajeta v pravilniku o merilnih instrumentih ali v drugem predpisu, se določijo pogoji uporabe merilnika v pogodbi o dobavi in odjemu toplote.
52. člen
(1) Tip, velikost in mesto namestitve merilne naprave določi projektant v skladu s pogoji distributerja toplote. Vse merilne naprave morajo imeti veljavno overitveno oznako v skladu z zakonom o meroslovju. Po namestitvi merilne naprave, se na napravo namesti plomba, ki onemogoča njeno demontažo brez poškodbe.
(2) Merilne naprave pregleduje, vzdržuje in zamenjuje ter izvaja redne menjave distributer toplote na stroške odjemalca.
(3) Tehnični pogoji in način izvajanja meritev so določeni s sistemskimi obratovalnimi navodili distributerja toplote.
53. člen
(1) Distributer toplote zagotavlja merjenje količin toplote v okviru in pod pogoji, kot je določeno v soglasju za priključitev in s pogodbo o dobavi in odjemu toplote. Odjem mora biti znotraj delovnega območja merilne naprave, ki je bil določen na osnovi zahteve k priključitvi.
(2) Kolikor je odjem toplote izven delovnega območja merilne naprave, distributer toplote ne odgovarja za predpisano natančnost merjenja. V tem primeru je odjemalec dolžan plačati odmerjene količine toplote ne glede na možne merske napake.
(3) Kolikor je odjem toplote večkrat zaporedoma izven pogodbenih okvirov, mora odjemalec nemudoma podati vlogo za spremembo soglasja za priključitev.
54. člen
(1) Redne preglede merilnikov toplote in vodomerov in njihovo zamenjavo v zakonitem roku izvaja na stroške lastnika merilne naprave distributer toplote v skladu z zakonodajo.
(2) Redne preglede in kontrole za pretočna merila za količino pare z merilno zaslonko in za pretočna merila za količino pare z merilno zaslonko in s korektorjem tlaka in temperature izvaja na osnovi zahteve distributerja in na stroške lastnika merilne naprave pogodbenik Urada za meroslovje Republike Slovenije v skladu s postavljenimi postopki. Rok rednih pregledov je tri leta.
55. člen
(1) Količine predane toplote se ugotovijo na podlagi odčitka merilne naprave na merilnem mestu. Merilne naprave odčitava pooblaščena oseba distributerja toplote, ali po predhodnem dogovoru z distributerjem toplote, odjemalec sam ali se odčitavajo z napravo, ki omogoča daljinski prenos podatkov.
(2) Redno odčitovalno obdobje je mesečno.
(3) Za obračunsko obdobje za katerega niso bile odčitane merilne naprave distributer toplote zaračuna toploto na osnovi ocenjene porabe v obračunskem obdobju, upoštevajoč preteklo porabo in dejanski temperaturni primanjkljaj v obračunskem obdobju.
(4) Šteje se, da odjemalec prevzame toploto na odjemnem mestu v enaki kakovosti, kot je bila predana, in količini, kot je bila izmerjena na odjemnem mestu.
(5) Kolikor odjemalec ne soglaša s kakovostjo ali količino toplote, prevzete na odjemnem mestu, je dokazno breme na strani odjemalca omrežja.
(6) Distributer toplote zaračunava odjemalcu posredovanje podatkov o izrednih odčitkih merilnih naprav, to je tistih, ki niso zajeti v plačilu dobave toplote.
56. člen
(1) Pri izvajanju aktivnosti iz 50., 52., 53. in 54. člena tega akta mora odjemalec distributerju toplote omogočiti neoviran dostop do vseh merilnih naprav. Odjemalec mora poskrbeti, da so merilne naprave vedno dostopne in lahko čitljive. Odjemalec mora zavarovati merilne naprave pred poškodbami overitvenih oznak merilnih naprav, poškodbo plombe (zalivke), drugimi poškodbami in jih zavarovati pred zmrzaljo.
(2) Odjemalec mora tudi jamčiti, da kolikor je mogoče, odjem toplote ne bo tako nereden, da bi bilo ogroženo pravilno delovanje merilnih naprav.
(3) Če distributer toplote zaradi odsotnosti odjemalca ali zaradi drugih razlogov na strani odjemalca ni mogel odčitati merilne naprave, je odjemalec dolžan na osnovi obvestila distributerja toplote javiti pravilen odčitek v roku in na način, ki ga določi distributer toplote. Če odjemalec ne javi odčitka ali distributerju toplote ne omogoči dostopa do merilnih naprav na odjemnih mestih, mu distributer toplote določi količino predane toplote glede na njegovo dinamiko dobavo toplote v preteklem obdobju, upoštevaje tudi druge možne vplive.
