Uradni list

Številka 41
Uradni list RS, št. 41/2016 z dne 10. 6. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 41/2016 z dne 10. 6. 2016

Kazalo

1827. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja ŠK-42/01 v Škofji Loki – 1. faza, stran 6233.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl. US, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 11/13) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 14. redni seji dne 26. 5. 2016 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja ŠK-42/01 v Škofji Loki – 1. faza
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
(1) S tem odlokom se skladno z Občinskim prostorskim načrtom Občine Škofja Loka (v nadaljevanju OPN Občine Škofja Loka) (Uradni list RS, št. 2/14, 3/14 – popr., 46/15 – avt. razlaga št. 1916, 1917), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja ŠK-42/01 v Škofji Loki (v nadaljevanju OPPN).
(2) Ta odlok določa:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi območji,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– etapnost izvedbe in druge pogoje za izvajanje prostorske ureditve,
– dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
– končne določbe.
(3) OPPN je izdelalo podjetje Protim Ržišnik Perc d.o.o., pod številko projekta P125992, v maju 2016.
2. člen 
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN) 
(1) S tem odlokom se načrtuje gradnja obrata za proizvodnjo utekočinjenih plinov – kisikarne s pripadajočimi zunanjimi ureditvami ter prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko in drugo infrastrukturo.
(2) Odlok določa celovito prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov in naprav za obratovanje kisikarne, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih zunanjih površin, pogoje za varovanje okolja in ohranjanje narave ter pogoje za gradnjo prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske ter druge infrastrukture.
3. člen 
(sestavni deli OPPN) 
(1) OPPN vsebuje tekstualni del (besedilo odloka), grafični del in priloge.
(2) Grafični del OPPN obsega naslednje grafične načrte:
1. Načrt namenske rabe prostora:
1.1 Izsek iz kartografskega dela OPN Občine Škofja Loka
2. Vplivi in povezave s sosednjimi območji:
2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
3. Načrt območja z načrtom parcelacije:
3.1 Geodetski načrt s prikazom območja OPPN
3.2 Načrt parcelacije z zakoličbo
4. Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev:
4.1 Zazidalna situacija
4.2 Prometna ureditev s prikazom intervencijskih površin
4.3 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav
(3) OPPN ima naslednje priloge:
– izvleček iz OPN Občine Škofja Loka,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– obrazložitev in utemeljitev OPPN,
– povzetek za javnost.
II. OBMOČJE OPPN 
4. člen 
(območje OPPN) 
(1) Skladno s Sklepom o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja ŠK-42/01 v Škofji Loki (Uradni list RS, št. 21/15) je za ureditveno območje ŠK-42/01 predvidena faznost sprejemanja OPPN.
(2) Območje OPPN – 1. faza zajema severni del enote urejanja prostora z oznako ŠK-42/01, in sicer zemljišča s parcelnimi številkami (stanje GURS, november 2015): 765, 785/1, 787/4 in 789/1, vse v k.o. Stari Dvor (2029). Površina območja OPPN meri cca 1 ha.
(3) Širše območje OPPN obsega tudi zemljišča izven ureditvenega območja, po katerih potekajo infrastrukturni priključki:
– vodovod: parc. št. 1355/1, 671/5 in 662/11, vse k.o. Stari Dvor (2029);
– fekalna kanalizacija: parc. št. 1355/1 in 662/11, vse k.o. Stari Dvor (2029) in 1209/2 in 1209/4, vse k.o. Suha (2030);
– električno omrežje:
– priključek T0678 RTP Škofja Loka: 764/1 in 671/2, vse k.o. Stari Dvor (2029), v nadaljevanju v obstoječi KK;
– priključek RP Trata: 1355/1, 776/2, 775, 745, 693, 692, 691, 665/2, 662/11 vse k.o. Stari Dvor (2029) in 1209/2, 1221/5, 482/4, 1221/2, 316/2, 337/8, 312/15, 322/4, 355/4 vse k.o. Suha (2030), v nadaljevanju v obstoječi KK;
– telekomunikacijsko omrežje: parc. št. 1355/1, 671/5, 662/11 in 167/9, vse k.o. Stari Dvor (2029);
– rekonstrukcija ceste je predvidena na delih zemljišč parc. št. 1355/1, 782, 781, 767, 769, 768, 774, 776/2, 775, 745, 744, 740, 727, 718, 719, 693, 692, 691, 668, 671/5, 671/1, 689/1, 689/3, 697/1, 716/1, 723/3, 730/1, 746/1 in 766/1, vse k.o. Stari Dvor (2029).
