Uradni list

Številka 27
Uradni list RS, št. 27/2024 z dne 29. 3. 2024
Uradni list

Uradni list RS, št. 27/2024 z dne 29. 3. 2024

Kazalo

815. Uredba o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije, stran 2135.

  
Na podlagi petega odstavka 8. člena in tretjega odstavka 9. člena Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 78/23) in 15. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 95/23 – ZIUOPZP) ter za izvrševanje četrtega odstavka 6. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 95/23 – ZIUOPZP) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O 
o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina) 
Ta uredba določa podrobnejša pravila urejanja prostora za postavitev fotonapetostnih naprav pri novogradnjah in rekonstrukcijah objektov ter izjeme od njihove obvezne postavitve, podrobnejša pravila urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav na predpisana prednostna območja in podrobnejša pravila urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije na druga območja in objekte.
2. člen 
(izrazi) 
(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. dvokapna streha je poševna streha, sestavljena iz dveh s slemenom ločenih strešin, lahko je simetrična ali asimetrična;
2. enokapna streha je poševna streha, nagnjena samo v eni smeri;
3. faktor raščene površine se določi kot razmerje med raščeno površino gradbene parcele in celotno površino gradbene parcele;
4. faktor prekrite površine se določi kot razmerje med prekrito površino gradbene parcele in celotno površino gradbene parcele;
5. fasada je nenosilna obloga nosilne konstrukcije na zunanji strani objekta;
6. fotonapetostna naprava je naprava, ki proizvaja električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njeno delovanje, z napravami za shranjevanje energije in s priključki na omrežje. Za del fotonapetostne naprave se šteje tudi podkonstrukcija, na katero so nameščeni fotonapetostni moduli;
7. fotonapetostni modul je osnovni element fotonapetostne naprave v obliki plošče ali strešnika, ki je sestavljen iz niza električno povezanih celic;
8. kap je najnižji del poševne strehe ali rob ravne strehe;
9. kombinirana naprava je naprava, v kateri sta združena fotonapetostni modul in sprejemnik sončne energije;
10. osončenje je neposredno izpostavljanje fotonapetostnih naprav sončnim žarkom;
11. parkirno mesto je označeni prostor za parkiranje enega vozila (avtomobil, kolo ali drugo prevozno sredstvo);
12. parkirišče je prekrita površina, namenjena parkiranju, ki je ločena od cestišča ter obsega površino za parkirna mesta za vozila (avtomobile, kolesa in druga prevozna sredstva), manipulacijske površine za obračanje vozil, dovozne in odvozne poti, tehnično in komunalno površino. Parkirišče obsega tudi raščeno površino, namenjeno ozelenitvi parkirišča;
13. poševna streha je streha, katere naklon proti horizontali je večji od 7 stopinj. Sleme je najvišji del, kap pa najnižji del poševne strehe;
14. prekrita površina je površina gradbene parcele, ki obsega površine, pozidane s stavbami (vključno s podzemnimi deli stavb, balkoni, napušči, nadstreški) in pripadajočimi pomožnimi objekti, ter utrjene zunanje površine;
15. raščena površina je naravni teren, ki ohranja neposredni stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja, odtekanja in ponikanja vode ter omogoča zasaditev visoke vegetacije;
16. ravna streha je streha brez naklona ali z zelo majhnim naklonom (do 7 stopinj), običajno brez napuščev. Rob ravne strehe je zaključen s strešnim vencem kot nizek zid, ki zakriva streho. Ravna, dvodimenzionalna streha se šteje za ravno streho, tudi če so na njeni površini izbočeni tridimenzionalni deli, vključno s tehničnimi in konstrukcijskimi elementi, ki niso višji od 20 cm;
17. sleme je stična linija strešin na vrhu dvokapne strehe ali najvišji del strehe pri večkapnih strehah, kjer se stikajo vse strešine, ali višji rob enokapne strehe;
18. sprejemnik sončne energije je naprava, v kateri se s pretvorbo sončne energije pridobiva toplota za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode ali tehnološke procese;
19. streha je konstrukcija, ki pokriva objekt kot zgornji zaključni del, da jo varuje pred atmosferskimi vplivi, zlasti padavinami, in je po materialu in obliki prilagojena podnebnim razmeram, lokalnemu materialu in stilnim značilnostim;
20. strešina je nagnjena ploskev strehe z enotnim naklonom in kritino. V površino strešine se ne vštevajo žlebovi;
21. strešna kritina je material za pokrivanje zgornje plasti strehe, ki varuje stavbo ali objekt pred atmosferskimi vplivi;
22. strešna terasa je pohodna ravna streha, urejena kot terasa;
23. strešni venec je podaljšek fasade kot višinski zaključek fasade, ki se upošteva pri določanju višine fasade. Strešni venec je tudi zaključek ravne strehe oziroma zakriva poševno streho in optično poviša stavbo;
24. tehnična površina strehe ali parkirišča je površina, ki je glede na namen uporabe objekta namenjena zagotavljanju bistvenih zahtev, obratovanju ali splošnemu vzdrževanju objekta. V tehnično površino spadajo tehnične inštalacije (kot na primer sistemi za prezračevanje, klimatizacijo in hlajenje, dimovodne naprave, dvigala, ter druge inštalacije), svetlobniki in strešna okna;
25. tehnološka zelena streha je ravna streha, na kateri je nameščena zelena tehnologija (na primer fotonapetostna naprava, sprejemnik sončne energije) ob hkratni ozelenitvi strehe in postavitvi sistema za zbiranje in shranjevanje padavinske vode;
26. tlorisna površina strehe je enotna ali sestavljena tlorisna površina strehe. Sestavljena tlorisna površina strehe je vsota vseh posameznih tlorisnih površin strehe, ki jih je med seboj mogoče ločiti z robovi ali konstrukcijskimi elementi. V tlorisno površino strehe se ne vštevajo žlebovi, elementi inštalacij, svetila, deli stavbnega pohištva (na primer okenski okviri in police, senčila), zunanja senčila, elementi za ozelenjevanje fasade (na primer korita in mreže), drogovi za zastave, izveski in podobno;
27. tlorisna površina parkirišča je enotna ali sestavljena tlorisna površina parkirišča. Sestavljena tlorisna površina parkirišča je vsota posameznih tlorisnih površin parkirišč, ki jih je med seboj mogoče ločiti z robniki ali drugimi elementi. V tlorisno površino parkirišča se ne vštevajo manipulacijske površine za obračanje vozil, dovozne in odvozne poti, tehnična in komunalna površina ter druge površine, namenjene za ozelenitev;
28. umeščanje so dejavnosti urejanja prostora, pridobivanja upravnih odločb in postavitev fotonapetostnih naprav;
29. utrjena zunanja površina je površina na prekritem delu gradbene parcele, ki ni prekrita s stavbami in pripadajočimi pomožnimi objekti ter je namenjena prometnim, komunalnim in tehničnim površinam ter bivanju.
(2) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, se uporabljajo za namen te uredbe tudi, če posamezni prostorski izvedbeni akt njihov pomen določa drugače.
(3) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, katerih pomen ni določen v prvem odstavku tega člena, pomenijo enako kot v zakonih, ki urejajo uvajanje naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, urejanje prostora, graditev, ceste, železnice, energetiko, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja.
3. člen 
(uporaba podrobnejših pravil urejanja prostora) 
(1) Podrobnejša pravila urejanja prostora iz te uredbe se ne glede na določbe prostorskih izvedbenih aktov neposredno uporabljajo pri načrtovanju, dovoljevanju in postavitvi fotonapetostnih naprav ter v tem delu nadomestijo prostorski izvedbeni akt.
(2) Podrobnejša pravila urejanja prostora iz te uredbe se uporabljajo, če je glede na zmogljivost naprave in vrsto gradbenega posega zanje treba pridobiti gradbeno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja graditev, ali morebitno mnenje oziroma soglasje občine ali ministrstva za izvajanje posegov v prostor v skladu z zakonom, ki ureja prostor, in v vseh drugih primerih postavitve fotonapetostnih naprav, ko pridobivanje gradbenega dovoljenja ali drugega soglasja ni predvideno oziroma so s posebnimi predpisi predvidena druga morebitna dovoljenja, soglasja ali priglasitve za postavitev fotonapetostnih naprav.
(3) Za fotonapetostne naprave po tej uredbi se štejejo fotonapetostne naprave, ki se postavijo na, v ali ob obstoječi legalno zgrajeni objekt ali na, v ali ob načrtovani objekt, ali če se postavijo kot samostojni objekt.
(4) Podrobnejša pravila urejanja prostora se smiselno uporabljajo tudi za sprejemnike sončne energije, kot je določeno v tej uredbi.
II. SKUPNA PODROBNEJŠA PRAVILA UREJANJA PROSTORA ZA UMEŠČANJE FOTONAPETOSTNIH NAPRAV 
4. člen 
(skupna podrobnejša pravila za fotonapetostne naprave) 
(1) Skupna podrobnejša pravila urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav veljajo za obvezno postavitev v skladu s III. poglavjem te uredbe, za umeščanje na predpisana prednostna območja v skladu s IV. poglavjem te uredbe in za umeščanje na druga območja ter objekte v skladu s V. poglavjem te uredbe.
(2) Na fotonapetostne naprave ni dovoljeno postavljati trajnih ali začasnih objektov, naprav ali predmetov, namenjenih za oglaševanje.
5. člen 
(skupna podrobnejša pravila glede varnosti) 
(1) Fotonapetostne naprave se umeščajo na zemljišče ali objekt tako, da sta zagotovljena njihova varna raba in vzdrževanje ter da se s primernimi varovalnimi ukrepi prepreči možnost nastanka škode zaradi njihovega delovanja.
(2) Pri umeščanju fotonapetostnih naprav je treba izvesti ukrepe za varstvo pred požarom in zaščito pred udari strele oziroma druge varovalne ukrepe za zaščito pred električnim udarom ter širjenjem požara na druge objekte.
(3) Pri umeščanju fotonapetostnih naprav je treba izvesti ukrepe za varstvo pred močnejšimi vetrovi.
(4) Pri umeščanju, delovanju, vzdrževanju in odstranitvi fotonapetostnih naprav se upoštevajo navodila in priporočila proizvajalca za njihovo postavitev.
(5) Fotonapetostne naprave se zavarujejo tako, da je nepooblaščenim osebam preprečeno poseganje v delovanje fotonapetostne naprave.
(6) Fotonapetostne naprave se namestijo tako, da se čim manj bleščijo, kar bi sicer lahko zmanjšalo kakovost bivanja, povzročilo motenje delovnih procesov ali zmanjšalo varnost v prometu.
(7) Naprava za shranjevanje energije se ne umešča na streho objekta, ampak v notranjost objekta ali poleg objekta na gradbeni parceli ali na fasado objekta tako, da je zavarovana pred zunanjimi vplivi in ne omogoča dostopa nepooblaščenim osebam ter da je čim manj opazna z javnih površin. Pri tem se izvedejo ukrepi za zmanjševanje tveganja pred požarom, električnim udarom, pregrevanjem in uhajanjem strupenih plinov, da se preprečijo morebitni negativni vplivi na ljudi, dejavnost v objektu in sosednjih objektih ter na promet.
6. člen 
(skupna podrobnejša pravila glede umeščanja) 
(1) Umeščanje fotonapetnosnih naprav na, v ali ob obstoječe ali načrtovane objekte ne sme bistveno spremeniti velikosti, namembnosti ali zmogljivosti osnovnega obstoječega ali načrtovanega objekta ter ne sme onemogočati izpolnjevanja bistvenih zahtev obstoječega ali načrtovanega objekta.
(2) Fotonapetostnih naprav ni dopustno umeščati na raščeno površino v sklopu zelenih površin in na predpisani del raščene površine gradbene parcele.
(3) Fotonapetostne naprave se umeščajo tako, da njihova orientacija in naklon omogočata čim večji izkoristek energije.
(4) Umeščanje fotonapetostnih naprav se prilagodi kakovostnim grajenim in naravnim prvinam, da se ohranijo in vzdržujejo identiteta ter prepoznavne vrednosti prostora, ki tvorijo značilne oblike in vzorce v prostoru (strukturna urejenost prostora, barve in materiali).
(5) Pri umeščanju fotonapetostnih naprav je treba upoštevati vplive na raščeno površino, da se ne onemogoča ponikanje padavinskih voda in ne povzroča erozija tal.
(6) Če je v prostorskem izvedbenem aktu določen prostorski izvedbeni pogoj izvedbe zelene strehe, se ta v kombinaciji s fotonapetostno napravo izvede kot tehnološka zelena streha.
7. člen 
(skupna podrobnejša pravila na območjih varstvenih režimov in območjih omejene rabe) 
(1) Umeščanje fotonapetostnih naprav na objektih ali območjih, ki imajo v skladu s predpisi določen pravni režim varstva, ali na območjih omejene rabe, ne sme biti v nasprotju s temi predpisi.
(2) Za umeščanje fotonapetostnih naprav je treba predhodno pridobiti projektne pogoje, pridobiti mnenje ali soglasje pristojnega organa oziroma upravljavca gospodarske javne infrastrukture, če to določajo predpisi s teh področij (ceste, železnice, zračni promet, energetika, okolje, narava, kulturna dediščina, elektronske komunikacije in podobno), razen če je ta pristojni organ oziroma upravljavec gospodarske javne infrastrukture hkrati tudi investitor fotonapetostnih naprav.