(4) Če se ugotovi, da so zaradi okvare merilne naprave, ki je nastala brez krivde odjemalca, količine predane toplote nepravilno registrirana oziroma nepravilno merjena, se na podlagi dokumentiranih podatkov izmerjene količine toplote sporazumno popravijo za čas, od zadnje kontrole merilne naprave do ugotovitve nepravilnosti, vendar za največ 12 mesecev od dneva, ko so bile nepravilnosti ugotovljene. Pri tem je potrebno upoštevati vse okoliščine, v katerih je odjemalec prejemal toploto v času, ko je merilna naprava nepravilno merila oziroma registrirala količine predane toplote.
(5) Če ne pride do sporazumnega popravka izmerjenih količin, se popravek izvrši tako, da se predane količine toplote za obračunsko obdobje, v katerem merilne naprave niso pravilno merile oziroma registrirale teh količin, določi na osnovi srednjih vrednosti predanih količin, v obdobju pred in po nastanku okvare, z upoštevanjem dinamike dobave toplote.
(6) Če je pri odjemalcu zaradi namestitve ali odstranitve internih toplotnih naprav ali drugih razlogov na strani odjemalca, potrebno zamenjati merilno napravo z novo drugih dimenzij ali karakteristik, nosi stroške nabave in vgradnje nove merilne naprave ter ostale stroške predelave napeljave odjemalec.
(7) Distributer toplote in odjemalec imata poleg rednih pregledov vedno pravico kontrolirati točnost merilne naprave. Če se pri preskusu izkaže, da točnost merilne naprave presega vrednost predpisanega največjega dopustnega merilnega pogreška, plača stroške pregleda distributer toplote, v nasprotnem primeru pa odjemalec oziroma lastnik merilne naprave.
57. člen
(1) Naprave, ki v toplotni postaji omogočajo daljinski prenos podatkov za potrebe obračuna in učinkovito delovanje toplotne postaje namešča, premešča in vzdržuje distributer toplote na stroške odjemalca. Distributer toplote tudi predpiše zahtevane lastnosti naprav s funkcijo daljinskega prenosa podatkov.
(2) Odjemalci, ki imajo nameščene naprave, ki omogočajo daljinski prenos podatkov, morajo distributerju toplote, če je to tehnično možno, brezplačno dati na voljo kabelsko povezavo ali možnost napeljave take povezave do ustreznega komunikacijskega omrežja.
(3) Odjemalci, pri katerih so nameščene merilne naprave in naprave, ki omogočajo daljinski prenos podatkov, ki za svoje delovanje potrebujejo električno energijo, morajo distributerju toplote brezplačno omogočiti priklop na električno omrežje.
58. člen
(1) V primeru okvare, poškodbe ali motnje v delovanju merilne naprave, mora odjemalec o tem takoj obvestiti distributerja toplote. Distributer toplote je dolžan navedene napake odpraviti takoj, ko je glede na naravo napake mogoče.
(2) Če se ugotovi, da je odgovornost za okvaro, poškodbo ali motnjo v delovanju merilne naprave na strani odjemalca, bremenijo stroški popravila ali zamenjave merilne naprave odjemalca, v nasprotnem primeru pa distributerja toplote.
59. člen
(1) Količina toplote za potrebe obračuna se ugotovi neposredno na podlagi odčitka stanja merilne naprave, nameščene na merilnem mestu v priključni postaji, ne glede na nameščene merilne naprave, ki so namenjene za interno razdelitev porabljene toplote.
(2) Količine dobavljene toplote za ogrevanje sanitarne tople vode se merijo neposredno s toplotnim števcem. Pri neposredni meritvi toplote za ogrevanje sanitarne tople vode so količine porabljene toplote za ogrevanje vodovodne vode izražene v MWh.
60. člen
(1) Količine dobavljene toplote za ogrevanje sanitarne tople vode pri posrednem merjenju se ugotavljajo na podlagi odbirkov vodomera, ki je nameščen pred sistemom za ogrevanje sanitarne tople vode.
(2) Pri posredni meritvi so količine izražene v m3. Pri tem velja 1 m3 na 60 °C segrete tople vode 0,10 MWh v skladu s pravilnikom o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več odjemalci.
(3) Posredni način ugotavljanja dobavljene toplote za ogrevanje sanitarne tople vode se lahko uporablja v prehodnem obdobju in v primerih, ko je toplotni števec v okvari in so na razpolago odbirki vodomera ali če lastnik toplotne postaje ni zamenjal posredne meritve sanitarne tople vode z vodomeri z neposrednimi meritvami s toplotnimi števci.
61. člen
(1) Za obdobje, ko je merilna naprava pokvarjena, se določi dobavljena količina na podlagi porabe v primerljivem obračunskem obdobju, ko je merilna naprava še pravilno delovala, z upoštevanjem vseh okoliščin, ki vplivajo na odjem toplote.
(2) Primerljivo obračunsko obdobje določi distributer toplote. Za stavbe, za katere ni mogoče določiti primerljivega obračunskega obdobja (nove stavbe), se uporabi podatke iz primerljive druge stavbe.
62. člen
Dobavljena količina toplote, ki je odvisna od zunanje temperature, se za obračunsko obdobje, ko je bila merilna naprava pokvarjena, določi:
Q = Q(h) X K X Y
Pri tem pomenijo:
Q ... dobavljena količina toplote (MWh)
Q(h) ... obračunsko (priključno) moč toplotnih naprav za
ogrevanje in klimatizacijo prostorov (MW)
K ... število ur obratovanja odjemalčevih toplotnih
naprav z obračunsko (priključno) močjo v
obračunskem obdobju
Y ... faktor odjema toplote za primerljivo obračunsko
obdobje
24 x Z x (t(n) - t(z_sr))
K = ----------------------------
t(np) - t(zmin)
Pri tem pomenijo:
Z ... število ogrevalnih dni
t(n) ... srednja projektna ali predpisana temperatura
prostorov
t(np) ... srednja projektna notranja temperatura
prostorov
t(z_sr)... srednja zunanja temperatura v obračunskem
obdobju
t(z ... –20 °C, računska minimalna zunanja temperatura
min)
XV. NAČIN PLAČIL IN POSTOPEK OPOMINJANJA
63. člen
(1) Distributer toplote zaračunava toploto za vsako odjemno mesto posebej.
(2) Perioda izstavljanja računov je praviloma mesečna.
(3) Storitve, ki jih distributer toplote zaračunava, vendar v tarifnem sistemu za distribucijo toplote niso zajete, obračuna distributer toplote po ceniku, ki ga objavi na spletni strani.
64. člen
(1) Odjemalec poravna izstavljen račun v roku 15 dni od datuma izstavitve računa, če zakon ali pogodba o dobavi in odjemu toplote ne določa drugače. Računi se poravnajo na običajen način, razen v primerih posebnih predhodnih pisnih dogovorov.
(2) Če računi niso poravnani pravočasno, distributer toplote pozove k izpolnitvi obveznosti s pisnim opominom v katerem določi nov rok plačila, ki za gospodinjske odjemalce ne sme biti krajši od 15 dni. Če izstavljeni računi niso poravnani do naknadno določenega roka, sistemski operater lahko odjemalcu, po predhodnem obvestilu, ustavi distribucijo toplote, ob upoštevanju pravil 71. in 73. člena tega akta in prične postopek sodne izterjave. Rok od prejema obvestila o ustavitvi dobave toplote do dejanske ustavitve ne sme biti krajši od 15 dni. Distributer toplote zaračunava zakonske zamudne obresti od zapadlosti računa do dneva plačila.
(3) Distributer toplote lahko zaračuna stroške opomina in ustavitev dobave toplote po ceniku.
65. člen
(1) Distributer toplote lahko določi obliko in način zavarovanja plačil, pri čemer lahko distributer toplote od odjemalca zahteva, da le ta zavaruje najmanj povprečno izračunani znesek dvomesečnega računa za toploto glede na pogodbo o dobavi in odjemu toplote.
(2) Distributer toplote lahko zahteva zavarovanje plačila v obliki bančne garancije ali v obliki drugih finančnih instrumentov zavarovanja ali zahteva predplačilo.
(3) Distributer toplote lahko iz naslova zavarovanja plačila sam poplača račune, ki jim je zapadel rok plačila, če po pisnem opominu odjemalec ne izpolni svojih finančnih obveznosti do distributerja toplote.
(4) V primeru predplačila se računi pokrivajo iz tega naslova do višine plačanega predplačila, razliko pa je odjemalec dolžan poravnati v skladu s 63. in 64 členom tega akta.
XVI. REKLAMACIJE
66. člen
(1) Odjemalec lahko pri distributerju toplote reklamira:
– kakovost dobavljene toplote v priključni postaji,
– obračun dobavljene toplote,
– in druge storitve.
(2) Reklamacijo je potrebno podati distributerju toplote v pisni obliki ali ustno na zapisnik pri distributerju toplote. Ustne reklamacije se upoštevajo le v primeru, če so nujne in zahtevajo takojšnje ukrepanje, morajo pa biti naslednji dan potrjene tudi v pisni obliki.
(3) Reklamacija na obračun toplote je lahko samo pisna in jo mora odjemalec sporočiti v osmih dneh po prejemu računa. Kasnejših reklamacij se ne upošteva. Reklamacija računa, ki se nanaša na obračun toplote, ne odloži plačila za nesporni del.
(4) Na skupnih odjemnih mestih lahko reklamacijo poda le pooblaščenec odjemalcev.
67. člen
(1) Distributer toplote mora odjemalca pisno obvestiti o svojem stališču do prejete reklamacije in njegovih že sprejetih ukrepih in predlogih za ustrezno rešitev reklamacije. Odgovor na reklamacijo mora posredovati najkasneje v roku osmih delovnih dni.
(2) Če je na osnovi reklamacije ugotovljena napaka po krivdi distributerja toplote v zvezi s kakovostjo dobavljene toplote v priključni postaji in se je ne da odpraviti v najkrajšem času (do 24 ur) mora distributer toplote posredovati odjemalcu ali pooblaščencu odjemalcev pisni odgovor o rešitvi reklamacije v najkrajšem času, najkasneje pa v treh delovnih dneh od prejema reklamacije.
68. člen
Upravičene reklamacije upošteva distributer toplote pri obračunu toplote sorazmerno s časom njihovega trajanja in upoštevaje okoliščine v času motenj pri dobavi toplote. Ne upoštevajo se odbitki na račun nedobavljene toplote za čas, ki je krajši od enega dneva.
XVII. NEUPRAVIČEN ODJEM
69. člen
(1) Šteje se, da je odjem toplote neupravičen:
– če odjemalec odjema toploto brez sklenjene pogodbe o dobavi in odjemu toplote,
– če odjema toploto, ki ni merjena z merilno napravo,
– in/ali, če odjemalec odjema toploto z merilno napravo, ki nima veljavne overitvene oznake.
(2) Če trajanje neupravičenega odjema ni mogoče sporazumno ugotoviti, se neupravičen odjem toplote zaračuna za čas 12 mesecev.
(3) Če ni mogoče ugotoviti količin neupravičeno odvzete toplote, se količina toplote določi v skladu z 61. in 62. členom tega akta, pri čemer se uporabi podatke iz primerljive druge stavbe, z upoštevanjem najvišjega faktorja odjema toplote.
(4) Odjemalec mora distributerju toplote plačati tudi vse stroške in škodo, ki jo povzroči z neupravičenim odjemom toplote.
70. člen
(1) Če odjemalec priključi svoje interne toplotne naprave brez vednosti distributerja toplote na sistem ogrevanja v stavbi, ki je že priključena na distribucijsko mrežo, lahko distributer toplote sam sestavi zapisnik z datumom, ko je bil tak poseg tehnično mogoč ali dejansko ugotovljen. Če distributer ne razpolaga s podatki o obračunski moči takega odjemalca, le tega predhodno pozove k pridobitvi soglasja za priključitev skladno z 18. členom tega akta.
(2) Distributer toplote v takem primeru odjemalcu obračuna novo obračunsko moč, ostale odjemalce na istem odjemnem mestu pa obvesti preko zakonitega zastopnika o dodatni priključitvi in povečanju obračunske toplotne moči zaradi ureditve razdelilnika stroškov in spremembe pogodbenega razmerja. V primeru, da distributer toplote ne prejme novega razdelilnika ima pravico, da razdeli stroške skladno s kriteriji, ki so veljali za razdelitev stroškov pred povečanjem obračunske moči na račun dodatnega priklopa.
XVIII. PREKINITEV DOBAVE TOPLOTE
71. člen
Distributer toplote lahko prekine in ustavi odjemalcu toplote distribucijo toplote po predhodnem obvestilu ali brez predhodnega obvestila v skladu z določili energetskega zakona in sistemskih obratovalnih navodil za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto.
72. člen
Vnovična dobava toplote po prekinitvi oziroma ustavitvi se začne potem, ko so odpravljeni razlogi za prekinitev oziroma ustavitev in ko se distributerju toplote poravnajo nastali stroški v zvezi z prekinitvijo oziroma ustavitvijo dobave toplote.
73. člen
(1) Gospodinjski odjemalci, ki se jim dobava toplote glede na okoliščine (letni čas, temperaturne razmere, bivalne razmere, premoženjsko stanje ipd.) ne sme znižati pod količino, ki je nujno potrebna, da nista ogroženi življenje in zdravje odjemalca oziroma oseb, ki z njim živijo in, ki želijo uveljavljati pravico do dobave toplote, morajo po prejemu obvestila o ustavitvi dobave toplote v štirinajstih dneh vložiti pri distributerju toplote, vlogo za priznanje te pravice in predložiti potrebna dokazila. Šteje se, da odjemalec izpolnjuje pogoj glede slabega premoženjskega stanja, če je prejemnik denarne socialne pomoči.
(2) Distributer toplote odjemalcu iz prejšnjega odstavka, prizna pravico do dobave toplote samo v obdobju od 1. oktobra do 30. aprila, vendar le za čas, za katerega je izkazano slabo premoženjsko stanje.
(3) Distributer toplote o odločitvi glede priznanja in trajanja pravice do dobave toplote iz tega člena odjemalca nemudoma obvesti.
74. člen
Distributer toplote mora gospodinjskega odjemalca, ki mu je ustavil dobavo toplote, pa je ta naknadno, v dveh dneh po ustavitvi dobave toplote uveljavil pravico do dobave toplote, distributer pa mu je priznal pravico do dobave toplote skladno s 73. členom tega akta, v zimskih mesecih ponovno priključiti v 24 urah od vložene zahteve. Gospodinjski odjemalec mora izkazati, da bi mu zaradi ustavitve dobave toplote lahko nastala nevarnost za življenje ali zdravje in da si iz razlogov, ki niso na njegovi strani, ni mogel zagotoviti drugega načina ogrevanja. Kolikor odjemalec v navedenem roku tega ne izkaže, distributer toplote šteje, da nevarnost ne obstaja.
75. člen
V primeru predvidenih del na distribucijskem omrežju, se šteje, da je distributer toplote obvestil odjemalce pravočasno, če je bilo obvestilo poslano najmanj dva dni pred pričetkom del oziroma ustavitvijo ali v primeru, ko gre za širši krog odjemalcev, preko sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo.
XIX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
76. člen
(1) Odjemalci morajo posredne meritve količine dobavljene toplote za ogrevanje sanitarne tople vode z vodomeri zamenjati z neposrednimi meritvami s toplotnimi števci najkasneje do 1. oktobra 2015.
(2) Od dneva uveljavitve tega akta do 1. oktobra 2015 se poraba toplote za ogrevanje sanitarne tople vode pri posrednih meritvah obračunava po določilih 60. člena tega akta, pri čemer velja 1 m3 na 60 °C segrete tople vode 0,084 MWh.
77. člen
(1) Ta akt zavezuje vse dosedanje odjemalce, ki imajo na podlagi Pogojev za dobavo in odjem toplote iz vročevodnega omrežja Javnega podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o., Verovškova 70, Ljubljana (Uradni list RS, št. 76/97), sklenjene pogodbe o dobavi in odjemu toplote z Javnim podjetjem Energetika Ljubljana, d.o.o., ali so bili odjemalci toplote na drugi podlagi.
(2) Soglasja in pogodbe, sklenjene pred uveljavitvijo tega akta, ostanejo v veljavi, dokler jih pogodbene stranke ne odpovedo oziroma do izteka veljavnosti. Za posamezna pogodbena določila, ki so v nasprotju s tem aktom, se uporabljajo določila tega akta. Do odpovedi pogodbe se šteje, da imajo odjemalci do dne poteka roka, do katerega je bila sklenjena pogodba, na podlagi Pogojev za dobavo in odjem toplote iz vročevodnega omrežja Javnega podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o., Verovškova 70, Ljubljana, z Javnim podjetjem Energetika Ljubljana, d.o.o., sklenjeno pogodbo o dobavi in odjemu toplote.
78. člen
Z dnem uveljavitve tega akta prenehajo veljati Pogoji za dobavo in odjem toplote iz vročevodnega omrežja Javnega podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o., Verovškova 70, Ljubljana (Uradni list RS, št. 76/97).
79. člen
Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. JEP3000120123
Ljubljana, dne 15. maja 2012
EVA 2012-2430-0115
Javno podjetje
Energetika Ljubljana, d.o.o.
Direktor
Hrvoje Drašković l.r.