(4) Meja območja OPPN je določena v grafičnem načrtu »3.1 Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI 
5. člen 
(vplivi in povezave s sosednjimi območji) 
(1) Območje OPPN se nahaja na severnem delu industrijskega območja Trata v Škofji Loki. Na severni in vzhodni strani meji na Sorško polje, na vzhodni strani ga omejuje javna pot (z oznako JP 902992), na zahodni in južni strani pa meji na pozidano območje proizvodnega kompleksa podjetja Knauf Insulation.
(2) Z namenom, da se omili prehod med naravno krajino Sorškega polja in grajeno strukturo industrijske cone je na severnem in vzhodnem robu območja OPPN predvidena ureditev zelene bariere.
(3) Obstoječ dostop do obravnavanega območja poteka od krožnega križišča na regionalni cesti R1-210/1078, po novi cesti JP 902381 skozi podvoz pod železniško progo, nato preko krožnega križišča pri Filcu po javni poti JP 902392 do obstoječega uvoza na območje Knauf Insulation (za potrebe podjetja Knauf Insulation) ter dalje preko javne poti (z oznako JP 902992). Obstoječa ureditev dela ceste (z oznako JP 902992) je ustrezna za trenutno rabo – dostop do kmetijskih zemljišč, za potrebe dostopa do s tem OPPN predvidenih ureditev (industrijska raba), pa jo bo v delu od obstoječega zaključka asfalta pri intervencijskem uvozu na območje Knauf Insulation, do uvoza na območje kisikarne potrebno rekonstruirati. Kratkoročno je to edina izvedljiva in zato tudi izbrana varianta dostopa. Ureditev dostopa do območja urejanja ŠK-42/01 v Škofji Loki se bo dolgoročno zagotavljala preko povezovalne ceste med IC Trata ter območjem urejanja ŠK-42/01 v Škofji Loki, kakor je opredeljeno v strateškem delu OPN Občine Škofja Loka.
(4) Objekti znotraj območja OPPN se bodo glede na njihove potrebe priključevali na vodovodno, kanalizacijsko, električno in telekomunikacijsko omrežje, za kar bo potrebno zgraditi nove priključke na obstoječa in predvidena infrastrukturna omrežja, ki se nahajajo v bližini obravnavanega območja.
(5) Območje OPPN posega v območje državnega prostorskega načrta (v pripravi) za novo elektrificirano progo Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo letališča Jožeta Pučnika Ljubljana.
(6) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so prikazani v grafičnem načrtu »2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV 
6. člen 
(vrste dopustnih objektov in dejavnosti) 
V skladu z namensko rabo prostora IP – površine za industrijo so na območju OPPN dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
CC-SI 1251
Industrijske stavbe,
CC-SI 1252
Rezervoarji, silosi in skladišča,
CC-SI 12203
Druge poslovne stavbe v sklopu osnovne proizvodne dejavnosti,
CC-SI 222
Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja,
CC-SI 21120
Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste (drevoredi v varovalnem pasu cest, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih in podobno, cestni priključki, parkirišča, tudi parkirne površine za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 ton).
7. člen 
(vrste dopustnih gradenj) 
Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
– utrjevanje zemljišč,
– gradnja novih objektov (tudi dozidava ali nadzidava),
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov,
– rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti (v okviru dopustnih dejavnosti),
– gradnja in urejanje zunanjih zelenih in utrjenih površin ter
– gradnja, rekonstrukcije in vzdrževanje prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske in druge infrastrukture.
8. člen 
(pogoji za umeščanje in oblikovanje objektov) 
(1) Zaradi zahtev tehnoloških postopkov so objekti obrata za proizvodnjo utekočinjenih plinov – kisikarne organizirani v štiri sklope pozidave (z oznakami od 1–4).
(2) V zazidalni situaciji je za vsak sklop objektov določena gradbena meja (GM), znotraj katere se lahko umeščajo objekti in naprave za obratovanje kisikarne (proizvodna hala s tehnološkimi napravami, plato za postavitev rezervoarjev s polnilnimi mesti, hladilni stolp z bazenom in črpalkami, objekt za vzdrževanje in skladiščenje).
(3) Gradbene meje (GM) so linije, katerih novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se jih dotikajo ali pa so od njih odmaknjeni v notranjost gradbene parcele.
(4) Tlorisne dimenzije in natančnejša umestitev posameznih objektov in naprav znotraj določenih sklopov (oziroma GM), se ob upoštevanju tehnoloških zahtev in veljavnih predpisov za tovrstne objekte opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Objekti so lahko umeščeni kot samostojni objekti oziroma se lahko združujejo.
(5) Arhitekturno oblikovanje objektov se prilagaja namembnosti in funkciji posameznega sklopa oziroma tehnološkega procesa znotraj le-tega.
(6) Strehe stavb morajo biti ravne oziroma z naklonom do 10 stopinj. Dopustna je izvedba zelenih streh.