(3) Na kulturni dediščini in v vplivnih območjih kulturne dediščine je umeščanje fotonapetostnih naprav dopustno po pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in pridobitvi kulturnovarstvenega soglasja v skladu s predpisi, ki urejajo kulturno dediščino.
(4) V primeru neskladja določb te uredbe z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, varstvena območja dediščine ali kulturno dediščino, varovano na podlagi prostorskih izvedbenih aktov, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi, v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine ali v prostorskem izvedbenem aktu.
(5) Če je posamezni prostorski izvedbeni pogoj v prostorskem izvedbenem aktu bistven za uresničevanje javnega interesa na področju zdravja ljudi, prometne varnosti, varstva okolja, kulturne dediščine ali narave, tak prostorski izvedbeni pogoj prevlada nad prostorskimi izvedbenimi pogoji, določenimi v tej uredbi.
III. PODROBNEJŠA PRAVILA ZA OBVEZNO POSTAVITEV FOTONAPETOSTNIH NAPRAV PRI NOVOGRADNJAH IN REKONSTRUKCIJAH OBJEKTOV 
8. člen 
(obvezna postavitev fotonapetostnih naprav pri novogradnjah in rekonstrukcijah objektov) 
(1) Postavitev fotonapetostnih naprav je obvezna pri:
– novogradnji utrjenega parkirišča, katerega tlorisna površina je 1 000 m2 ali več,
– novozgrajenem objektu, katerega tlorisna površina strehe je 1 000 m2 ali več,
– prizidavi objekta v vertikalni smeri, kjer je tlorisna površina strehe prizidave 1 000 m2 ali več,
– prizidavi objekta v horizontalni smeri, kjer je tlorisna površina strehe prizidave 1 000 m2 ali več, in
– rekonstrukciji objekta, pri kateri se posega tudi v nosilno konstrukcijo strehe, katere tlorisna površina je 1 000 m2 ali več.
(2) Pri obvezni postavitvi fotonapetostnih naprav se upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v 11. ali 13. členu te uredbe. Če gre za novogradnjo, ki pomeni novozgrajeni objekt ali prizidavo v horizontalni smeri, se poleg tega upoštevajo tudi prostorski izvedbeni pogoji, določeni v 12. ali 14. členu te uredbe.
(3) Pri obvezni postavitvi fotonapetostnih naprav se priporoča tudi postavitev:
– naprave za shranjevanje energije vsaj dvakratne zmogljivosti glede na predvideno količino proizvedene električne energije iz fotonapetostnih naprav v eni uri,
– polnilnice za polnjenje električnih vozil za vsaj 25 odstotkov parkirnih mest, če so pri objektu oziroma na njegovi gradbeni parceli obstoječa ali načrtovana najmanj štiri parkirna mesta za avtomobile ali tovorna vozila,
– zalogovnika za zbiranje padavinske vode, ki se uporabi za zalivanje zelenih površin, čiščenje utrjenih površin ali druge namene, ki so dopustni v skladu s predpisi s področja voda.
9. člen 
(izjeme od obvezne postavitve fotonapetostnih naprav pri novogradnjah in rekonstrukcijah objektov) 
(1) Obveznost iz 8. člena te uredbe ne velja, če postavitev fotonapetostnih naprav ni izvedljiva ali dopustna iz razlogov, določenih v zakonu, ki ureja uvajanje naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, pri čemer ta uredba podrobneje določa naslednje izjeme:
– neprimerna namembnost ali vrsta objekta,
– neprimerna lega ali osončenost objekta,
– zagotavljanje zelenih površin in na naravi temelječih rešitev,
– varovanje kulturne dediščine.
(2) Za objekt, ki ima v skladu s prejšnjim odstavkom neprimerno namembnost ali vrsto, se štejejo:
– podzemni objekt, katerega streha je javna površina ali zelena streha,
– začasni objekt,
– objekt na območju, ki izpolnjuje pogoje za uvrstitev med obrate manjšega tveganja za okolje ali med obrate večjega tveganja za okolje in
– parkirni prostori na vrhu garaž ali garažnih hiš, če bi bila s tem presežena višina ali etažnost, kot je določena v prostorskem izvedbenem aktu.
(3) Za objekt, ki ima v skladu s prvim odstavkom tega člena neprimerno lego ali osončenost, se šteje objekt, ki zaradi naravnih ali grajenih elementov ni dovolj osončen, da bi zagotavljal ekonomsko upravičenost postavitve fotonapetostne naprave. Ta izjema se podrobneje opredeli pri ekonomski presoji naložbenih variant v študiji izvedljivosti.
(4) Zaradi zagotavljanja zelenih površin in na naravi temelječih rešitev postavitve iz 8. člena te uredbe ne velja, če pri tem ni mogoče izpolniti prostorskih izvedbenih pogojev iz prostorskega izvedbenega akta glede zelenih površin in ozelenitve, če so določeni glede:
– deleža zelenih površin ali raščene površine, ki se zagotavlja na gradbeni parceli,
– števila dreves, ki se zagotovijo na gradbeni parceli ali predpisanem območju,
– intenzivne zelene strehe ali debeloslojne zelene strehe.
(5) Zaradi zahtev varovanja kulturne dediščine obveznost postavitve iz 8. člena te uredbe ne velja, če pri tem ni mogoče izvesti rešitev, s katerimi bi se ohranile varovane vrednote kulturne dediščine in upošteval varstveni režim.
10. člen 
(uveljavljanje obveznosti postavitve) 
(1) Če gre za poseg iz prvega odstavka 8. člena te uredbe, investitor v svojo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja in v projektno dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja vključi tudi fotonapetostne naprave na strehi objekta ali parkirišču oziroma utemelji izjemo od obvezne postavitve.
(2) Občina ali ministrstvo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja v skladu z zakonom, ki ureja prostor, ter zakonom, ki ureja graditev, izda mnenje glede skladnosti fotonapetostnih naprav na strehi objekta ali parkirišču s podrobnejšimi pravili urejanja prostora, kot jih določa ta uredba.
11. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za umeščanje na strehe objektov) 
(1) Fotonapetostne naprave se na strehe objektov umeščajo tako, da so čim manj vidno izpostavljene in da se ohranjajo obstoječe vedute. Fotonapetostne naprave se nameščajo na streho enovito ob upoštevanju oblikovne podobe celotnega objekta (značilne smeri, naklon, členjenost, poudarke, strukturo ter razmerja na strehi, fasadi in v okolici).
(2) Na ravnih strehah so fotonapetostni moduli od strešnega venca odmaknjeni tako, da so zakriti pred pogledi z javnih površin.
(3) Na poševnih strehah fotonapetostni moduli:
– ne segajo čez robove strešine, ki jo glede na obliko strehe omejuje strešni venec, sleme, kap ali stranski rob strehe,
– imajo enako orientacijo, usmeritev in naklon kot robovi streh in strešne površine, pri čemer ne smejo ovirati delovanja ali postavitve snegolovov,
– so praviloma simetrično razporejeni po strehi oziroma z enakimi odmiki od strešnih robov,
– so vzporedni s strešino, dvignjeni pa so lahko nad površino strešine največ za 20 cm,
– niso postavljeni pravokotno na strešino in
– niso nesimetrično razdrobljeni na več manjših površin na strehi.
(4) Fotonapetostne naprave se umestijo na največji možni tlorisni površini strehe, in ne na manj kot na 50 odstotkih tlorisne površine strehe, razen, če gre za rekonstrukcijo objekta, pri katerem velikost posega ne presega 40 odstotkov tlorisne površine strehe. Pri ravni strehi se v to površino vštevajo tudi prosti prehodi za nameščanje in vzdrževanje fotonapetostnih naprav.
(5) Pri umeščanju fotonapetostnih naprav na streho in pri določanju zmogljivosti fotonapetostnih naprav se upošteva nosilnost strehe.
(6) Fotonapetostni moduli se namestijo na streho z nosilci ali drugimi elementi ali so vgradni del strešne kritine.
(7) Če se fotonapetostni moduli umeščajo na ravno streho, se umeščajo na nosilce tako, da sta omogočena ustrezni naklon in orientacija glede na osončenost in druge vremenske vplive. Fotonapetostni moduli, umeščeni na ravno streho, se ne vštevajo v višino objekta, kot je določena s prostorskimi izvedbenimi akti, če ne presegajo višine enega metra, merjeno od najvišje točke venca.
(8) Če so fotonapetostni moduli vidno izpostavljeni in so na območju kulturne dediščine oziroma v prepoznavnih predelih naselja oziroma v prepoznavnih krajinah, barva fotonapetostnih modulov ne sme biti vpadljiva in naj bo čim bolj usklajena z zunanjo podobo objekta (fasada, streha) ter objekti v neposredni okolici, barva podkonstrukcije fotonapetostnih modulov pa naj bo v barvi strešne kritine, sivi, srebrni ali črni barvi.
(9) Če se fotonapetostni moduli umeščajo na ozelenjeno streho, naj bodo primerno dvignjeni najmanj za 20 cm oziroma tako, da sta zagotovljena rast in vzdrževanje rastlin.
12. člen 
(dodatni prostorski izvedbeni pogoji za umeščanje na strehe objektov) 
(1) Če gre za novogradnjo, ki pomeni gradnjo novozgrajenega objekta ali prizidavo v horizontalni smeri, kjer se na streho obvezno postavijo fotonapetostne naprave, se pri umeščanju takšnega objekta poleg skupnih podrobnejših pravil iz II. poglavja te uredbe in pogojev iz prejšnjega člena upoštevajo tudi določbe tega člena.
(2) Če gre za novogradnjo, ki pomeni gradnjo novozgrajenega objekta ali prizidavo v horizontalni smeri, kjer se na streho obvezno postavijo fotonapetostne naprave, in v prostorskem izvedbenem aktu niso določeni faktorji zazidanosti, faktorja prekritih površin ali faktorja raščenih površin, se upoštevajo minimalni faktorji iz Priloge, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Če gre za novogradnjo, ki pomeni gradnjo novozgrajenega objekta ali prizidavo v horizontalni smeri, v sklopu katere se načrtuje ravna streha s fotonapetostnimi moduli, se ta načrtuje kot tehnološka zelena streha. Padavinske vode se lahko zbirajo v sklopu objekta ali ločeno ob objektu na gradbeni parceli in se namenijo za ponovno uporabo.
13. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za umeščanje na parkirišča) 
(1) Fotonapetostni moduli se na tlorisni površini parkirišča umeščajo nad parkirnimi mesti in pokrivajo posamezne dele površin parkirišča.
(2) Fotonapetostni moduli se umeščajo na parkirišča v ustreznem naklonu in orientaciji.
(3) Fotonapetostne naprave se na parkirišča umeščajo tako, da je upoštevan ustrezni odmik od sosednjih parcel, kot to določa prostorski izvedbeni akt ali poseben predpis. Če ni v prostorskem izvedbenem aktu ali posebnem predpisu določeno drugače, je podkonstrukcija, na katero se namestijo fotonapetostni moduli, od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj za polovico višine podkonstrukcije. Višina se določi kot vertikalna razdalja od najnižje kote terena do najvišje točke fotonapetostne naprave.
(4) Fotonapetostne naprave se na parkirišča umeščajo tako, da se čim bolj upošteva prepoznavnost naselij in krajine.
(5) Če višina nosilnih podkonstrukcij, na katere se umeščajo fotonapetostni moduli, ni določena s prostorskim izvedbenim aktom, se višina določi na podlagi višine vozil, ki jim je parkirišče namenjeno. Svetla višina parkirnega mesta za osebna vozila pod nosilno podkonstrukcijo, na katero so nameščeni fotonapetostni moduli, je do 3 m.
(6) V prostor med vertikalnimi in horizontalnimi deli podkonstrukcije, na katero so nameščeni fotonapetostni moduli, ni dovoljeno umeščati objektov, naprav in predmetov za oglaševanje.
(7) Fotonapetostne naprave se lahko postavijo na parkirišče tudi kot podkonstrukcija z zeleno streho, pri čemer velja, da so fotonapetostni moduli dvignjeni za vsaj 20 cm oziroma toliko, da je zagotovljena rast rastlin.
(8) Če prostorski izvedbeni akt ne določa drugače, naj se padavinske vode iz fotonapetostne naprave zbirajo na gradbeni parceli in namenijo za ponovno uporabo v skladu s predpisi, ki urejajo padavinske vode.
(9) Fotonapetostne naprave se umestijo na največji možni tlorisni površini parkirišča in ne na manj kot na 50 odstotkih tlorisne površine parkirišča.
(10) Na parkirišča, ki so namenjena vozilom, višjim od 3 m, in na parkirišča s tlorisno površino, večjo od 10 000 m2, se fotonapetostne naprave umeščajo z občinskim podrobnim prostorskim načrtom.
14. člen 
(dodatni prostorski izvedbeni pogoji za umeščanje na parkirišča) 
(1) Če gre za novogradnjo parkirišča, ki pomeni novozgrajeni objekt ali prizidavo v horizontalni smeri, kamor se na podkonstrukcijo nad parkiriščem postavijo fotonapetostne naprave, se poleg skupnih podrobnejših pravil iz II. poglavja te uredbe in pogojev iz prejšnjega člena upoštevajo tudi določbe tega člena glede:
– faktorja zazidanosti ali faktorja raščenih površin,
– ozelenitve,
– členitve,
– upoštevanja določb prostorskih izvedbenih aktov.
(2) Če gre za novogradnjo parkirišča, ki pomeni novozgrajeni objekt ali prizidavo v horizontalni smeri, kamor se nad podkonstrukcijo nad parkiriščem postavijo fotonapetostne naprave in v prostorskem izvedbenem aktu ni določen faktor zazidanosti ali faktor raščenih površin, se upoštevajo minimalni faktorji iz Priloge te uredbe.
(3) Če prostorski izvedbeni akt ne določa drugače, se na parkirišču zagotovi najmanj eno drevo na vsaka štiri parkirna mesta. Razporeditev ozelenitve naj bo čim bolj enakomerna in ne sme preprečevati osončenosti fotonapetostnih modulov. Za zagotavljanje preglednosti in varnosti se zasadijo drevesa, katerih krošnja je najmanj 2,5 m od tal, in nižje rastline, katerih končna višina je največ 0,7 m. V primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Odprtina za prehajanje zraka in vode je velika najmanj 3 m2, odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa pa je najmanj 2 m.
(4) Če gre za novozgrajeno parkirišče ali prizidavo v horizontalni smeri, se upoštevajo določbe prostorskih izvedbenih aktov glede naklona, oblike in materiala nadstreška, če so ti predpisani in je njihova uporaba v skladu s 13. členom te uredbe.
IV. PODROBNEJŠA PRAVILA ZA UMEŠČANJE FOTONAPETOSTNIH NAPRAV NA PREDPISANA PREDNOSTNA OBMOČJA 
15. člen 
(predpisana prednostna območja) 
(1) Fotonapetostne naprave se ne glede na določbe prostorskih izvedbenih aktov lahko umeščajo na predpisana prednostna območja v skladu z zakonom, ki ureja uvajanje naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Predpisana prednostna območja, ki jih obravnava ta uredba, so:
– strehe objektov in utrjene površine parkirišč na stavbnih zemljiščih, katerih tlorisna površina je 1 000 m2 ali več in ki so na poselitvenih območjih, zlasti v mestih in drugih urbanih naseljih;
– območje cestnih zemljišč, cestnih objektov, oskrbnih postaj javnih cest in servisnih prometnih površin;
– železniško območje, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja varnost železniškega prometa;
– območja objektov za proizvodnjo elektrike ter območje razdelilnih transformatorskih postaj in razdelilnih postaj, ki segajo največ 5 m od roba najbolj zunanjega energetskega objekta;
– območja zaprtih odlagališč.
(2) Pri umeščanju fotonapetostnih naprav na predpisana prednostna območja se upoštevajo skupna podrobnejša pravila urejanja prostora iz II. poglavja te uredbe in podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji, kot so za posamezno območje določeni v tem poglavju.
(3) Za predpisana prednostna območja iz druge do pete alineje prvega odstavka tega člena se izdela elaborat OVE, kot ga določa zakon, ki ureja uvajanje naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, kjer se upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji iz te uredbe.
16. člen 
(strehe objektov) 
(1) Streha s tlorisno površino najmanj 1 000 m2 na obstoječem ali načrtovanem objektu, pri čemer je objekt na poselitvenih območjih, zlasti v mestih ali drugih urbanih naseljih, se šteje za predpisano prednostno območje, razen če:
1. gre za neprimerno namembnost ali neprimerno vrsto objekta, na katerem je streha,
2. gre za neprimerno lego strehe objekta,
3. gre za neprimerno osončenost strehe objekta,
4. streha obstoječega objekta nima ustrezne nosilnosti, ki bi omogočala postavitev in vzdrževanje fotonapetostnih naprav na njej,
5. če ni zagotovljena možnost priklopa na obstoječe prenosno ali distribucijsko omrežje, ali
6. če bi postavitev fotonapetostne naprave na streho pomenila tveganje za ljudi ali premoženje, upoštevajoč dejavnosti v objektu.
(2) Za neprimerno namembnost ali vrsto objekta se po 2. točki prejšnjega odstavka štejejo:
– začasni objekt ali objekt na območjih, ki izpolnjuje pogoje za uvrstitev med obrate manjšega tveganja za okolje ali med obrate večjega tveganja za okolje,
– podzemni objekt, katerega streha je hkrati javna površina ali zelena streha,
– objekt z ravno streho tlorisne površine nad 1 000 m2, kjer je s prostorskim izvedbenim aktom predpisana določena raba ravne strehe, ali
– parkirni prostori na vrhu garaž ali garažnih hiš, če bi bila s tem presežena višina ali etažnost, kot je določena v prostorskem izvedbenem aktu.
(3) Za umeščanje fotonapetostnih naprav na strehe objektov, ki se štejejo za predpisana prednostna območja, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v 11. členu te uredbe.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek v primerih, če gre za streho obstoječega objekta, ne velja četrti odstavek 11. člena te uredbe.
17. člen 
(parkirišča) 
(1) Obstoječe ali načrtovano parkirišče na stavbnem zemljišču, ki presega 1 000 m2 tlorisne površine, se šteje za predpisano prednostno območje, razen če:
1. gre za neprimerno osončenost parkirišča,
2. če ni zagotovljena možnost priklopa na obstoječe prenosno ali distribucijsko elektroenergetsko omrežje, ali
3. če bi postavitev fotonapetostne naprave na parkirišče pomenila tveganje za ljudi ali premoženje, upoštevajoč dejavnosti na parkirišču.
(2) Za umeščanje fotonapetostnih naprav na parkirišča, ki se štejejo za predpisana prednostna območja, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v 13. in 14. členu te uredbe.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek za obstoječe parkirišče ne veljajo:
– deveti odstavek 13. člena ter
– prvi, drugi in tretji odstavek 14. člena te uredbe.
(4) Na obstoječih parkiriščih se ohranijo obstoječa ozelenitev in drevesa.
18. člen
(cestna zemljišča, cestni objekti, oskrbne postaje javnih cest in servisne prometne površine) 
(1) Obstoječa ali načrtovana cestna zemljišča, cestni objekti, oskrbne postaje javnih cest in servisne prometne površine se štejejo za predpisana prednostna območja, razen če:
1. gre za neprimerno namembnost ali neprimerno vrsto objekta ali območja,
2. gre za neprimerno lego objekta ali območja,
3. gre za neprimerno osončenost objekta ali območja,
4. ni zagotovljena ustrezna nosilnost v primeru umeščanja na obstoječi ali načrtovani objekt,
5. ni zagotovljena možnost priklopa na obstoječe prenosno ali distribucijsko omrežje, ali
6. če bi umeščanje fotonapetostnih naprav pomenilo tveganje za ljudi, premoženje ali prometno varnost.
(2) Za neprimerno namembnost ali vrsto objekta ali območja po 1. točki prejšnjega odstavka se štejejo:
– objekt ali območje z omejitvami, ki izhajajo iz lastnosti ali uporabe v skladu s predpisi, ki urejajo ceste,
– prometna signalizacija in prometna oprema s certificirano konstrukcijo,
– območje naprav za odvodnjavanje ceste in čiščenja odpadnih vod, vključno z dostopi do njih, ali
– če gre za nestabilne ali krušljive brežine, plazoviti teren, prosti profil ceste, pregledno bermo, preglednostni prostor, območje za postavljanje prometne signalizacije in opreme, krivine, območja, potrebna za manevriranje za izvajanje rednega vzdrževanja, ali mesto, kjer ni mogoče zagotoviti varnega dostopa do naprave.
(3) Za neprimerno lego objekta ali območja po 2. točki prvega odstavka tega člena se štejeta;
– lega v naselju na območjih, namenjenih za rekreacijske dejavnosti, ali na javnih površinah,
– lega na območju 3 m do roba vozišča, razen namestitve na protihrupne ograje.
19. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za cestna zemljišča) 
(1) Fotonapetostne naprave se na cestna zemljišča, cestne objekte, oskrbne postaje javnih cest in servisne prometne površine umeščajo tako, da ne ovirajo ali onemogočajo redne in varne uporabe, zaznavanja prometne signalizacije, delovanja, vzdrževanja, vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na cesti, cestnih objektih in vgrajeni infrastrukturi in da ne ovirajo prihodnjega razvoja cestne infrastrukture.
(2) Fotonapetostne naprave se umeščajo tako, da ne zmanjšujejo ali onemogočajo preglednosti na cesti in prometne varnosti ter se ne bleščijo uporabnikom ceste.
(3) Pri umeščanju fotonapetostnih naprav na cestna zemljišča je treba upoštevati obstoječi relief. Fotonapetostne naprave ne smejo bistveno presegati robov ali bistveno odstopati od višine terena. Pri nameščanju fotonapetostnih naprav na nosilne konstrukcije protihrupnih ograj in cestnih objektov je treba upoštevati tudi te pogoje:
– preveri se ustreznost nosilne konstrukcije protihrupnih ograj oziroma cestnega objekta glede na dodatne statične in dinamične vplive, ki izvirajo iz fotonapetostnih naprav,
– fotonapetostne naprave se pritrdijo tako, da jih je mogoče odstraniti brez posegov v nosilno konstrukcijo cestnih objektov (montažno pritrjevanje),
– preveri se stabilnost brežine glede na dodatne statične in dinamične vplive, ki izvirajo iz fotonapetostnih naprav,
– uredi se dostop za potrebe vzdrževanja fotonapetostnih naprav.
(4) Odvodnjavanje padavinskih vod iz fotonapetostnih naprav se izvede tako, da ni speljano v sistem odvodnjavanja s ceste ter da nima škodljivih vplivov na cesto in promet na njej, razen če upravljavec ceste s tem soglaša. Priporoča se zbiranje padavinske vode s fotonapetostnih naprav za ponovno uporabo.
(5) Kadar se fotonapetostne naprave umeščajo na raščeno površino cestnih zemljišč, je treba zagotoviti, da se raščena površina v čim večjem obsegu ohrani tako, da je še vedno zagotovljena rast rastlin, pri čemer se zagotovi redno vzdrževanje rastlin v skladu s standardi in normativi vzdrževanja cestnih zemljišč. Prepreči se možnost erozije zemljišča pod fotonapetostnimi moduli.
(6) Fotonapetostne naprave ne smejo ovirati ali onemogočiti delovanja prehodov in prepustov za živali.
(7) Pri umeščanju fotonapetostnih naprav se upoštevata izvedeno stanje na cestnih zemljiščih in objektih ter načrtovano stanje glede cest in cestne infrastrukture. Ti podatki se pridobijo pred umeščanjem od pristojnega upravljavca ceste.
(8) Zagotovi se primerna zaščita pred padanjem snega in ledu iz fotonapetostnih naprav na cestišče.
(9) Investitor fotonapetostnih naprav mora omogočiti obnovo ali rekonstrukcijo ceste ali cestnega objekta ter na lastne stroške prestaviti, prilagoditi, nadgraditi ali odstraniti že postavljene fotonapetostne naprave.
(10) Za postavitev fotonapetostnih naprav na strehe objektov in parkirišča, ki so na cestnih območjih, poleg pogojev iz tega člena smiselno veljajo tudi prostorski izvedbeni pogoji iz 16. in 17. člena te uredbe.
20. člen 
(železniško območje) 
(1) Obstoječe ali načrtovano železniško območje, kot je določeno v zakonu, ki ureja varnost v železniškem prometu, se šteje za predpisano prednostno območje, razen če:
1. gre za neprimerno namembnost ali neprimerno vrsto objekta ali območja,
2. gre za neprimerno lego objekta ali območja,
3. gre za neprimerno osončenost objekta ali območja,
4. ni zagotovljena ustrezna nosilnost v primeru umeščanja na obstoječi ali načrtovani objekt,
5. ni zagotovljena možnost priklopa na obstoječe prenosno ali distribucijsko omrežje, ali
6. če bi umeščanje fotonapetostnih naprav pomenilo tveganje za ljudi, premoženje ali prometno varnost.
(2) Za neprimerno namembnost ali neprimerno vrsto objekta ali območja v skladu s 1. točko prejšnjega odstavka se štejejo:
– objekt ali območje z omejitvami, ki izhajajo iz lastnosti ali uporabe v skladu s predpisi, ki urejajo varnost v železniškem prometu,
– signalne varnostne naprave in telekomunikacijske naprave ali konstrukcije električnega voznega omrežja,
– območje naprav za odvodnjavanje železniške proge in čiščenja odpadnih vod, vključno z dostopi do njih,
– nestabilne ali krušljive brežine, plazoviti teren, nasadi za zaščito pobočij, pregledna berma, preglednostni prostor, krivine, območja za manevriranje in odlaganje materiala za izvajanje rednega vzdrževanja,
– območje, kjer ni mogoče zagotoviti varnega dostopa do fotonapetostne naprave.
(3) Za neprimerno lego objekta ali območja v skladu z 2. točko prvega odstavka tega člena se šteje lega v naselju na območjih, namenjenih za rekreacijske dejavnosti, ali na javnih površinah.
21. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za železniško območje) 
(1) Fotonapetostne naprave se na železniško območje umeščajo tako, da ne ovirajo ali onemogočajo redne uporabe, delovanja, vzdrževanja in vzdrževalnih del v javno korist na železniškem območju in javni železniški infrastrukturi in ne ovirajo prihodnjega razvoja te infrastrukture.
(2) Fotonapetostne naprave se umeščajo tako, da omogočajo varen potek železniškega prometa, da ne zmanjšujejo ali onemogočajo preglednosti na železniškem omrežju in da z bleščanjem ne vplivajo na vidnost železniške signalizacije, uporabnike železnice ali na sosednje objekte.
(3) Pri umeščanju fotonapetostnih naprav na nosilno konstrukcijo protihrupnih ograj in objektov javne železniške infrastrukture (premostitvenih objektov in podpornih ter opornih konstrukcij) je treba tudi:
– preveriti ustreznost nosilne konstrukcije protihrupnih ograj oziroma objekta javne železniške infrastrukture glede na dodatne statične in dinamične vplive, ki izvirajo iz fotonapetostnih naprav, in
– fotonapetostne naprave pritrditi tako, da jih je mogoče odstraniti brez posegov v nosilno konstrukcijo objektov javne železniške infrastrukture (montažno pritrjevanje).
(4) Pri umeščanju fotonapetostnih naprav na brežine nasipov in usekov izven progovnega pasu je treba upoštevati tudi:
– stabilnost brežine glede na dodatne statične in dinamične vplive, ki izvirajo iz fotonapetostnih naprav,
– ureditev dostopa za potrebe vzdrževanja fotonapetostnih naprav, ki ne sme potekati v progovnem pasu ali onemogočati dostopa vzdrževalcem železniške infrastrukture.
(5) Odvodnjavanje padavinskih voda iz fotonapetostne naprave se uredi tako, da se izvaja v smeri stran od železniške proge in da se z odvajanjem padavinskih voda ne poslabša odvodnjavanje železniške proge ali ogrozi stabilnost objektov in naprav javne železniške infrastrukture. Priporoča se zbiranje padavinske vode s fotonapetostnih naprav za ponovno uporabo.
(6) Zagotovi se primerna zaščita pred padanjem snega in ledu iz fotonapetostnih naprav na površine javne železniške infrastrukture.
(7) Če se fotonapetostne naprave umeščajo na raščeno površino, je treba zagotoviti, da se raščena površina čim bolj ohrani tako, da je še vedno zagotovljena rast rastlin ter da ni ogrožena stabilnost železniške proge in terena. Pri tem mora investitor upravljavcu železniške infrastrukture zagotoviti redno vzdrževanje rastlin v skladu s standardi in normativi vzdrževanja železniške infrastrukture. Preprečena mora biti možnost erozije zemljišča pod paneli.
(8) Fotonapetostne naprave ne smejo ovirati ali onemogočiti delovanja prehodov in prepustov za živali.
(9) Za postavitev fotonapetostnih naprav se upoštevata izvedeno stanje na železniškem območju in načrtovano stanje. Ti podatki se pridobijo pred umeščanjem od pristojnega upravljavca železniške infrastrukture in organa, pristojnega za razvoj železniške infrastrukture.
(10) Za postavitev fotonapetostnih naprav na strehe objektov in parkirišča, ki so na železniškem območju, se poleg pogojev iz tega člena smiselno upoštevajo tudi prostorski izvedbeni pogoji iz 16. in 17. člena te uredbe.
(11) Investitor fotonapetostnih naprav mora omogočiti obnovo ali rekonstrukcijo javne železniške infrastrukture oziroma nepremičnin na železniškem območju ter na lastne stroške prestaviti, prilagoditi, nadgraditi ali odstraniti že postavljene fotonapetostne naprave.
22. člen 
(območja objektov za proizvodnjo elektrike) 
(1) Obstoječe ali načrtovano območje objektov za proizvodnjo elektrike ter območje razdelilnih transformatorskih postaj in razdelilnih postaj, kot je določeno v zakonu, ki ureja energetiko, se štejeta za predpisano prednostno območje, razen če:
1. gre za neprimerno namembnost ali neprimerno vrsto objekta ali območja,
2. gre za neprimerno lego objekta ali območja,
3. gre za neprimerno osončenost objekta ali območja,
4. ni zagotovljena ustrezna nosilnost v primeru umeščanja na obstoječi ali načrtovani objekt,
5. ni zagotovljena možnost priklopa na obstoječe prenosno ali distribucijsko omrežje, ali
6. če bi umeščanje fotonapetostnih naprav pomenilo tveganje za ljudi ali premoženje.
(2) Za neprimerno namembnost ali vrsto objekta ali območja v skladu s 1. točko prejšnjega odstavka se šteje varovano območje jedrske elektrarne.
23. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za območja objektov za proizvodnjo elektrike) 
(1) Fotonapetostne naprave se na območja objektov za proizvodnjo elektrike ter območja razdelilnih transformatorskih postaj in razdelilnih postaj, ki segajo največ 5 m od roba najbolj zunanjega energetskega objekta, umeščajo tako, da ne onemogočajo redne in varne uporabe, delovanja, vzdrževanja in vzdrževalnih del v javno korist na elektroenergetskem omrežju in ne ovirajo prihodnjega razvoja elektroenergetskega omrežja.
(2) Fotonapetostne naprave se umeščajo ob upoštevanju varnostne stopnje, določene za zemljišča, ki so v območju varovalnega pasu razdelilne transformatorske postaje in razdelilne postaje.
(3) Za postavitev fotonapetostnih naprav so zlasti primerni nasipi ter objekti z ustreznim naklonom in orientacijo.
(4) Pri umeščanju fotonapetostnih naprav na zemljišča v varovalnem pasu je treba upoštevati obstoječi relief. Fotonapetostne naprave ne smejo bistveno presegati robov ali bistveno odstopati od višine terena.
(5) Padavinska voda, ki odteka s fotonapetostnih naprav, ne sme poslabšati sistema odvodnjavanja.
(6) Če se fotonapetostne naprave umeščajo na raščeno površino, je treba zagotoviti, da se raščena površina čim bolj ohrani tako, da je še vedno zagotovljena rast rastlin.
(7) Za umestitev fotonapetostnih naprav se upošteva izvedeno in načrtovano stanje glede objektov za proizvodnjo elektrike ter razdelilnih transformatorskih postaj in razdelilnih postaj. Ti podatki se pred umeščanjem pridobijo od upravljavca objekta oziroma pristojnega sistemskega operaterja.
24. člen 
(zaprta odlagališča) 
Zaprto odlagališče se šteje za predpisano prednostno območje, če ima veljavno okoljevarstveno dovoljenje za zaprto odlagališče ali je dokončno prenehalo obratovati po izteku rokov, določenih v okoljevarstvenem dovoljenju za zaprto odlagališče.
25. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za zaprta odlagališča) 
(1) Fotonapetostne naprave se na zaprta odlagališča umeščajo v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja uvajanje obnovljivih virov energije.
(2) Če so zaprta odlagališča v krajinskih območjih s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na nacionalni ravni, se posebna pozornost nameni zasaditvam, da se ne poslabša doživljajska kakovost oziroma vrednost krajine in reprezentativnost območja.
V. PODROBNEJŠA PRAVILA UREJANJA PROSTORA ZA UMEŠČANJE FOTONAPETOSTNIH NAPRAV NA DRUGE OBJEKTE IN OBMOČJA 
26. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji za druge objekte in območja) 
(1) Če prostorski izvedbeni akt ne ureja umeščanja fotonapetostnih naprav ali dopušča umeščanje fotonapetostnih naprav pod prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki so v nasprotju s to uredbo, in ne gre za primer obvezne postavitve ali umeščanja fotonapetostnih naprav na predpisana prednostna območja, se za umeščanje, dovoljevanje in postavitev fotonapetostnih naprav na stavbna zemljišča upoštevajo skupna podrobnejša pravila urejanja prostora, določena v II. poglavju te uredbe, in ti prostorski izvedbeni pogoji:
– za postavitev fotonapetostnih naprav na strehe objektov, katerih tlorisna površina je manjša od 1 000 m2, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v 11. členu te uredbe, razen četrtega odstavka 11. člena te uredbe;
– za postavitev fotonapetostnih naprav na utrjene površine parkirišč, katerih tlorisna površina je manjša od 1 000 m2, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v 13. členu te uredbe, razen devetega in desetega odstavka 11. člena te uredbe;
– fotonapetostni moduli se lahko umeščajo na fasade in balkone objektov, če so enotno oblikovani po celotni fasadi, pri čemer morajo biti barva, oblika, struktura in členitev usklajeni z zunanjo podobo objekta. Pri večstanovanjskih objektih je postavitev fotonapetostnih modulov na fasado ali balkon mogoča na podlagi enotne rešitve za celotni objekt;
– fotonapetostne naprave se lahko umeščajo na utrjene zunanje površine ob večjih poslovnih in industrijskih stavbah (na primer na tehnične površine, kot so površine za dostavo in pretovor blaga, zunanje delovne površine, zunanje skladiščne površine, ter na druge prometne površine), če ne ovirajo dejavnosti na območju;
– umeščanje fotonapetostnih naprav na zelene površine je dopustno pod pogojem, da se postavijo na spremljajoče objekte (na primer paviljon, vrtna uta, nadstrešnica, toaletni prostori, prostor za shranjevanje orodja ter druge manjše stavbe), ki so namenjeni za zelene površine;
– postavitev fotonapetostnih naprav ob objektu ne sme posegati na predpisano minimalno raščeno površino gradbene parcele. Če s prostorskim izvedbenim aktom ni določen faktor raščene površine oziroma je ta manjši od predpisanega faktorja raščene površine iz te uredbe, se upoštevajo faktorji raščene površine iz Priloge te uredbe.
(2) Če prostorski izvedbeni akt ne ureja umeščanja fotonapetostnih naprav ali dopušča umeščanje fotonapetostnih naprav pod prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki so v nasprotju s to uredbo, se za umeščanje, dovoljevanje in postavitev fotonapetostnih naprav na nepozidana stavbna zemljišča, ki so po dejanski rabi kmetijska ali gozdna zemljišča, upoštevajo ti prostorski izvedbeni pogoji:
– da gre za začasno rabo prostora,
– da se umeščajo v prostor etapno, prednostno na rob nepozidanega stavbnega zemljišča kot funkcionalno in prostorsko povezana celota,
– da se umeščajo linijsko v vrstah ob upoštevanju naravne in kakovostne grajene linije v prostoru ter so enotno oblikovane z značilnimi smermi, nakloni in členjenostjo,
– da se zagotovi prosti prehod za vzdrževanje fotonapetostnih naprav in terena,
– da so fotonapetostne naprave čim manj vidno izpostavljene in ne pomenijo višinske vedute,
– da je najnižji del fotonapetostnega modula dvignjen od raščene površine najmanj 50 cm, najvišji del fotonapetostnega modula pa ne presega višine 2,5 m, če so fotonapetostni moduli v naklonu med 15 in 90 stopinj,
– da je najnižji del fotonapetostnega modula dvignjen od raščene površine največ 1m, če so fotonapetostni moduli v naklonu med 0 in 15 stopinj,
– na stiku z območji stanovanj ter družbenih dejavnosti se zagotovijo ustrezni odmiki in zeleni pasovi,
– da postavitev fotonapetostnih naprav ne onemogoča izvedbe prostorskih ureditev, načrtovanih s prostorskim izvedbenim aktom.
(3) Če prostorski izvedbeni akt ne ureja umeščanja fotonapetostnih naprav ali dopušča umeščanje fotonapetostnih naprav pod prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki so v nasprotju s to uredbo, se za umeščanje, dovoljevanje in postavitev fotonapetostnih naprav na nepozidana stavbna zemljišča, namenjena poslovnim dejavnostim, upoštevajo ti prostorski izvedbeni pogoji:
– da gre za začasno rabo prostora,
– da je najnižji del fotonapetostnega modula dvignjen od raščene površine najmanj 50 cm, najvišji del fotonapetostnega modula pa ne presega višine 2,5 m, če so fotonapetostni moduli v naklonu med 15 in 90 stopinj,
– da je najnižji del fotonapetostnega modula od raščene površine dvignjen za največ 1 m, če so fotonapetostni moduli v naklonu med 0 in 15 stopinj,
– da postavitev fotonapetostnih naprav ne onemogoča izvedbe prostorskih ureditev, načrtovanih s prostorskim izvedbenim aktom.
27. člen 
(sprejemniki sončne energije) 
(1) Če prostorski izvedbeni akt ne ureja umeščanja sprejemnikov sončne energije na obstoječe ali načrtovane objekte, se za njihovo umeščanje, dovoljevanje in postavitev smiselno upoštevajo skupna podrobnejša pravila urejanja prostora, določena v II. poglavju te uredbe, ter prostorski izvedbeni pogoji, določeni v 11., 12., 13. in 14. členu te uredbe.
(2) Pri umeščanju sprejemnikov sončne energije in kombiniranih naprav se ne upošteva prostorski izvedbeni pogoj, določen v tretjem odstavku 11. člena te uredbe.
VI. KONČNA DOLOČBA 
28. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-42/2024
Ljubljana, dne 28. marca 2024
EVA 2023-2560-0046
Vlada Republike Slovenije 
dr. Robert Golob 
predsednik 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti