Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15 in 5/19) je Mestni svet Mestne občine Celje na 8. redni seji dne 13. 12. 2023 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč
V Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 83/16 in 59/19) se 2. člen spremeni tako, da sedaj glasi:
»Pojmi, uporabljeni v tem odloku, pomenijo:
a) predpisi, ki urejajo plačevanje nadomestila so vsi predpisi, ki so bodisi v veljavi ali v uporabi in urejajo plačevanje nadomestila;
b) zavezanec za plačilo nadomestila je fizična ali pravna oseba zasebnega ali javnega prava, ne glede na naslov stalnega prebivališča ali kraju registracije, ki je neposredni uporabnik stavbnega zemljišča ali ima pravno ali dejansko možnost neposredne uporabe stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Celje;
c) zazidano stavbno zemljišče je zemljišče, ki je določeno kot gradbena parcela ali pripadajoče zemljišče po predpisih s področja graditve objektov za potrebe odmere nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč ter na katerem je postavljena stavba oziroma dve ali več stavb ali gradbeno inženirski objekti;
d) nezazidano stavbno zemljišče je zemljišče, na katerem je po prostorskem aktu predvidena gradnja stavb ali objektov, kot to določajo predpisi s področja graditve objektov;
e) površina za odmero zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen je neto tlorisna površina, kot to določajo predpisi s področja graditve objektov, ki zajema površino vseh zaprtih prostorov stavb ali posameznih delov stavb za stanovanjski namen in neto tlorisna površina garaž za osebna vozila. Prav tako zajema bodoče površine tistih stavb oziroma posameznih delov stavb in gradbenih inženirskih objektov, za katere se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo, pri čemer se uporabijo površine iz dovoljenja za graditev. Za začetek gradnje se šteje bodisi prijava začetka gradnje ali dejanski začetek gradnje (vgradnja prvih gradbenih elementov na zemljišču). Za objekte, zgrajene brez gradbenega dovoljenja ali objekte, ki niso skladni z gradbenim dovoljenjem, se za odmero nadomestila upošteva površina dejansko zgrajenega objekta oziroma površina, ki presega objekt zgrajen z gradbenim dovoljenjem;
f) površine za odmero zazidanega stavbnega zemljišča za garaže za poslovni namen so garaže v garažni hiši, ki je v funkciji glavnega poslovnega objekta in zajema površine vseh pokritih prostorov stavb za garažna mesta z dovozi in dostopi in parkirnih mest na strehah poslovnega objekta z dovozi in dostopi;
g) površina za odmero zazidanega stavbnega zemljišča za tehnične in pomožne prostore za poslovni namen in druge poslovne površine za poslovni namen, so tehnični, pomožni in drugi prostori, ki so funkcionalno namenjene glavnemu poslovnemu objektu, se uvrščajo kot poslovne površine glavnega objekta po tem odloku in zajemajo površino vseh zaprtih prostorov stavb, ki so funkcionalno namenjene za delovanje osnovnega (glavnega) poslovnega objekta;
h) površine prostorov za nestanovanjski namen, kot so npr. objekti za rejo živali, pomožni gospodarski objekti in drugi nestanovanjski in pomožni objekti, je neto tlorisna površina, kot to določa predpis o graditvi objektov in zajema površino vseh zaprtih prostorov stavb ali posameznih delov takšnih stavb. Pri teh stavbah se upoštevajo za odmero nadomestila samo tiste površine stavb ali posameznih delov stavb, ki se po predpisih s področja graditve objektov uvrščajo med nezahtevne ali zahtevne objekte;
i) površina za odmero zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen je neto tlorisna površina, kot to določa predpis s področja graditve objektov in zajema površino vseh zaprtih prostorov stavb ali posameznih delov stavb za poslovni namen in neto tlorisno površino vseh stavb ali posameznih delov stavb, ki so funkcionalno povezani z njim, razen površin garaž v garažni hiši za poslovne namene;
j) druge površine, namenjene poslovni dejavnosti, se določijo kot površina gradbenih parcel z zgrajenimi stavbami, brez zemljišč pod stavbo, če je zajeta tlorisna površina stavbe v površino za odmero nadomestila in površina gradbeno inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, kot to določajo predpisi s področja o graditvi objektov in njegovimi podzakonskimi predpisi. Za površino zazidanih stavbnih zemljišč se štejejo tista zemljišča, ki predstavljajo gradbeno parcelo in na katerih so gradbeno inženirski objekti, ki niso objekti javne gospodarske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje poslovne dejavnosti in so funkcionalno povezana s poslovnim prostorom ali predstavljajo samostojni gradbeno inženirski objekt, namenjen poslovni dejavnosti. Med te površine se uvrščajo tudi javne površine, namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti (gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, površine za zabavne prireditve, parkirišča, dovozne ceste, manipulacijske površine, razstave in sejmi za gospodarske namene, vodne in obvodne površine, ki niso vodna zemljišča po zakonu, ki določa vodna zemljišča), ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
Če se ugotovi, da se kot zunanje poslovne površine uporabljajo tudi zemljišča izven gradbene parcele objekta, se nadomestilo zanje odmerja na enak način kot za površine, ki se nahajajo znotraj gradbene parcele objekta. Pri teh površinah se lahko uporabijo tudi podatki evidence pozidanih zemljišč za potrebe vzpostavitve evidence stavbnih zemljišč po predpisih o urejanju prostora. Za določanje površin zemljišč, namenjenih za oglaševanje, se za samostojno stoječe naprave (npr. jumbo panoji) upošteva za vsak posamezen objekt 10 m2, za svetlobne naprave (city light) pa 5 m2. Za ostale objekte se določi površina, kot seštevek vseh površin ploskev posameznega nepremičnega objekta in naprave oglaševanja;
k) površina za odmero nezazidanega stavbnega zemljišča je tista površina zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih je na podlagi prostorskega akta dopustna gradnja stanovanjskih in drugih poslovnih stavb, ki niso namenjene za javni namen in je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, kot to določa četrti odstavek 6. člena tega odloka;
l) območja za plačilo nadomestila so tista teritorialno zaokrožena območja, ki imajo enake ali v bistvenem podobne lastnosti glede na merila za določanje višine nadomestila;
m) evidenca za odmero nadomestila je namenska zbirka podatkov za potrebe odmere nadomestila;
n) pristojni občinski upravni organ (v nadaljevanju: upravni organ) je občinski organ, ki je skladno s predpisi o organizaciji občinske uprave določen za izvajanje nalog v zvezi z odmero nadomestila.«.
V prvem odstavku 3. člena se točka a) spremeni tako, da sedaj glasi:
»a) iz podatkov napovedi zavezancev za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč;«.
V prvem odstavku 3. člena se v točki c) beseda »Registra« nadomesti z besedo »Katastra«.
V drugem odstavku 3. člena se točka d) spremeni tako, da se glasi:
»d) o individualni komunalni opremljenosti (dejanska možnost priključitve na vodovodno, kanalizacijsko, plinovodno ali toplovodno omrežje), kot to določa 6. člen tega odloka;«.
Četrti odstavek 3. člena se spremeni tako, da sedaj glasi:
»(4) Metode in tehnike inventarizacije prostora so terenski ogledi, geodetske izmere in interpretacija strokovnih geodetskih podlag, kot to določajo predpisi o urejanju prostora.«.
V drugem odstavku 5. člena se točka a) spremeni tako, da sedaj glasi:
»a) stopnja splošne komunalne opremljenosti je odvisna od stopnje opremljenosti z objekti in napravami splošne komunalne rabe, kot je cestno omrežje, javna parkirišča, javna razsvetljava, meteorna kanalizacija, hidrantno omrežje, centralne zelene površine in druge javne površine, površine z otroškimi igrišči, prostori za rekreacijo, hortikulturna ureditev;«
V drugem odstavku 5. člena se točka b) spremeni tako, da sedaj glasi:
»b) stopnja individualne komunalne opremljenosti je odvisna od stopnje opremljenosti z objekti in napravami individualne komunalne rabe lokalne infrastrukture (vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje, plinovodno in toplovodno omrežje), pri čemer se upošteva dejanska možnost priključitve na ta omrežja po 6. členu tega odloka.«
V tretjem odstavku 5. člena se točka d) spremeni tako, da sedaj glasi:
»d) smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča se določi na podlagi skladnosti dejanske rabe stavbnega zemljišča s prostorskim aktom z umeščenostjo v območje za odmero nadomestila po tem odloku.«
Četrti odstavek 5. člena se spremeni tako, da sedaj glasi:
»(4) Podrobnejša merila za izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih so:
a) lokacijske ugodnosti – možnosti ustvarjanja dohodka v nekaterih dejavnostih (zlasti trgovina, gostinska dejavnost ipd.) in umeščenosti stavbnih zemljišč po namembnosti stavbnega zemljišča glede na prostorski akt in območje po tem odloku (prostorsko načrtovanje in zemljiška politika občine). Območja lokacijske ugodnosti določi Mestni svet Mestne občine Celje s tem odlokom, pri čemer upošteva strateške in prostorske dokumente občine;
b) možnost intenzivnejše rabe komunalnih in drugih objektov in naprav;
c) dejanska opremljenost stavbnih zemljišč s splošno in individualno komunalno rabo;
d) prometna ugodnost – dostopnost z javnimi in drugimi prometnimi sredstvi in frekventnost prometnega omrežja;
e) ugodnost dostopnosti do splošne komunalne rabe;
f) izkoriščenosti območja oziroma stavbnega zemljišča, kjer se upošteva zlasti razmerja neto tlorisne površine in površino gradbene parcele (faktor pozidanosti);
g) druge ugodnosti stavbnega zemljišča, ki nudijo izjemno ugodnost pridobivanja dohodka, ki so podrobneje urejene v 8. členu tega odloka.
Kriteriji po tem členu so upoštevani z metodami točkovanja in uporabo korekcijskih faktorjev, kot to določa ta odlok.«.
6. člen se spremeni tako, da sedaj glasi:
»(1) Opremljenost stavbnega zemljišča s splošno komunalno rabo glede na območje in namembnost stavbnega zemljišča iz tega odloka se ovrednoti z naslednjim številom točk:
DEJAVNOST/OBMOČJE | I | 1.A | 1.B | II | III | IV | SMJ |
A | 75 | 75 | 60 | 75 | 75 | 75 | 75 |
B | 50 | 66 | 52,8 | 43,75 | 42,5 | 33,75 | 50 |
C | 48 | 66 | 52,8 | 42 | 40,8 | 32,4 | 48 |
D | 40 | 40 | 32 | 35 | 34 | 27 | 40 |
E | 40 | 40 | 32 | 35 | 34 | 27 | 40 |
G | 36 | 36 | 28,8 | 31 | 30 | 23 | 36 |
G1.G; G1.C | 36 | 36 | 28,8 | 31 | 30 | 23 | 36 |
G2.G, G2.C | 36 | 36 | 28,8 | 31 | 30 | 23 | 36 |
Pri vrednotenju opremljenosti s splošno komunalno opremljenostjo v razmerju glede območja se ta določi glede na prevladujočo ureditev s to komunalno opremljenostjo na posameznem območju, ne glede na to, da določeno stavbno zemljišče znotraj tega območja ne dosega vseh elementov te stopnje, ima pa to zemljišče posredno korist od te opreme v tem območju.
(2) Opremljenost stavbnega zemljišča z individualno komunalno rabo se ovrednoti glede na območje in namembnost stavbnega zemljišča iz tega odloka in se ovrednoti z naslednjim številom točk:
OPREMA/DEJAVNOST | Dej. A, B, C v coni 1.A | Dej. A, B, C v coni 1.B | B | C | D, E |
Opremljenost s kanalizacijo | 15 | 12 | 12,5 | 11 | 10 |
Opremljenost z vodovodom | 15 | 12 | 12,5 | 11 | 10 |
Opremljenost s plinovodom | 15 | 12 | 12,5 | 11 | 10 |
Opremljenost s toplovodom | 15 | 12 | 12,5 | 11 | 10 |
(3) Pri komunalni opremljenosti zazidanega stavbnega zemljišča se upoštevajo dejanske možnosti priključitve na te naprave po podatkih zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture ali drugih evidenc, s katerimi razpolaga občina oziroma upravljavci gospodarske javne infrastrukture.
(4) Za nezazidana stavbna zemljišča, za katere je sprejet občinski prostorski načrt, se šteje, da je na njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.
(5) Skladno s podatki upravljavca se presodi, ali ima nezazidano stavbno zemljišče dejansko možnost priključka na objekte in naprave individualne komunalne rabe. Pri tem se upoštevajo podatki o komunalni, energetski in prometni opremljenosti iz podatkov po podatkih zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture ali drugih evidenc, s katerimi razpolaga občina oziroma upravljavci gospodarske javne infrastrukture.
(6) V primeru, da se zavezanec sklicuje na dvom o možnosti priključitve, zavezanec ali upravni organ pridobi mnenje upravljavca objekta ali naprave komunalne opreme o možnosti priključitve stavbnega zemljišča na komunalno, energetsko in prometno opremljenost stavbnega zemljišča.
(7) Pri kolektivnem centralnem ogrevanju (toplovodu) se pri zazidanih stavbnih zemljiščih za individualne stanovanjske objekte ne upošteva možnost priključka, temveč samo dejanska priključenost objekta.«.
7. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Nadomestilo za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča se plačuje za vsa naselja v občini, ki so razvrščena v sedem območij. Območja so določena glede na gostoto javnih funkcij, dostopnosti do oskrbnih in storitvenih dejavnosti, načina urejanja s prostorskimi akti, opremljenosti stavbnih zemljišč s splošno komunalno infrastrukturo, urbaniziranosti okolice, dostopnost z javnimi in drugimi prometnimi sredstvi in ustrezno namensko rabo po prostorskem aktu. Območje mestnega jedra je posebno območje, kjer velja poseben režim plačevanja nadomestila v skladu s sprejetimi strateškimi dokumenti Mestne občine Celje.
(2) Razdelitev na posamezna območja je naslednja:
1. območje: Obsega predvsem strjeno zazidavo stanovanjskih, poslovnih območij in območij centralnih dejavnosti, kjer je stopnja splošne in individualne komunalne opremljenosti visoko razvita (opremljenost večinoma s sodobno stanovanjsko cesto s hodniki za pešce in ima urejeno cestno kanalizacijo in cestno javno razsvetljavo, plinovodnim ali toplovodnim omrežjem), in za katere so večinoma izdelani podrobnejši izvedbeni prostorski akti.
2. območje: Obsega večinoma območja gospodarskih con, kjer je pretežna namembnost za gospodarske, industrijske in poslovne dejavnosti, kjer je stopnja splošne komunalne opremljenosti visoko razvita (opremljenost večinoma s sodobno stanovanjsko cesto s hodniki za pešce in ima urejeno cestno kanalizacijo, plinovodnim ali toplovodnim omrežjem, cestno javno razsvetljavo ter z urejenimi parkirnimi površinami) in za katere so večinoma izdelani podrobnejši izvedbeni prostorski akti.
3. območje: Obsega večinoma zazidavo predvsem stanovanjskih in spremljajočih poslovnih in storitvenih dejavnosti na primestnih območjih poslovno-stanovanjskih območij, kjer je stopnja splošne in individualne komunalne opremljenosti večinoma srednje do zadovoljivo razvita (večinoma opremljeno z javno cesto z asfaltiranim cestiščem brez hodnikov za pešce, odvodnjavanje ceste je površinsko, večinoma z javno razsvetljavo, zgrajeno kanalizacijo za fekalije – če odvajanje odplak ni urejeno drugače) in za katere večinoma velja urejanje s prostorskimi akti manjše regulacije od izvedbenih prostorskih aktov iz 1. in 2. območja po tem odloku.
4. območje: Obsega predvsem razpršeno in obcestno zazidavo večinoma na manjših stanovanjskih in ruralnih območjih, kjer je stopnja splošne in individualne komunalne opremljenosti minimalno do zadovoljivo razvita (opremljenost večinoma z asfaltno ali makadamsko cesto, vodovod brez hidrantne mreže, kanalizacijo za fekalije – če odvajanje odplak ni urejeno drugače) in za katere so večinoma izdelani manj podrobni izvedbeni prostorski akti.
Območje starega mestnega jedra in dela soseske Breg: Obsega območje starega mestnega jedra Celje, kjer je upravno središče Mestne občine Celje in zajema ožje historično urbano središče mesta in za njega velja podrobnejši prostorski akt za staro mestno jedro Celje ter del Brega, ki ga ureja prostorski akt za del Brega in kjer je stopnja splošne in individualne komunalne opremljenosti visoko razvita (opremljenost večinoma s sodobno stanovanjsko cesto s hodniki za pešce in ima urejeno cestno kanalizacijo, zgrajeno plinovodno ali toplovodno omrežje, cestno javno razsvetljavo ter urejene parkirne površine).
1. A. območje – posebno pridobitno območje: Obsega območje, kjer je zaradi lastnosti stavbnih zemljišč, možnost ustvarjanja dohodka v nekaterih dejavnostih (zlasti trgovska, storitvena ali gostinska dejavnost ipd.) večja od preostalih območij. To območje je geografsko ob Mariborski cesti v smeri od križišča te ceste z magistralo vzhod–zahod proti severu do avtocestnega priključka Celje – center, območje od križišča Mariborske ceste z magistralo vzhod–zahod ob Kidričevi cesti proti vzhodu do reke Hudinje ter območje ob športnih objektih Z'dežele in Zlatorog, kjer so zgoščene javne in poslovne funkcije. Na tem območju je stopnja splošne in individualne komunalne opremljenosti večinoma maksimalno do visoko razvita (opremljenost večinoma s sodobno cesto ali ulico s hodniki za pešce, urejeno cestno kanalizacijo in cestno javno razsvetljavo ter prometno signalizacijo, zgrajeno fekalno kanalizacijo, zgrajenim plinovodnim ali toplovodnim omrežjem, urejene centralne zelene površine z otroškimi igrišči in prostori za rekreacijo, motorni promet je večinoma strogo ločen od prometa pešcev in kolesarjev, javne površine so sodobno hortikulturno urejene ter ima urejene parkirne površine). Za navedeno območje so izdelani podrobnejši izvedbeni prostorski akti.
1. B. območje – posebno pridobitno območje: Obsega območje, kjer je zaradi lastnosti stavbnih zemljišč, možnost ustvarjanja dohodka v nekaterih dejavnostih (zlasti trgovska ali storitvena dejavnost ipd.) nekoliko manjša od območja 1. A. To območje je geografsko ob Kidričevi cesti, ki je glavna vhodna vpadnica v mesto, v smeri vzhoda od reke Hudinje do nadvoza ceste nad industrijskim tirom pri Slancah. Na tem območju je stopnja splošne in individualne komunalne opremljenosti večinoma visoko razvita (opremljenost večinoma s sodobno cesto ali ulico s hodniki za pešce, urejeno cestno kanalizacijo in cestno javno razsvetljavo ter prometno signalizacijo, zgrajeno fekalno kanalizacijo, zgrajenim plinovodnim ali toplovodnim omrežjem). Za navedeno območje so izdelani podrobnejši izvedbeni prostorski akti.
(3) Podrobneje so območja določena v pregledni situaciji, ki je priloga k temu odloku (priloga 1).«.
8. člen se spremeni tako, da sedaj glasi:
»(1) Območja stavbnega zemljišča se določajo po območjih iz prejšnjega člena tega odloka.
(2) Namembnost stavbnega zemljišča se določi na podlagi dejanske rabe posameznega dela stavbe po predpisih o evidentiranju nepremičnin v sledeče skupine:
A. | Zemljišča namenjena oglaševanju z nepremičnimi objekti in napravami oglaševanja; |
B. | Stavbna zemljišča za finančne storitve; |
C. | Stavbna zemljišča za storitveno in poslovno dejavnost; |
D. | Stavbna zemljišča za industrijo, gradbeništvo in promet; |
E. | Stavbna zemljišča za upravo in javne zavode; |
G. | Stavbna zemljišča za stanovanjske namene; |
G1.G | Stavbna zemljišča za garaže za stanovanjski namen; |
G1.C | Stavbna zemljišča za garaže za poslovni namen; |
G2.G | Stavbna zemljišča za nestanovanjske stavbe; |
G2.C | Stavbna zemljišča za nestanovanjske stavbe za poslovni namen. |
(3) Razporeditev dejanskih rab stavb in posameznih delov stavbe v posamezne skupine je razvidna iz tabele, ki je priloga tega odloka (priloga 2).
(4) Za skupino A se upošteva dejanska raba ugotovljena iz odločb občinskega upravnega organa pristojnega za oglaševanje, občinskega odloka o oglaševanju in drugih podatkov, ki so bili zajeti v evidenco nadomestila po tem odloku.
(5) V skupini B se za stavbe in posamezne dele stavb, ki imajo v uradnih evidencah namensko rabo poslovno, pri točkovanju nadomestila upošteva dejanska namenska raba finančnih, bančnih in drugih sorodnih storitev, ki se dejansko v njih izvaja.
(6) V trgovskih centrih, kjer se nahajajo posamezni deli stavbe z dejansko rabo, ki ni trgovska, storitvena ali poslovna, se vse dejavnosti ne glede na dejansko rabo iz priloge 2 tega odloka, razvrstijo v skupino C po tem odloku, razen garaž in parkirnih prostorov v garažni hiši.
(7) Točkovanje lege glede na namembnost stavbnega zemljišča je za določitev nadomestila sledeče:
Dejavnost/območje | I | IA | IB | II | III | IV | SMJ |
A | 562,5 | 562,5 | 450 | 562,5 | 562,5 | 562,5 | 562,5 |
B | 335 | 90 | 72 | 240 | 240 | 175 | 370 |
C | 149 | 90 | 72 | 117,5 | 117,5 | 55 | 70 |
D | 160 | 80 | 64 | 80 | 90 | 100 | 160 |
E | 95 | 95 | 76 | 95 | 95 | 95 | 95 |
G | 10 | 10 | 8 | 3 | 8 | 3 | 7 |
G1.G | 10 | 10 | 8 | 3 | 8 | 3 | 7 |
G1.C | 90 | 90 | 72 | 90 | 80 | 70 | 90 |
G2.G | 10 | 10 | 8 | 3 | 8 | 3 | 7 |
G2.C | enako, kot osnovni (glavni objekt) |
(8) Za zazidana stavbna zemljišča skupine C v območju starega mestnega jedra in območja Breg, na katerih se dejansko opravljajo storitve s področja gostinstva, trgovine, osebnih storitev ali storitev, za katere strateški dokument občine določa za mesto tvorne, se seštevek točk dobljenih po merilih tega odloka pomnoži s faktorjem 0,75.
(9) Za zazidana stavbna zemljišča skupine C v območju 1.A in 1.B se seštevek točk po šestem odstavku tega člena množi s faktorjem (F) po sledeči formuli:
F= ((seštevek faktorjev od a) do f) iz tega odstavka) – 6).
Faktorji so glede na kriterije sledeči:
Kriterij | faktor |
a) število lokalov v objektu | |
do 7 lokalov | 1 |
od 8 do 15 lokalov | 1,5 |
16 ali več lokalov | 1,8 |
b) velikost objekta | |
do 1000 m2 | 1 |
od 1.001 do 10.000 m2 | 1,3 |
10.001 m2 ali več | 2 |
c) št. parkirnih mest (PM) | |
do 100 PM | 1 |
od 101 PM do 300 PM | 1,2 |
od 301 do 500 PM | 1,3 |
501 PM ali več | 1,8 |
č) odpiralni čas | |
do 50 ur na teden | 1 |
51 do 70 ur na teden | 1,1 |
71 ur in več na teden | 1,3 |
d) možnost oglaševanja glede na vidnost | |
objekt nima nobene fasade ob glavni prometnici | 1 |
objekt ima vsaj eno fasado vidno iz glavne prometnice | 1,2 |
e) gostota prometa | |
ob vpadnici v mesto do 10.000 vozil | 1 |
ob vpadnici v mesto od 10.001 do 20.000 vozil | 1,15 |
ob vpadnici v mesto od 20.001 vozil dalje | 1,5 |
f) bližina družbenih funkcij | |
ni bližine družbenih funkcij | 1 |
bližina družbene infrastrukture | 1,2 |
Kriterij za določitev faktorja »gostota prometa« so aktualni podatki o štetju prometa, ki so javno objavljeni na spletni strani ministrstva, pristojnega za promet, pri čemer se šteje štetje prometa na odseku, ki ima višje število prometa.
(10) Za zazidana stavbna zemljišča skupine E, na katerih se izvaja dejavnost lokalne samouprave (njenih javnih zavodov in subjektov, ki so v pretežni meri financirane iz proračuna občine), se seštevek točk dobljenih po merilih tega odloka pomnoži s faktorjem 0,575.
(11) Za zazidana stavbna zemljišča, katerih dejanska raba predstavlja bencinski servis s spremljajočimi objekti in pripadajočimi zemljišči, se seštevek točk, dobljenih po merilih tega odloka, pomnoži s faktorjem 3.
(12) Za zazidana stavbna zemljišča, katerih dejanska raba so odprte površine za šport in rekreacijo, se seštevek točk, dobljenih po tem merilih tega odloka, pomnoži s faktorjem 0,5.
(13) Za zazidana stavbna zemljišča skupine G2.G, se seštevek točk, dobljenih po merilih tega odloka, pomnoži s faktorjem 0,5. Za zazidana stavbna zemljišča skupine G1.C se seštevek točk po kriterijih iz sedmega odstavka tega člena se skupno število točk pomnoži s faktorjem 1,75.
(14) Za nezasedene pritlične poslovne prostore na območju Starega mestnega jedra se pri izračunu nadomestila upošteva seštevek točk, kot pri zasedenih poslovnih prostorih, povečan za faktor 5,00.
(15) Pri določanju točk za nezazidano stavbno zemljišče se upošteva namembnost, ki je določena po izvedbenem prostorskem aktu ter po skupinah namembnosti iz tega odloka, razen če je namembnost nezazidanega stavbnega zemljišča znana iz pravnega posla. V tem primeru se določijo točke za namembnost, ki je razvidna iz pravnega posla.
(16) Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se točkuje tako, da se seštevek točk za zazidano stavbno zemljišče pomnoži s sledečimi faktorji glede na razvrstitev po skupinah iz tega člena odloka:
DEJ/OBMOČJE | 1 | 2 | 3 | 4 | SMJ | 1.A | 1.B |
A | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 |
B | 0,9 | 0,9 | 0,9 | 0,9 | 1 | 1 | 1 |
C | 0,8 | 0,7 | 0,5 | 0,4 | 1 | 1 | 1 |
D | 0,7 | 0,6 | 0,4 | 0,3 | 1 | 0,7 | 0,7 |
G | 0,5 | 0,4 | 0,3 | 0,2 | 1 | 0,3 | 0,3 |
G1.G, G1.C | 0,5 | 0,4 | 0,3 | 0,2 | 1 | 0,3 | 0,3 |
G2.G, G2.C | 0,5 | 0,4 | 0,3 | 0,2 | 1 | 0,3 | 0,3 |
(17) Nadomestilo za stavbno zemljišče iz točke j) 2. člena odloka, ki so površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen (npr. zunanje poslovne površine), se za obračun višine nadomestila točkuje tako, da se pri teh površinah ne upoštevajo točke za individualno komunalno opremo.«
10. člen se spremeni tako, da sedaj glasi:
»(1) Vrednost točke za izračun nadomestila na območju Mestne občine Celje znaša za vsa stavbna zemljišča iz tega odloka 0,001066319 EUR.
(2) Vrednost točke se valorizira zaradi uskladitve njene vrednosti z indeksom cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada RS za obdobje od njegove zadnje vrednosti v tekočem letu do priprave predloga ugotovitvenega sklepa vrednosti točke za naslednjo leto.
(3) Župan Mestne občine Celje predlaga Mestnemu svet Mestne občine Celje, da do konca tekočega leta s sklepom ugotovi vrednost točke za izračun nadomestila za naslednje leto.«.
17. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 40 do 1.250 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če ne vloži prijave za nadomestilo (drugi in tretji odstavek 14. člena tega odloka) ali če v prijavi izkaže neresnične podatke.
(2) Z globo od 100 do 30.000 eurov se kaznuje samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo od 100 do 75.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba. V primeru, da stori prekršek iz prvega odstavka pravna oseba, ki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se takšna pravna oseba za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 250 do 125.000 eurov.
(4) Z globo od 40 do 2.500 eurov se kaznuje odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in za odgovorno osebo v samoupravni lokalni skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.
Priloga 1 in Priloga 2 se nadomestita s Prilogo 1 in Prilogo 2, ki sta sestavni del tega odloka.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2024 dalje.
Št. 0301-3/2003
Celje, dne 13. decembra 2023