(7) Tehnološka oprema in rezervoarji, v katerih se proizvajajo in skladiščijo utekočinjeni plini, morajo biti bele barve. Tudi fasadni plašči ostalih objektov in naprav morajo biti izvedeni v svetlih, nevpadljivih barvnih tonih. Dopustno je označevanje objektov v skladu s celostno podobo podjetja.
(8) Minimalni dopustni odmiki objektov od parcelnih mej so določeni v grafičnem načrtu »4.1 Zazidalna situacija«.
(9) Izven določenih GM je na celotnem območju OPPN dopustno umeščati nezahtevne, enostavne in začasne objekte ter posamezne tehnološke naprave (kot npr. talna tehtnica, cevni mostovi ipd.)
9. člen 
(opis načrtovanih objektov in površin) 
(1) Z OPPN se načrtuje gradnja obrata za proizvodnjo utekočinjenih plinov – kisikarne s pripadajočimi zunanjimi ureditvami, prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko in drugo infrastrukturo.
(2) 1. sklop objektov obsega proizvodno halo s tehnološkimi napravami (strojnica, upravni objekt, transformatorska postaja, kontejner za vzorce, kontejner za voznike, stolp za separacijo plinov ter druge tehnološke naprave):
– dimenzije GM za sklop 1:
38,00 m x 36,00 m
– dopustna višina objektov: 
15,00 m
– dopustna višina tehnoloških naprav: 
55,00 m (samo stolp za separacijo plinov)
30,00 m (ostale tehnološke naprave)
(3) 2. sklop objektov obsega plato za postavitev rezervoarjev (2 rezervoarja za utekočinjen dušik – cca 200 m3, 1 rezervoar za utekočinjen argon – cca 70 m3, 1 rezervoar za utekočinjen kisik – cca 200 m3, 1 rezervoar za instrumentalni plin – cca 11 m3, polnilna mesta za tovornjake):
– dimenzije GM za sklop 2:
21,00 m x 14,00 m
– dopustna višina objektov: 
10,00 m
– dopustna višina tehnoloških naprav: 
30,00 m
(4) 3. sklop objektov obsega hladilni stolp z bazenom in objekt za črpalke:
– dimenzije GM za sklop 3:
26,00 m x 8,90 – 10,00 m
– dopustna višina objektov: 
10,00 m
– dopustna višina tehnoloških naprav: 
10,00 m
(5) 4. sklop objektov obsega objekt za vzdrževanje in skladiščenje:
– dimenzije GM za sklop 4:
14,00 m x 7,50 m
– dopustna višina objektov: 
10,00 m
– dopustna višina tehnoloških naprav: 
10,00 m
(6) Med posameznimi objekti in tehničnimi napravami je predvidena izvedba povezovalnih cevnih vodov (npr. cevovodi za kisik, dušik, argon, hladilno vodo, stisnjen zrak in tehnološki cevovodi za signalne kable, komunikacijske kable ipd.). Cevni vodi se lahko izvedejo pozemno ali nadzemno (v obliki cevnih mostov na višini nad internimi prometnimi površinami).
(7) V sklopu zunanjih površin kisikarne je predvidena tudi umestitev parkirnih mest za osebna in tovorna vozila ter ureditev manipulacijskih površin. Celotna zunanja ureditev je predvidena kot enovita manipulativna površina, ki bo delno asfaltirana, delno izvedena kot betonirani platoji (npr. pretakališča, tehtnica, rezervoarji …), delno tlakovana z betonskimi tlakovci. Površine okrog objektov, v katerih je prisoten kisik, bodo izvedene z gramoznim nasutjem (gramoz, lomljenec) ali s tlakovci, brez organskih primesi.
(8) Kota terena zunanje ureditve mora biti prilagojena obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja in koti uvoza na območje OPPN.
(9) Na območju je predvidena ureditev talne tehtnice za tehtanje avtocistern (tehtalni most).
(10) Območje zahodno od kisikarne (med železniško progo in kisikarno) je predvideno kot zunanja utrjena površina, namenjena za zunanje skladiščenje, za postavitev tehnološke opreme (povezane z obratovanjem kisikarne), začasnih objektov ter za manipulativne površine in parkiranje.
(11) V sklopu zunanje ureditve kisikarne je predvidena ureditev 6 parkirnih mest za osebna vozila in 5 parkirnih mest za tovorna vozila. V primeru potrebe po ureditvi dodatnih parkirišč za osebna in tovorna vozila se le-ta lahko uredijo na zahodnem delu območja OPPN.
(12) Obrat kisikarne je dopustno ograditi s transparentno ograjo višine do 3,00 m.
(13) Umestitev objektov in naprav z zasnovo zunanje ureditve je prikazana v grafičnem načrtu »4.1 Zazidalna situacija«.
10. člen 
(pogoji za krajinsko arhitekturne ureditve) 
(1) Na severnem in vzhodnem robu območja OPPN ŠK-42/01 – 1. faza je potrebno predvideti ureditev zelenega pasu, na katerega se umešča gručasta zasaditev dreves in grmovnic oziroma popenjavk ob predvideni ograji. Cilj umeščanja zelenega pasu je izboljšanje vizualne podobe mesta iz smeri Sorškega polja oziroma zakrivanje pogleda na industrijsko območje oziroma predvideno kisikarno.
(2) Sadike dreves v zelenem pasu morajo imeti obseg debla več kot 12 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in višino debla več kot 2,00 m. Sadike grmovnic morajo biti visoke več kot 1,0 m.
(3) Zaradi tehnološke zahteve, ki v bližini tehnoloških objektov in cevovodov, kjer se nahaja kisik, ne dopušča prisotnosti organskih snovi, je potrebno v bližini teh objektov predvideti zasaditev z iglavci (npr. Picea omorika, Taxus baccata), s čimer se zmanjša možnost vpliva organskih snovi na tehnološke procese znotraj predvidene kisikarne.
(4) Za zasaditev ostalih površin zelenega pasu se uporabi avtohtone vrste dreves, grmovnic in plezalk. Drevnina mora v končnem stanju doseči višino minimalno 7 m. Izbor rastlin za zasaditve mora upoštevati rastiščne razmere ter uporabo vrst, ki so tolerantne na mestno okolje in dobro prenašajo zmrzal, sušo in soljenje v zimskem času in ne povzročajo motečih vplivov na proizvodni proces.
(5) Na območju OPPN je potrebno zagotoviti najmanj 10 % zelenih površin.
11. člen 
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) 
(1) Za gradnjo in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov v območju OPPN se upošteva določila, kakor jih opredeljuje veljavni OPN Občine Škofja Loka in preglednica Priloge 1 OPN Občine Škofja Loka.
(2) Na celotnem območju OPPN je dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– nadstrešnice,
– pomožni cestni objekti,
– ograja,
– podporni zid,
– rezervoar,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– samostojno parkirišče,
– objekt za oglaševanje,
– pomožni komunalni objekt,
– pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov,
– proizvod-prefabrikat.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 1,50 m.
(4) Medposestne ograje se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m.
(5) Če je sosednje zemljišče javna cesta, je odmik najmanj 1,00 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.
(6) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovno usklajeni (glede materialov, barv in drugih oblikovnih značilnosti) z objekti h katerim pripadajo.
(7) Na celotnem območju OPPN je dopustno postavljati tudi naslednje začasne objekte:
– tipski zabojnik,
– pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo (npr. montažni šotor, površine do 500,00 m² z višino najvišje točke 6,00 m),
– proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.
V. NAČRT PARCELACIJE 
12. člen 
(načrt parcelacije) 
Meje zemljišč na območju OPPN so urejene. Za izvedbo predvidenih prostorskih ureditev nova parcelacija znotraj območja OPPN ni predvidena.
VI. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
13. člen 
(splošni pogoji) 
(1) Objekti znotraj obrata kisikarne se bodo na infrastrukturna omrežja priključevali glede na potrebe posameznega objekta. Predvideno je priključevanje na cestno omrežje, vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje, energetsko omrežje (elektrika) in omrežje zvez (telekomunikacije). Vse priključitve bodo izvedene skladno s pogoji posameznih upravljavcev infrastrukturnih omrežij.
(2) Praviloma morajo vsi primarni in sekundarni vodi potekati po javnih površinah tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. Kadar to ni možno, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na njegovem zemljišču.
(3) Pri izgradnji nove komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture in objektov je treba upoštevati priporočljive minimalne razdalje približevanja in križanja vodov ter njihove varovalne pasove po veljavnih predpisih. Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav mora potekati usklajeno.
(4) Za izvedbo predvidenih infrastrukturnih priključkov je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, h kateri morajo biti pridobljena soglasja upravljavcev posameznih infrastrukturnih omrežij.
(5) Pri izgradnji infrastrukturnih vodov in objektov je treba upoštevati načrtovane rešitve, ki so določene v tem OPPN in so razvidne iz grafičnega načrta »4.3 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
14. člen 
(pogoji za prometno urejanje) 
(1) Za potrebe ureditve dostopa do območja OPPN je pred ali sočasno z gradnjo objektov potrebno izvesti rekonstrukcijo dela obstoječe dostopne ceste, ki poteka ob vzhodnem robu enote urejanja prostora ŠK-42/01.
(2) Rekonstrukcija obstoječe makadamske ceste (z oznako JP 902992) se izvede na odseku od obstoječega zaključka asfalta pri intervencijskem uvozu na območje Knauf Insulation do uvoza na območje kisikarne, v dolžini cca 235 m.
(3) Predvidena rekonstrukcija ceste obsega delno razširitev cestnega sveta, asfaltiranje ceste ter ureditev odvodnjavanja. Hkrati z rekonstrukcijo ceste je predvidena tudi izvedba predvidenih infrastrukturnih priključkov do območja kisikarne.
(4) Karakteristični prečni profil predvidene ceste:
vozni pas
3,00 m
bankina (2 x 0,25 m)
0,50 m
skupaj:
3,50 m
(5) Za zagotavljanje večje pretočnosti je na obravnavanem odseku ceste, na zahodni ali vzhodni strani, potrebno izvesti izogibališče (dolžine cca. 30 m in širine 1,75 m + 0,50 m).
(6) Predvidena izvedba voziščne konstrukcije ceste, vključno z izogibališčem:
AC 8 surf B50/70, A3
4 cm
AC 22 base B50/70 A3
7 cm
Tamponski drobljenec TD 32 
25 cm
Kamnit nasipni material KNM 100
min 50 cm*
Skupaj
min 86 cm
*glede na geomehanske zahteve
(7) Zasnova predvidenih prometnih ureditev je razvidna iz grafičnega načrta »4.2 Prometna ureditev s prikazom intervencijskih površin«.
15. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Za potrebe napajanja objektov se izvede priključek na obstoječe vodovodno omrežje.
(2) Izgradnja priključka je predvidena v javni poti JP 902992 na vzhodni strani območja OPPN, do obstoječega jaška, ki se nahaja v cesti pred intervencijskim uvozom Knauf Insulation. Dolžina predvidenega priključka je cca 230 m.
(3) Vodovodni priključek se bo na vzhodnem robu območja OPPN zaključil z novim vodomernim jaškom, v katerem bo urejen tudi zračnik.
(4) Predvidena je uporaba vode za potrebe sanitarne vode, za dopolnjevanje delno obtočnega sistema hladilne vode ter za potrebe vode za gašenje.
(5) Predviden vodovodni priključek bo napajal tudi hidrantno omrežje znotraj območja OPPN. V skladu s smernico Požarna varnost v stavbah (TSG-1-001:2010) in glede na vrsto objekta in ocenjeno prostornino največjega požarnega sektorja v stavbi, je potrebna količina vode za gašenje 10 l/s.
(6) Za požarno varovanje celotnega obrata je predvidena vgradnja zunanjih nadzemnih hidrantov, vezanih na krožno zanko vodovodnega omrežja. Hidrantno omrežje bo internega značaja.
(7) Pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju vodovodnega omrežja je treba upoštevati vsa določila veljavnih predpisov, ki urejajo oskrbo z vodo in pridobiti soglasje upravljavca.
16. člen 
(odvajanje odpadnih in padavinskih vod) 
(1) Za potrebe odvajanja odpadnih vod iz območja OPPN se predvidi izgradnja fekalnega kanala za sanitarne in tehnološke odpadne vode z navezavo na obstoječe omrežje fekalne kanalizacije.
(2) Izgradnja priključka je predvidena v javni poti JP 902992 na vzhodni strani območja OPPN, do obstoječega revizijskega jaška fekalne kanalizacije ob objektu Trata 4. Dolžina predvidenega priključka je cca 454 m.
(3) Na zemljišču za gradnjo kisikarne je potrebno predvideti mesto postavitve eventualno potrebne interne čistilne naprave za odvedeno tehnološko odpadno vodo v javno kanalizacijo.
(4) Na priključnem mestu na javno kanalizacijo je na zemljišču za gradnjo kisikarne potrebno predvideti kontrolno mesto za izvajanje kontrole količine in kvalitete odvedene odpadne vode v javno kanalizacijo in ustrezno merilno mesto za potrebe obratovalnega monitoringa odpadnih vod.
(5) Padavinske vode iz utrjenih površin je potrebno kontrolirano odvajati do požiralnikov in nato preko lovilcev olj v ponikovalnice, ki morajo biti izvedene na zemljišču investitorja.
17. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Za potrebe napajanja območja OPPN je potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo (TP Messer), ki se bo napajala iz dveh virov: RP Trata in T0678 RTP Škofja Loka.
(2) Priključek na RP Trata, v razdalji cca 1,2 km, se izvede po rekonstruirani in obstoječi javni poti JP 902992, nato delno po lokalni cesti LC 401381 ter po javni poti JP 902392, v nadaljevanju, od objekta Trata 14 do RP Trata se ga izvede v obstoječi kabelski kanalizaciji.
(3) Priključek na T0678 RTP Škofja Loka, v razdalji cca 1,4 km, se izvede do severnega dela zemljišč kompleksa Knauf Insulation, v nadaljevanju do RTP Škofja Loka se ga izvede v obstoječi kabelski kanalizaciji.
(4) Za obratovanje TP Messer je potrebno izvesti vsaj enega od navedenih priključkov, drugi priključek bo zagotavljal rezervno napajanje.
(5) Transformatorsko postajo je možno graditi kot samostojen objekt, v sklopu drugih objektov oziroma v njihovi neposredni bližini.
(6) Poleg kabelske kanalizacije za potrebe nove TP se na rekonstruiranem odseku dostopne ceste (z oznako JP 902992) vgradi tudi cevi za morebitno bodočo ureditev javne razsvetljave.
(7) Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde.
(8) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je treba upoštevati zakonska določila in določila veljavnih podzakonskih predpisov, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.
18. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
(1) Za potrebe priključevanja objektov na območju OPPN se predvidi izgradnja telekomunikacijskega priključka z navezavo na obstoječe TK omrežje.
(2) Izgradnja priključka je predvidena v javni poti JP 902992 na vzhodni strani območja OPPN do obstoječega jaška, ki se nahaja v cesti pred objektom Trata 31. Dolžina predvidenega priključka je cca 290 m.
(3) Za izgradnjo telekomunikacijske infrastrukture je treba izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, ki mora biti skladna z zahtevami upravljavca omrežja.
19. člen 
(posegi v varovalne pasove obstoječih infrastrukturnih omrežij) 
(1) Železniška infrastruktura
– Območje OPPN se nahaja v oddaljenosti cca 40 m od osi skrajnega tira železniške proge št. 20 Ljubljana–Jesenice–državna meja.
– Pri projektiranju načrtovanih objektov in ureditev je potrebno upoštevati veljavne predpise, ki določajo dopustne posege v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru.
(2) Zračni promet
– Območje OPPN se ne nahaja v vplivnem območju Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, kljub temu pa preko območja načrtovanih prostorskih ureditev potekajo zračne poti, zaradi česar je pri projektiranju načrtovanih objektov in ureditev potrebno upoštevati omejitve, ki izhajajo iz Zakona o letalstvu (Zlet-UPB4, Uradni list RS, št. 81/10).
(3) Plinovodno omrežje
– Pri gradnji komunalnih priključkov za potrebe kisikarne so predvideni posegi v varovalni pas obstoječega plinovoda.
– Pri projektiranju in gradnji je potrebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom in drugimi komunalnimi vodi.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE 
20. člen 
(splošno) 
(1) V okviru strokovnih podlag za pripravo OPPN je bila med drugim izdelana tudi Strokovna ocena možnih pomembnih vplivov posega na okolje (E-NET OKOLJE d.o.o., št. 204815-dn, november 2015), v kateri so obravnavani predvideni vplivi posega na okolje ter določeni potrebni omilitveni ukrepi.
(2) Glede na zaključke Strokovne ocene je možno povzeti, da načrtovani poseg ne predstavlja posega z možnimi pomembnimi vplivi na okolje.
21. člen 
(varstvo zraka) 
(1) V času gradnje so izvajalci dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka:
– potrebno je upoštevati predpise o emisijah gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;
– s sprotnim vlaženjem sipkih materialov je potrebno preprečevati prašenje gradbišč in okolice;
– potrebno je omejevati količine skladiščenega gradbenega materiala, izvajati njegovo prekrivanje, vlaženje ali zaslanjanje pred vplivi vetra;
– potrebno je posipavanje transportnih poti po gradbišču s peščenim granulatom, če te niso asfaltirane ali drugače tlakovane;
– potrebno je omejevanje hitrosti vozil na gradbišču na največ 10 km/h.
(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno izdelati elaborat o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišča, kot to zahteva Uredba o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč (Uradni list RS, št. 21/11), v fazi izvedbe pa je obvezno izvajanje zahtev iz navedenega elaborata.
(3) Potrebno je upoštevati tudi določila Pravilnika o nalaganju in pritrjevanju tovora v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 70/11), ki zahteva, da mora biti med prevozom v cestnem prometu sipki tovor, gradbeni odpadki ter drug material, ki povzroča prašenje, na vozilu naložen, pritrjen in zavarovan tako, da ne onesnažuje okolja.
22. člen 
(varstvo voda in varstvo tal) 
(1) Po podatkih Atlasa okolja in PISO Občine Škofja Loka območje OPPN ne posega na vodno in priobalno zemljišče, prav tako ne posega na poplavno območje, niti na vodovarstveno območje.
(2) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah in predpisi s področja varstva okolja.
(3) Odpadne komunalne vode iz območja bodo preko internega fekalnega kanala in revizijskih jaškov speljane v javno fekalno kanalizacijo.
(4) Odvajanje padavinskih voda bo iz utrjenih in parkirnih površin speljano preko ustreznih lovilcev olj v ponikovalnice, ki bodo locirane izven povoznih in manipulativnih površin.
(5) Upravljavec mora zagotoviti izvajanje prvih meritev in zagotavljati izvajanje obratovalnega monitoringa industrijskih odpadnih vod skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09, 64/12, 64/14, 98/15) in s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/14, 98/15).
(6) V času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(7) Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla.
(8) Pri vseh posegih znotraj in izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo prometne, komunalne energetske, telekomunikacijske in druge infrastrukture, je potrebno zagotoviti, da se stanje tal po dokončanju del povrne v izhodiščno stanje.
23. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Obravnavano območje je v skladu z OPN Občine Škofja Loka uvrščeno v območje IV. stopnje varstva pred hrupom. Podrobnejša namenska raba območja je IP – površine za industrijo.
(2) Na severni in vzhodni strani območje OPPN meji na kmetijske površine, ki so večinoma uvrščene v območje IV. stopnje varstva pred hrupom, na južni in zahodni strani pa na industrijsko cono (IP), ki je prav tako uvrščena v območje IV. stopnje varstva pred hrupom.
(3) Kisikarna je obrat, ki se ureja v skladu s predpisom, ki ureja preprečevanje večjih nesreč in njihovih posledic, zato je upravljavec naprave skladno s 15. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) zavezanec za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje vira hrupa.
(4) Upravljavec bo moral zagotoviti tudi izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa, v skladu s Pravilnikom o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04). Prve meritve je potrebno izvesti v času, ko je vir hrupa v obratovalnem stanju polne obremenitve.
(5) Novi viri hrupa ne smejo preseči dopustnih vrednosti, ki so določene s posebnimi predpisi. Za novo predvidene ureditve na območju OPPN morajo biti zagotovljeni ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe ali obratovanja virov hrupa.
(6) Pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju.
(7) Povzročitelj vira hrupa mora v projektni dokumentaciji za gradnjo objektov predvideti ustrezne aktivne in pasivne ukrepe za zaščito življenjskega okolja pred hrupom.
24. člen 
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) 
(1) Pri osvetljevanju objektov in njihove zunanje ureditve je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste in oblike, mirujočih ali premikajočih, ki so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(3) Za razsvetljavo, ki je vir svetlobnega onesnaženja okolja po predpisih, se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %.
25. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Znotraj območja OPPN je treba zagotoviti prevzemno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov, ki mora biti primerne velikosti, asfaltirano ali tlakovano ter dostopno pooblaščeni organizaciji za odvoz odpadkov. Prevzemno mesto mora biti urejeno v skladu s predpisi o javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
(2) Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti grajenih ali drugih ovir.
(3) Investitor oziroma izvajalec morata v času gradnje poskrbeti za pravilno zbiranje in odvoz odpadkov na ustrezno deponijo v skladu z veljavnimi predpisi.
26. člen 
(varstvo narave) 
Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij, pomembnih območij za ohranjanje biotske raznovrstnosti in območij, predvidenih za zavarovanje.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
27. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom) 
(1) Območje OPPN ni poplavno ogroženo ter se ne nahaja na plazljivih ali erozijskih območjih.
(2) Pri načrtovanju nove pozidave in z njo povezanih ureditev je treba upoštevati projektni pospešek tal (0,225 g) ter temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje.
(3) Pri projektiranju objektov je potrebno predvideti vse pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom v skladu z zakonodajo s področja varstva pred požarom. Zagotavljati je treba zadostne odmike med objekti, vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, ustrezne površine za dovoz in intervencijska vozila.
(4) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz internega hidrantnega omrežja, ki mora zagotavljati odvzem vode najmanj 10 l/s.
(5) Dostopi do objektov in delovne površine za intervencijska vozila morajo biti zagotovljeni v skladu z veljavnimi predpisi.
(6) Medsebojni odmiki med objekti in odmiki od parcelnih mej morajo zagotavljati pogoje za omejevanje širjenja požara na sosednje objekte.
(7) V skladu z določili Priloge 1 Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Uradni list RS, št. 71/08, 105/10 in 36/14) se kisik razvršča med snovi, zaradi katerih se obravnavana lokacija razvršča med manjše vire tveganja zaradi proizvodnje in skladiščenja nevarnih snovi. Zaradi navedenega je pri projektiranju objektov kisikarne potrebno upoštevati omilitvene ukrepe za preprečevanje možnih scenarijev nesreč, ki preprečujejo širjenje večjih koncentracij kisika v smeri proti sosednjim zemljiščem (betonski robniki, zidci …) tako, da vplivni radiji večjih nesreč ne bodo segali izven območja obrata.
(8) Pri projektiranju objektov na območju OPPN je potrebno upoštevati tudi zahteve Pravilnika o tehničnih normativih za postavljanje stabilnih tlačnih posod za utekočinjene pline iz zraka (Uradni list SFRJ, št. 39/88).
IX. ETAPNOST IZVEDBE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE PROSTORSKE UREDITVE 
28. člen 
(etapnost izvedbe) 
(1) Pred ali sočasno z gradnjo objektov na območju OPPN je potrebno izvesti s tem odlokom predvideno rekonstrukcijo dostopne ceste ter izvesti za obratovanje objektov potrebne priključke na obstoječa infrastrukturna omrežja.
(2) Objekti se lahko gradijo tudi v več etapah, dopustna je tudi fazna gradnja posameznih objektov, če zgrajeni del objekta predstavlja zaključeno funkcionalno celoto.
29. člen 
(drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
(1) Med izvajanjem posegov na območju OPPN je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do obstoječih objektov ter pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
(2) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, odvečni gradbeni in izkopani material odpeljati na ustrezno deponijo, plodno zemljo pa uporabiti za ureditev zelenih površin.
(3) Poleg pogojev, ki jih predpisuje ta odlok, je potrebno upoštevati tudi vse pogoje in omejitve iz smernic posameznih nosilcev urejanja prostora in vso veljavno zakonodajo.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
30. člen 
(dopustna odstopanja) 
Odstopanja pri funkciji, oblikovanju, legi in velikosti objektov (v okviru gradbenih mej):
(1) Dopustna so strokovno utemeljena odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju stavb in zunanje ureditve poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbenotehničnega, oblikovalskega, ekonomskega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2) Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3) Znotraj določenih gradbenih mej je pod pogojem, da se predvideni vplivi na okolje bistveno ne povečujejo, dopustno umeščanje tudi drugih objektov in naprav, ki niso navedeni v 9. členu, tega odloka, vendar so potrebni za delovanje kisikarne.
(4) V primeru tehnološko-tehničnih zahtev za obratovanje kisikarne je dopustno spreminjati kapaciteto in število rezervoarjev (vendar le znotraj določenih gradbenih mej).
(5) Dopustna so odstopanja od določenih višinskih gabaritov navzdol. Nad določenimi višinskimi gabariti objektov in naprav so lahko izvedeni le tehnični elementi (kot npr. strelovodi, antene ipd.) do višine 3,00 m.
(6) V okviru dopustne višine objektov se skladno z namembnostjo objekta in tehnološkimi zahtevami lahko predvidi poljubno število etaž oziroma tehnoloških platojev.
(7) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja podzemnih etaž.
Odstopanja od predvidene parcelacije:
(8) Na območju OPPN je dovoljeno združevanje parcel za gradnjo ali delitev na manjše gradbene parcele, pod pogojem, da s parcelacijo povzročena sprememba meje ali površine parcele ne bo povzročila kršitve s tem odlokom predpisanih prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za objekt (odmiki od parcelnih mej, faktor zelenih površin, površine za parkiranje …).
Odstopanja pri izgradnji infrastrukture:
(9) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od predvidenih tehničnih rešitev prometnih površin ter infrastrukturnih vodov, objektov in naprav, če so pri nadaljnjem projektiranju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega, finančnega ali okoljevarstvenega vidika, pod pogojem, da so za drugačne rešitve pridobljena soglasja pristojnih organov in organizacij.
(10) Dopusten je tudi potek posameznih infrastrukturnih vodov in naprav po drugih zemljiščih (tudi izven območja OPPN), kot je navedeno v 4. členu tega odloka in prikazano v grafičnem načrtu »4.3 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
(11) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko šteje tudi gradnja druge komunalne, energetske in komunikacijske in druge infrastrukture, ki ni določena s tem odlokom, pod pogojem, da se z njeno izvedbo ne onemogoča izvedba in uporaba prostorskih ureditev po tem odloku.
XI. KONČNE DOLOČBE 
31. člen 
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev) 
(1) OPPN velja do izvedbe predvidenih prostorskih ureditev, prenehanje veljavnosti OPPN se določi s sklepom občine.
(2) Po prenehanju veljavnosti OPPN se pogoji za posege na območje določijo v OPN Občine Škofja Loka.
32. člen 
(vpogled) 
OPPN je na vpogled na sedežih Občine Škofja Loka in Upravne enote Škofja Loka.
33. člen 
(nadzorstvo) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
34. člen 
(veljavnost) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3502-0093/2014
Škofja Loka, dne 26. maja 2016
Župan 
Občine Škofja Loka 
mag. Miha Ješel.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti