Na podlagi 25. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 474. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21, 18/23 – ZDU-1O, 75/23 in 102/24) in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE, 62/24 – odl. US in 102/24 – ZLV-K) so Občinski svet Občine Vrhnika na podlagi 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) na 16. redni seji dne 19. 6. 2025, Občinski svet Občine Borovnica na podlagi 15. člena Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 67/16, 32/23) na 16. redni seji dne 18. 6. 2025 in Občinski svet Občine Log - Dragomer na podlagi 16. člena Statuta Občine Log - Dragomer (Uradno glasilo e-občina, št. 22/23 – uradno prečiščeno besedilo) na 11. redni seji dne 26. 3. 2025 sprejeli
o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. (DRUŽBENA POGODBA Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o.)
S tem odlokom se ureja ustanoviteljstvo, ustanoviteljske pravice ter organizacija in način upravljanja družbe Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu tudi: javno podjetje).
(1) Za vprašanja, v zvezi z ustanovitvijo in poslovanjem javnega podjetja, ki niso urejena s tem odlokom, se neposredno uporabljajo določila zakona, ki ureja gospodarske javne službe in zakona, ki ureja gospodarske družbe.
(2) V primeru, da so določbe tega odloka v neskladju s prisilnimi določbami drugih predpisov, se ti prisilni predpisi neposredno uporabljajo.
(3) V tem odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen, kot je določen v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe in v zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
(1) Ustanoviteljice javnega podjetja so:
– Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika,
– Občina Borovnica, Paplerjeva ulica 22, 1353 Borovnica in
– Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1351 Brezovica pri Ljubljani.
(2) Ustanoviteljice so družbenice javnega podjetja in svoje pravice izvršujejo prek organov javnega podjetja, kot so opredeljeni s tem odlokom, ter Sveta ustanoviteljic.
(1) Javno podjetje odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
(2) Ustanoviteljice za obveznosti javnega podjetja odgovarjajo skladno s prisilnimi predpisi.
Javno podjetje se ustanovi za nedoločen čas.
II. FIRMA, SEDEŽ IN PEČAT
(1) Firma javnega podjetja je Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika.
(2) Skrajšana firma javnega podjetja je JP KPV, d.o.o.
(3) Sedež javnega podjetja je na Vrhniki.
(4) Poslovni naslov javnega podjetja je Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika.
Javno podjetje ima pečat pravokotne oblike z naslednjo vsebino: Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika.
III. DEJAVNOST JAVNEGA PODJETJA IN JAVNA POOBLASTILA
(1) Javno podjetje opravlja naslednje nosilne dejavnosti:
– oskrba s pitno vodo;
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda;
– zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov;
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;
– urejanje in čiščenje javnih površin;
– vzdrževanje in varstvo lokalnih in drugih javnih cest;
– javna razsvetljava;
– upravljanje pokopališč.
(2) Javno podjetje opravlja dejavnosti iz prvega odstavka tega člena na podlagi sprejetega odloka posamezne občine, ki ureja opravljanje posamezne dejavnosti na njenem področju oziroma pogodbe, ki jo podpiše s posamezno občino.
(3) Javno podjetje lahko opravlja dejavnosti za ustanoviteljice brez javnega razpisa (notranje-naročniško oziroma »in-house« razmerje) v skladu s predpisi o javnem naročanju, s predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesij in s predpisi, ki urejajo izvajanje gospodarskih javnih služb. Če je pogodba sklenjena brez izvedenega postopka javnega naročanja skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, javno podjetje opravi vsa naročila blaga, storitev ali gradnje v povezavi s to pogodbo samo, sicer pa upoštevaje določbe predpisov, ki urejajo javno naročanje.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko javno podjetje pridobi v izvajanje dejavnosti ali storitve s prijavo na javne razpise ali javna naročila ustanoviteljic.
(5) Javno podjetje prednostno opravlja gospodarske javne službe za občine ustanoviteljice.
(6) Javno podjetje lahko opravlja tudi druge dejavnosti, za katere je registrirano, s tem, da mora zagotoviti nemoteno opravljanje osnovne dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(7) Javno podjetje lahko na podlagi koncesije opravlja lokalne gospodarske javne službe za občine, ki niso ustanoviteljice javnega podjetja.
(8) Javno podjetje sme opravljati tudi vse druge posle, potrebne za njegov obstoj in opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti.
(9) Javno podjetje lahko za ustanoviteljice izvaja upravne naloge na podlagi podeljenega javnega pooblastila.
(1) Javno podjetje je v skladu z veljavno Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 27/24 z dne 29. 3. 2024) registrirano za opravljanje naslednjih dejavnosti:
20.150 – Proizvodnja gnojil in dušikovih spojin
35.150 – Trgovanje z električno energijo
35.300 – Oskrba s paro in hladnim zrakom
36.000 – Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode
37.000 – Ravnanje z odplakami
38.110 – Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov
38.120 – Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov
38.210 – Pridobivanje sekundarnih surovin
39.000 – Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki
41.000 – Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb
42.110 – Gradnja cest in avtocest
42.210 – Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekočine
42.220 – Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za elektriko in telekomunikacije
42.910 – Gradnja vodnih objektov
42.990 – Gradnja drugih objektov nizke gradnje, d. n.
43.110 – Rušenje objektov
43.120 – Zemeljska pripravljalna dela
43.210 – Elektroinštalacije
43.220 – Vodovodne, grelne in hladilne inštalacije
43.240 – Druge inštalacije pri gradnjah
43.350 – Druga zaključna gradbena dela
46.130 – Posredništvo pri prodaji na debelo lesa in gradbenega materiala
46.870 – Trgovina na debelo z ostanki in odpadki
46.900 – Nespecializirana trgovina na debelo
47.120 – Druga nespecializirana trgovina na drobno
47.790 – Trgovina na drobno z rabljenim blagom
49.410 – Cestni tovorni prevoz
49.420 – Selitvena dejavnost
49.500 – Cevovodni transport
52.100 – Skladiščenje
52.260 – Druge spremljajoče prevozne dejavnosti
68.110 – Trgovanje z lastnimi nepremičninami
68.200 – Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin
68.310 – Posredniške storitve za poslovanje z nepremičninami
68.320 – Drugo poslovanje z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi
69.200 – Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti; davčno svetovanje
70.200 – Drugo podjetniško in poslovno svetovanje
71.111 – Arhitekturno projektiranje
71.121 – Geofizikalne meritve, geodetska dejavnost
71.129 – Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje
71.200 – Tehnično preizkušanje in analiziranje
73.110 – Dejavnost oglaševalskih agencij
73.120 – Posredovanje oglaševalskega prostora
74.990 – Vse druge strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, d. n.
77.220 – Dajanje drugih izdelkov za široko rabo v najem in zakup
81.230 – Drugo čiščenje
81.300 – Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice
82.100 – Pisarniške dejavnosti
82.300 – Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
85.590 – Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d. n.
85.690 – Pomožne dejavnosti za izobraževanje, d. n.
96.300 – Pogrebna dejavnost
96.999 – Druge drugje nerazvrščene osebne storitve
(2) Dejavnost javnega podjetja se spremeni s spremembo tega odloka.
(1) Javno podjetje lahko na podlagi področnih odlokov opravlja za občine ustanoviteljice v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, kot javna pooblastila tudi naslednje naloge:
– strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge v zvezi s komunalnimi infrastrukturnimi objekti in napravami, ki jih ima v najemu, jih vzdržuje in uporablja ali jih občina načrtuje;
– izdajanje soglasij oziroma dovoljenj za priključitev na javno vodovodno omrežje, javno kanalizacijsko omrežje, javno omrežje zemeljskega plina, javno cestno omrežje ter na druge komunalne infrastrukturne objekte in naprave;
– določanje pogojev in izdajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor, če le-ti zadevajo komunalno infrastrukturo.
(2) Javno podjetje poleg javnih pooblastil iz prejšnjega odstavka izvaja tudi druga javna pooblastila, ki so mu dana z državnimi predpisi in predpisi ustanoviteljic.
(3) Javno podjetje opravlja naloge iz tega člena na način in pod pogoji, ki jih določajo zakoni in odloki ustanoviteljic ter v skladu s pogodbami, ki jih sklene z občinami ustanoviteljicami.
IV. OSNOVNI KAPITAL, OSNOVNI VLOŽKI IN POSLOVNI DELEŽI USTANOVITELJIC
(1) Osnovni kapital javnega podjetja je 401.095,62 EUR.
(2) Ustanoviteljice so udeležene na osnovnem kapitalu z naslednjimi osnovnimi vložki in poslovnimi deleži:
| Občina | Osnovni vložek v EUR | Poslovni delež v % |
1. | Občine Vrhnika | 265.404,97 | 66,17 |
2. | Občina Borovnica | 74.202,69 | 18,50 |
3. | Občina Log - Dragomer | 61.487,96 | 15,33 |
Za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, je potrebno soglasje vseh družbenikov. V imenu družbenika poda soglasje njegov občinski svet. Če nobeden od družbenikov ni pripravljen kupiti poslovnega deleža in družbeniki niso dali soglasja za prodajo poslovnega deleža osebi, ki ni družbenik, lahko družbenik izstopi iz družbe.
(1) Objekti in naprave, namenjene opravljanju gospodarske javne službe (infrastrukturni objekti in naprave), ki so na podlagi 76. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40) postali lastnina ustanoviteljic, niso vključeni v osnovni kapital javnega podjetja.
(2) Občine ustanoviteljice dajejo javnemu podjetju v najem infrastrukturne objekte in naprave na podlagi medsebojne pogodbe.
(1) V primeru povečanja osnovnega kapitala imajo dosedanje občine ustanoviteljice prednost pri prevzemu novih vložkov v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu, tako da ostanejo razmerja med ustanoviteljicami nasproti osnovnemu kapitalu nespremenjena.
(2) Če posamezna občina ustanoviteljica ne želi izkoristiti prednostne pravice, lahko povečata udeležbo preostali občini ustanoviteljici skupaj ali posamezno tako, da skupaj prevzameta ali ena od njiju prevzame tudi vložek občine ustanoviteljice, ki ni izkoristila prednostne pravice.
(1) Občina ustanoviteljica sme iz podjetja izstopiti pod pogojem, da poravna vse obveznosti, ki jih ima do javnega podjetja.
(2) Enostransko izjavo o izstopu je možno podati z odpovednim rokom treh mesecev in mora biti pisna in vročena direktorju javnega podjetja ter drugim občinam ustanoviteljicam.
(1) Občina ustanoviteljica je iz javnega podjetja lahko izključena v primeru, da grobo krši odlok o ustanovitvi oziroma družbeno pogodbo ali v javnem podjetju preneha izvajati katero izmed gospodarskih javnih služb iz prve do tretje alineje prvega odstavka 8. člena tega odloka.
(2) Kot groba kršitev se šteje, če občina ustanoviteljica:
– s svojim ravnanjem povzroča javnemu podjetju škodo;
– ne sodeluje pri upravljanju in s tem ovira redno delovanje javnega podjetja ali uresničevanje pravic drugih občin ustanoviteljic;
– ravna v nasprotju s sklepi skupščine;
– na drug način grobo krši družbeno pogodbo ali ta odlok.
(3) O izključitvi odloča sodišče.
(4) Občina ustanoviteljica, ki je bila izključena iz javnega podjetja, ima pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izključitvi.
V. SVET USTANOVITELJIC
(1) S tem odlokom se za uresničevanje ustanoviteljskih pravic v javnem podjetju in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, ki jih na podlagi tega odloka zagotavlja javno podjetje, ustanovi skupni organ Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika.
(2) Ime skupnega organa občin je Svet ustanoviteljic Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika (v nadaljevanju: Svet ustanoviteljic).
(3) Svet ustanoviteljic opravlja svoje naloge v imenu in za račun občin, ki so ga ustanovile.
(4) Sedež Sveta ustanoviteljic je Vrhnika, Tržaška cesta 1.
(5) Pečat Sveta ustanoviteljic predstavljajo uradni pečati vseh treh občin ustanoviteljic skupaj. Pečat se uporablja na vseh aktih, ki jih sprejema Svet ustanoviteljic.
(1) Svet ustanoviteljic ima naslednje pristojnosti:
– določa posebne pogoje za izvajanje dejavnosti javnega podjetja ter za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, ki jih zagotavlja javno podjetje,
– odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin, ki jih zagotavlja javno podjetje (cena obveznih gospodarskih javnih služb), in sicer na podlagi zavezujoče odločitve občinskih svetov občin ustanoviteljic, na katere se ta cena nanaša,
– usklajuje investicijsko politiko na področju gospodarskih javnih služb, ki jih izvaja javno podjetje,
– usklajuje predloge predpisov med ustanoviteljicami, kadar je to potrebno,
– določa razvojne programe javnih služb, ki jih zagotavlja javno podjetje,
– odloča o uvedbi in prenehanju izjemnih razmer pri dobavi javnih dobrin, ki jih zagotavlja javno podjetje,
– odloča o sprejemu splošnih aktov javnega podjetja, ki imajo javnopravne vsebine,
– se seznani s poslovnim načrtom javnega podjetja, in sicer najmanj 30 dni pred sprejemom s strani pristojnega organa,
– odloča v drugih primerih, ko zakon ali drug predpis določa, da o določenem vprašanju, vezano na izvrševanje oskrbe z javnimi dobrinami, ki jih zagotavlja javno podjetje, odloča organ občine, pa to ni v izključni pristojnosti določenega organa občine.
(2) Svet ustanoviteljic, preko županov občin, kot istočasno članov sveta ustanoviteljic, usklajuje odločitve občinskih svetov občin ustanoviteljic, ki so v njihovi izključni pristojnosti, v zvezi z:
– izvajanjem javnih služb, ki jih izvaja javno podjetje,
– odločanjem o zadolževanju in dajanju poroštev javnega podjetja,
– vstopom novega družbenika,
– statusnimi spremembami ali prenehanjem javnega podjetja,
– pokrivanju izgube iz proračuna občine oziroma občin,
– v drugih primerih, ko tako določa zakon ali drug predpis.
(3) V primeru, da občinski svet občine, na katerega se nanaša sprememba cene oziroma tarife v smislu druge alineje prvega odstavka, v roku 60 dni od podane zahteve ne sprejme odločitve o spremembi oziroma v istem roku te ne zavrne, lahko svet ustanoviteljic odloči samostojno.
(4) Če je bila s predpisom ali drugim aktom pristojnost odločanja o določenem vprašanju iz tega člena v nasprotju z zakonom prenesena na organ družbe, odloča, ne glede na tak predpis ali drug akt, o tem Svet ustanoviteljic, razen, ko gre za odločanje v pristojnosti občinskega sveta.
(1) Svet ustanoviteljic sestavljajo vsakokratni županje oziroma župani (v nadaljevanju: župani) občin ustanoviteljic javnega podjetja.
(2) Predsednik Sveta ustanoviteljic je župan Občine Vrhnika, ki predstavlja Svet ustanoviteljic, sklicuje in vodi njegove seje, podpisuje njegove odločitve ter skrbi za izvrševanje in koordiniranje njihovega izvajanja.
(1) Svet ustanoviteljic dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik.
(2) Pobudo za sklic seje lahko da župan katerekoli občine ustanoviteljice ali direktor javnega podjetja.
(3) Pobuda za sklic seje mora vsebovati razloge za sklic seje in gradivo. Pobuda se pošlje predsedniku, ki v osmih dneh po prejemu pobude skliče sejo Sveta ustanoviteljic.
(4) Seje Sveta ustanoviteljic potekajo na sedežu Sveta ustanoviteljic. Če vsi člani Sveta ustanoviteljic s tem soglašajo, lahko seja poteka tudi korespondenčno po elektronski pošti, telefonsko ali s pomočjo tehničnih sredstev za prenos slike in tona.
(5) Seja Sveta ustanoviteljic se sklicuje s priporočenim pismom ali z uporabo elektronskih sredstev, ki omogočajo pridobitev dokaza o dostavi sklica. Sklic seje mora biti članom vročen najmanj sedem dni pred datumom seje. V vabilu mora biti naveden dnevni red seje. Če se župani tako dogovorijo, je rok za pošiljanje vabila in gradiva lahko tudi krajši.
(6) Na sejo se obvezno vabijo vsi župani, lahko pa se povabi tudi druge osebe, kolikor je to smotrno zaradi predmeta, ki se obravnava na seji.
(7) Svet ustanoviteljic sprejema svoje odločitve v obliki sklepov, ki jih podpisuje predsednik.
(8) O poteku seje se piše zapisnik, ki mora vsebovati vse sklepe, ki jih sprejme Svet ustanoviteljic. Prepis zapisnika mora biti pripravljen v roku petih dni po seji in se ga pošlje v potrditev vsem županom članov Sveta ustanoviteljic.
(1) Svet ustanoviteljic lahko kadarkoli odloči, da bo odločitev o zadevi iz svoje pristojnosti prenesel na občinske svete občin ustanoviteljic.
(2) Če pri posamezni zadevi oziroma vprašanju iz pristojnosti Sveta ustanoviteljic, Svet ustanoviteljic odloči, da morajo o tem sprejeti odločitev občinski sveti občin ustanoviteljic, lahko ti potrdijo ali zavrnejo predlagano odločitev v roku 60 dni od dneva odločitve iz prejšnjega stavka. Če občinski svet posamezne občine ustanoviteljice, ne odloči v roku iz prejšnjega stavka, se šteje, da je podal soglasje k predlagani odločitvi.
(1) Svet ustanoviteljic lahko v zvezi z zadevo iz svoje pristojnosti zaprosi občinske svete za mnenje. Občinski sveti podajo mnenje v roku tridesetih dni od zaprosila, razen če župani s sklepom dogovorijo krajši ali daljši rok. Če občinski svet posamezne občine ustanoviteljice ne poda mnenja v roku iz prejšnjega stavka, se šteje, da je podal negativno mnenje k predlagani odločitvi. Če župan posamezne občine ustanoviteljice brez upravičenega razloga, predloga za odločanje o mnenju, ne uvrsti na dnevni red prve naslednje seje občinskega sveta, odloča sveta ustanoviteljic brez tako pridobljenega mnenja.
(2) Svet ustanoviteljic lahko za mnenje o posameznem vprašanju iz svoje pristojnosti zaprosi zunanje strokovnjake oziroma izvedence.
(1) Če ni z zakonom drugače določeno, ima vsak župan na Svetu ustanoviteljic pri sprejemanju odločitev naslednji odstotek glasov:
– Občina Vrhnika 66,17 % glasov,
– Občina Borovnica 18,50 % glasov,
– Občina Log - Dragomer 15,33 % glasov.
(2) Svet ustanoviteljic veljavno odloča, če so na seji navzoči vsi župani. V vabilu za sejo Sveta ustanoviteljic se določi naknadni dan zasedanja, če bi bila seja Sveta ustanoviteljic nesklepčna. Naknadni dan zasedanja ne sme biti določen prej kot peti dan po prvotno določenem dnevu. Če ni z zakonom drugače določeno, Svet ustanoviteljic na naknadnem zasedanju veljavno odloča ne glede na prisotnost.
(3) Če ni z zakonom drugače določeno, Svet ustanoviteljic sprejme veljaven sklep, če je za sklep glasovalo več kot tri četrtine oddanih glasov. Odločitev, ki se nanaša izključno na eno občino, ne glede na zahtevano večino ni sprejeta, če ta z njo ne soglaša.
Svet ustanoviteljic o svojih odločitvah redno in sproti obvešča organe javnega podjetja.
Strokovne, organizacijske in administrativne naloge za potrebe Sveta ustanoviteljic opravlja občinska uprava Občine Vrhnika.
(1) Sredstva za delovanje Sveta ustanoviteljic in izvajanje njenih nalog zagotavljajo občine ustanoviteljice iz proračuna v razmerju s poslovnim deležem v javnem podjetju.
(2) Sredstva za delovanje obsegajo:
– materialne stroške,
– stroške strokovnih delavcev občinske uprave Občine Vrhnika, ki bodo skrbeli za izvajanje nalog, ki izhajajo iz tega odloka,
– ostale potrebne stroške.
(3) Sredstva za delovanje Sveta ustanoviteljic in izvajanje njenih nalog vnaprej zagotavlja Občina Vrhnika. Občina Vrhnika dvakrat letno, in sicer do 31. 5. in do 30. 11. tekočega leta izstavlja račune za nastale stroške v zvezi z delovanjem Sveta ustanoviteljic in izvajanje njenih nalog občinama Borovnica in Log - Dragomer. Vse občine so račune dolžne plačati v zakonsko določenem roku.
VI. ORGANI JAVNEGA PODJETJA
Organi javnega podjetja so:
– skupščina,
– nadzorni svet,
– direktor.
1. Skupščina
Skupščina javnega podjetja odloča o:
– sprejetju letnega poročila, če nadzorni svet letnega poročila ne potrdi v poročilu o preveritvi letnega poročila,
– uporabi bilančnega dobička in kritju izgub, skladno s 50.–55. členom tega odloka, razen, ko je to v pristojnosti občinskega sveta (18. člen),
– povečanju in zmanjšanju kapitala družbe, in sicer na podlagi zavezujoče odločitve občinskih svetov občin ustanoviteljic,
– zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov,
– vplačilu in vračanju naknadnih vplačil,
– delitvi in prenehanju poslovnih deležev, in sicer na podlagi zavezujoče odločitve občinskih svetov občin ustanoviteljic,
– statusnih spremembah in prenehanju družbe, in sicer na podlagi zavezujoče odločitve občinskih svetov občin ustanoviteljic,
– uporabi rezerv javnega podjetja,
– sprejemu družbene pogodbe in njenih sprememb, in sicer na podlagi sprememb odloka,
– imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta, ki niso predstavniki delavcev, in sicer na podlagi zavezujoče odločitve občinskih svetov občin ustanoviteljic, skladno s tretjim odstavkom 39. členom te pogodbe,
– plačilih članom nadzornega sveta in merilih za določitev višine povračila stroškov članom nadzornega sveta,
– odloča o postavitvi prokurista, za čas, ko ima družba (začasnega) direktorja, ki ni imenovan na podlagi javnega razpisa,
– imenovanju družbe za revidiranje računovodskih izkazov,
– podelitvi razrešnice direktorju in članom nadzornega sveta,
– drugih zadevah, za katere tako določa zakon ali ta odlok.
Člani skupščine so predstavniki občine ustanoviteljice, ki jih zato pooblasti občinski svet občine (predstavnik občine). Vsak član skupščine ima svojega namestnika, ki ga določi občinski svet in v odsotnosti predstavnika opravlja zadeve iz njegove pristojnosti. Člani skupščine za opravljanje te funkcije prejemajo nadomestilo v enaki višini, kot to velja za člane nadzornega sveta.
Predsednik skupščin je predstavnik Občine Vrhnika. V njegovi odsotnosti opravlja zadeve iz njegove pristojnosti namestnik predstavnika Občine Vrhnika iz prvega odstavka 29. člena.
(1) Sejo skupščine sklicuje direktor javnega podjetja.
(2) Skupščina se skliče:
– v primerih, ki jih določajo zakon, ki ureja gospodarske družbe, in drugi predpisi ter
– na zahtevo predstavnika katerekoli ustanoviteljice
– in na zahtevo direktorja javnega podjetja.
(3) Zahteva za sklic skupščine mora vsebovati razloge za sklic seje, predlog dnevnega reda in gradivo.
(4) Skupščino lahko na podlagi sklepa nadzornega sveta skliče tudi predsednik nadzornega sveta.
(5) Če v primerih iz drugega odstavka tega člena skupščine ne skliče direktor, skupščino skliče predsednik skupščine.
(1) Skupščina se sklicuje s priporočenim pismom družbeniku ali z uporabo elektronskih sredstev, ki omogočajo pridobitev dokaza o dostavi sklica. Sklic skupščine mora biti poslan najmanj petindvajset dni pred dnem zasedanja skupščine. V vabilu mora biti naveden dnevni red seje in predlogi sklepov.
(2) V primeru, ko se skupščina skliče na podlagi zahteve upravičenega predlagatelja (druga alineja drugega odstavka prejšnjega člena), mora direktor vabilo o sklicu, na način določen v prejšnjem odstavku, poslati v desetih dneh po prejemu zahteve.
(3) V vabilu za skupščino se določi naknadni dan zasedanja skupščine, če ta ob prvotno določenem datumu ne bi bila sklepčna. Naknadni dan zasedanja ne sme biti določen prej kot peti dan po prvotno določenem dnevu.
(4) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi v primerih, ko skupščino skličeta predsednik nadzornega sveta ali predsednik skupščine.
Predstavnik katerekoli občine ustanoviteljice lahko najmanj deset dni pred zasedanjem skupščine odločanje o določeni zadevi uvrsti na dnevni red že sklicane skupščine (razširitev dnevnega reda). Obvestilo o razširitvi dnevnega reda skupaj z gradivom, v katerem je zadeva obrazložena mora predstavnik, ki je podal razširitev dnevnega reda, poslati ostalim predstavnikom občin ustanoviteljic, direktorju javnega podjetja in sklicatelju skupščine s priporočenim pismom ali z uporabo elektronskih sredstev, ki omogočajo pridobitev dokaza o dostavi obvestila.
Skupščina poteka z osebno prisotnostjo njenih članov. Skupščina se lahko izvede tudi korespondenčno po elektronski pošti, telefonsko ali s pomočjo tehničnih sredstev za prenos slike in tona, če vsi člani skupščine o tem pisno soglašajo.
Vsakih dopolnjenih 50 EUR osnovnega vložka daje družbeniku oziroma njegovemu predstavniku kot članu skupščine, en glas.
(1) Skupščina veljavno odloča, če prisotni člani skupščine zastopajo večino glasov. Skupščina na naknadnem zasedanju veljavno odloča ne glede na število navzočih družbenikov.
(2) Če skupščina ni sklicana v skladu z določilo tega odloka, lahko veljavno sklepa le, če so na skupščini navzoči vsi člani.
(3) Skupščina sprejema odločitve z javnim glasovanjem.
(4) Skupščina odloča z večino oddanih glasov, če ni z zakonom ali tem odlokom določena drugačna večina.
(5) Skupščina s tričetrtinsko večino oddanih glasov odloča o:
– sprejemu družbene pogodbe in njenih sprememb, ki temeljijo na tem odloku, o ostalih spremembah (izvirnih spremembah) družbene pogodbe, pa skupščina odloča soglasno,
– povečanju in zmanjšanju osnovnega kapitala,
– o statusnih spremembah,
– o drugih zadevah, za katere tako določa zakon.
(1) Sejo skupščine vodi predsednik skupščine.
(2) O seji skupščine se piše zapisnik, ki ga podpiše predsedujoči na seji. Zapisnik skupščine, ki se izvede korespondenčno po elektronski pošti, telefonsko ali preko prenosa slike in tona podpišejo vsi člani skupščine. Družbenicam se izda prepis zapisnika.
(3) Zapisnik skupščine vsebuje vsaj sklepe skupščine, izid glasovanja s številom glasov ter povzetek navedb članov skupščine in drugih oseb prisotnih na skupščini.
Skupščina za potrebe organizacije svojega dela sprejme poslovnik.
2. Nadzorni svet
(1) Javno podjetje ima nadzorni svet, ki nadzoruje vodenje poslov družbe.
(2) Nadzorni svet ima šest članov.
(3) Štiri člane nadzornega sveta imenuje in odpokliče skupščina. Skupščina imenuje dva člana nadzornega sveta na predlog Občine Vrhnika, enega na predlog Občine Borovnica in enega na predlog Občine Log - Dragomer. Skupščina je pri imenovanju članov nadzornega sveta vezana na predlog občinskega sveta posamezne občine ustanoviteljice. V kolikor skupščina v roku 60 dni od sprejema sklepa občinskega sveta posamezne občine ustanoviteljice o imenovanju članov nadzornega sveta ne sprejme sklepa o imenovanju, se šteje, da je član nadzornega sveta na katerega se opustitev nanaša, imenovan. Za odpoklic člana nadzornega sveta je potrebno soglasje občinskega sveta občine ustanoviteljice, ki je predlagala njegovo imenovanje. Odpoklic člana nadzornega sveta predlaga skupščina.
(4) Dva člana nadzornega sveta, ki zastopajo interese delavcev, izvoli in odpokliče svet delavcev javnega podjetja.
(5) Člani nadzornega sveta, ki jih izvoli skupščina, morajo poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati naslednje pogoje: imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje ali opravljen izpit za nadzornika (certifikat ZNS).
(6) Člani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno izvoljeni.
(7) Članom nadzornega sveta se za njihovo delo zagotovi plačilo. O plačilu članom nadzornega sveta odloči skupščina. Plačilo mora biti v ustreznem razmerju z nalogami članov nadzornega sveta in finančnim položajem javnega podjetja. Članom nadzornega sveta pripada tudi povračilo potnih stroškov in drugih stroškov za prihod in udeležbo na sejah. Merila za določitev višine povračila stroškov sprejme skupščina.
(8) Člani nadzornega sveta ne morejo biti udeleženi pri dobičku javnega podjetja
(1) Nadzorni svet izmed svojih članov izvoli predsednika in namestnika.
(2) Predsednik sklicuje in vodi seje ter podpisuje zapisnike in sprejete sklepe. V njegovi odsotnosti opravlja zadeve iz pristojnosti predsednika namestnik predsednika.
(1) Nadzorni svet mora biti sklican najmanj enkrat v četrtletju.
(2) Nadzorni svet odloča na sejah (40. člen). Seje nadzornega sveta potekajo z osebno prisotnostjo njegovih članov, če tako določa poslovnik nadzornega sveta, pa lahko tudi korespondenčno po elektronski pošti, telefonsko ali s pomočjo tehničnih sredstev za prenos slike in tona.
(3) Vsak član nadzornega sveta ali direktor javnega podjetja lahko zahteva, da predsednik nadzornega sveta skliče izredno sejo sveta. Predlagatelj mora navesti namen in razloge za izredno sejo. Izredna seja mora biti sklicana najkasneje v sedmih dneh po zahtevi, izvesti pa jo je treba najkasneje v naslednjih štirinajstih dneh.
(4) Če zahteva najmanj dveh članov nadzornega sveta ali direktorja ni sprejeta, lahko ti sami skličejo izredno sejo nadzornega sveta in predlagajo dnevni red.
(5) Nadzorni svet je sklepčen, če je pri sklepanju navzoča vsaj polovica članov, med katerimi mora biti predsednik nadzornega sveta, sicer pa če je prisotna večina članov.
(6) Nadzorni svet odloča z večino oddanih glasov. V primeru neodločenega izida odloča glas predsedujočega.
(7) Nadzorni svet sprejme poslovnik, s katerim podrobneje uredi način svojega dela.
(1) Nadzorni svet:
– nadzoruje vodenje poslov javnega podjetja ter pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo javnega podjetja, njegovo blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari,
– od direktorja zahteva kakršnekoli informacije, potrebne za izvajanje nadzora,
– lahko skliče skupščino,
– preverja sestavljeno letno poročilo in predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ju predloži direktor, ter o rezultatih preveritve sestavi poročilo za skupščino,
– obravnava revizijsko poročilo ter do njega zavzame stališče,
– da skupščini predlog za imenovanje družbe za revidiranje računovodskih izkazov,
– s predhodnim soglasjem skupščine imenuje in odpokliče direktorja,
– odloča o prejemkih direktorja in sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem,
– sprejema poslovni načrt javnega podjetja,
– odloča o ukrepih za pregled in nadzor dela direktorja,
– odloča o odobritvi pravnih poslov med članom nadzornega sveta in javnim podjetjem, v primeru, ko zakon takšen pravni posel dovoljuje,
– daje soglasje k sklepanju kreditnih pogodb nad 25.000 €,
– daje soglasja k sklepanju poslov, ki se nanašajo na pridobivanje, odtujitev ali obremenitev nepremičnin,
– daje soglasja k financiranju in izvajanju investicijskih del, k sklepanju korporacijskih pogodb s trajanjem več kot tri leta in k prenosu kakršnihkoli pravic javnega podjetja na druge, če to ni izrecno opredeljeno v letnem poslovnem načrtu,
– imenuje revizijsko komisijo, če je skladno z zakonom obvezna,
– odloča o drugih zadevah v skladu z zakonom in odlokom, ki se nanašajo nadzor nad poslovanjem javnega podjetja.
(2) Vodenje poslov se ne more prenesti na nadzorni svet.
(3) Nadzorni svet lahko skladno z zakonom določi, da se smejo določene vrste poslov opravljati le z njegovim soglasjem.
(1) Nadzorni svet o svojem delu in ugotovitvah obvešča skupščino družbe in Svet ustanoviteljic.
(2) Nadzorni svet je dolžan izvesti naloge iz svoje pristojnosti, ki mu jih naložita skupščina družbe ali Svet ustanoviteljic.
3. Direktor
44. člen
(1) Poslovanje in delo javnega podjetja vodi direktor. Direktor na lastno odgovornost vodi posle javnega podjetja in ga zastopa.
(2) Direktor javnega podjetja:
– zastopa in predstavlja javno podjetje brez omejitev,
– organizira in vodi delovni proces,
– predlaga temelje razvojne in poslovne politike, načrt in program razvoja,
– pripravlja letni poslovni načrt in načrt razvojnih programov,
– sestavi letno poročilo in ga predlaga v preveritev nadzornemu svetu ter v sprejem skupščini,
– sprejema sklepe za izvajanje letnega poslovnega načrta,
– daje poročilo o rezultatih poslovanja po letnem in periodičnem obračunu,
– sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest javnega podjetja po prejemu predhodnega soglasje nadzornega sveta,
– odloča o vprašanjih iz delovnih razmerij,
– imenuje vodilne delavce in sklepa z njimi pogodbe o zaposlitvi,
– odloča o nagradah in pohvalah delavcem,
– predlaga uvedbo disciplinskega postopka ter izreka disciplinske ukrepe v skladu z zakonskimi pooblastili,
– izvršuje sklepe Sveta ustanoviteljic, skupščine in nadzornega sveta javnega podjetja,
– pripravlja predloge za statusne spremembe javnega podjetja in prenehanje javnega podjetja ter spremembe v tehnično-tehnoloških postopkih,
– sklepa pogodbe, podpisuje poslovne akte, listine ter druge dokumente, ki se nanašajo na poslovanje javnega podjetja,
– sprejema splošne akte oziroma pravilnike javnega podjetja, ki urejajo delo in poslovanje javnega podjetja,
– sprejema druge splošne akte javnega podjetja, če zanje ni pristojen drug organ ali Svet ustanoviteljic,
– na predlog strokovnih služb določa cene za storitve, ki niso v pristojnosti Sveta ustanoviteljev,
– seznani občinske svete občin ustanoviteljic o sprejetem letnem poročilu javnega podjetja,
– opravlja druge naloge, določene z zakonom, tem odlokom in drugimi akti javnega podjetja ter sklepi skupščine in občin ustanoviteljic.
(1) Direktorja imenuje in razrešuje nadzorni svet, s predhodnim soglasjem skupščine družbe.
(2) Direktorja se imenuje za štiri leta. Ista oseba je lahko po poteku mandata ponovno imenovana.
(3) Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje,
– ima najmanj sedem let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na vodstvenih ali vodilnih delovnih mestih,
– ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet in zoper premoženje, in sicer za obdobje petih let po pravnomočnosti sodbe, vendar ne prej kot dve leti po prestani kazni zapora,
– mu ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer za čas trajanja prepovedi.
(4) Postopek imenovanja direktorja, ki ga po pooblastilu nadzornega sveta vodi njegov predsednik, se mora začeti najkasneje šest mesecev pred iztekom mandata dotedanjemu direktorju, vendar ne prej kot eno leto pred iztekom mandata.
(5) Direktor se imenuje na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, pri Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije oziroma v javnih glasilih, ki jih določi nadzorni svet. Rok za vlaganje prijav na javni razpis ne sme biti krajši od trideset dni od dneva objave javnega razpisa.
(6) Prijavi na javni razpis za delovno mesto direktorja morajo kandidati priložiti program razvoja javnega podjetja.
(7) Predsednik nadzornega sveta v petnajstih dneh po imenovanju podpiše z direktorjem pogodbo o zaposlitvi. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.
(1) Direktorja se predčasno razreši:
– na njegovo zahtevo,
– če ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje,
– če ne izpolnjuje nalog, določenih v zakonu, tem odloku in splošnih aktih javnega podjetja,
– če huje ali večkrat krši svoje obveznosti iz 44. člena tega odloka,
– če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči večjo škodo ali malomarno opravlja svojo dolžnost, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti.
(2) Direktorju predčasno preneha mandat:
– če izgubi poslovno sposobnost,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje dela,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– v primerih, določenih z zakonom.
(3) Direktorju preneha mandat z dnem, ko nadzorni svet razreši direktorja oziroma, ko nadzorni svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.
Pravice, obveznosti in odgovornosti direktorja se podrobneje določijo s pogodbo o zaposlitvi.
Ustanoviteljice imajo pravico do informiranosti o poslovanju javnega podjetja v skladu z zakonom in tem odlokom, kar zagotavlja direktor.
VII. FINANCIRANJE DEJAVNOSTI JAVNEGA PODJETJA, BILANCA, DOBIČEK IN IZGUBA
(1) Dejavnosti javnega podjetja se financirajo:
– s ceno storitev javnih služb, ki jih izvaja javno podjetje,
– z viri, ki se zagotavljajo v okviru sistema financiranja javne porabe,
– z donacijami in dotacijami,
– z drugimi viri, določeni z zakonom ali predpisom občine.
(2) Druge dejavnosti javnega podjetja se financirajo s cenami storitev po tržnih načelih.
Javno podjetje opravlja dejavnost obveznih gospodarskih javnih služb in ostalih dejavnosti (npr. tržna, in-house) in vodi evidence o poslovanju ter ugotavlja poslovni izid ločeno po posameznih dejavnostih in občinah ustanoviteljicah, razen za skupni oskrbovalni sistem ravnanja z odpadki, kjer se poslovni izid ugotavlja na nivoju celotne dejavnosti. Posamezni občini ustanoviteljici pripada sorazmerni delež poslovnega izida dejavnosti ravnanja z odpadki, glede na lastniški delež v javnem podjetju, v preostanku pa skladno s prejšnjim stavkom.
(1) Ustanoviteljice zagotavljajo cene gospodarskih javnih služb tako, da je skupni rezultat izvajanja vseh gospodarskih javnih služb na območju posamezne občine ustanoviteljice pozitiven in v skladu z veljavno zakonodajo, hkrati pa takšno postopanje ne pomeni nedovoljene državne pomoči ali drugega nedopustnega ravnanja
(2) Presežek tržnih dejavnosti, se razporeja v skladu s sprejetimi pravili (sodili), ki so potrjena s strani nadzornega sveta.
Pri vlaganju v javno podjetje, spremembi osnovnih vložkov in kritju izgube sodelujejo družbenice na enak način, kot pri ugotavljanju poslovnega izida (50. in 54 člen).
Bilančni dobiček se ugotavlja za vsako občino ustanoviteljico posebej. Bilančni dobiček posamezne občine ustanoviteljice je sestavljen iz:
– preostanka čistega dobička tekočega poslovnega leta,
– zneskov zmanjšanja (sprostitev) rezerv iz dobička in
– nerazporejenih dobičkov iz preteklih let.
(1) Čisti dobiček obračunskega obdobja mora uprava najprej uporabiti za:
– kritje prenesene izgube iz preteklih let, in sicer krije vsaka občina ustanoviteljica tisti del izgube, ki je nastal v njeni občini,
– za obvezno povečanje zakonskih rezerv.
(2) Če je v obračunskem obdobju pri posamezni občini ustanoviteljici ugotovljena čista izguba, jo uprava pokriva v breme prenesenih dobičkov iz preteklih let te občine ustanoviteljice.
(3) Če občina ustanoviteljica nima prenesenih dobičkov iz preteklih let, se izguba pokriva iz proračuna te občine.
(1) Skupščina s sklepom razporedi bilančni dobiček delno ali v celoti za:
– oblikovanje rezerv iz dobička ali za
– izplačilo občinam ustanoviteljicam, in sicer glede na dobiček (poslovni rezultat), ustvarjen pri posamezni občini ustanoviteljici (prvi in drugi odstavek 50. člena).
(2) Druge rezerve iz dobička se oblikujejo iz bilančnega dobička vseh občin ustanoviteljic, in sicer sorazmerno glede na ustanoviteljski delež posamezne občine ustanoviteljice, če gre za oblikovanje rezerv za namene, skupne vsem občinam ustanoviteljicam. V primeru, da gre za oblikovanje rezerv za namene posamezne občine ustanoviteljice, se druge rezerve iz dobička oblikujejo samo iz bilančnega dobička te občine.
(3) Del bilančnega dobička, ki bo namenjen izplačilu, se opredeli tako, da se določi v odstotku od bilančnega dobička posamezne občine ustanoviteljice, skladno s 50. členom in prvim odstavkom tega člena.
(4) Skupščina je pri odločanju o delitvi dobička vezana na predlog posamezne občine v delu, ki se nanaša na ugotovitev in razdelitev dobička iz te občine izven obveznih gospodarskih javnih služb, za katere velja predpis, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (dobiček iz tržnih dejavnosti in drugih javnih služb, ki metodološko ne predstavljajo vhodnega podatka pri izračunu veljavnih tarif).
(5) Bilančni dobiček lahko ostane delno ali v celoti nerazporejen.
(1) Vse družbenice, direktor in delavci so dolžni kot poslovno skrivnost varovati kakršnekoli podatke, vedenja, listine in druge nosilce informacij v kakršnikoli obliki, ki se nanašajo na status in poslovanje javnega podjetja, razen če gre za splošno dosegljive podatke in vedenja ali imajo posamezniki do razpolaganja z njimi ustrezni zakoniti pravni temelj.
(2) V prejšnjem odstavku navedene osebe so dolžne preprečevati prenašanje teh podatkov na druge delavce ali neupravičen dostop do njih.
(3) Dolžnost varovanja poslovne skrivnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja. Direktor določi listine in podatke, ki tudi predstavljajo poslovno skrivnost ter osebe, ki so pooblaščene za njihovo posredovanje drugim.
IX. PRAVICA DO OBVEŠČENOSTI
Vsaka družbenica ima pravico biti seznanjena s poslovanjem javnega podjetja. Med dvema zasedanjema skupščine mora direktor družbenici na njeno pisno zahtevo dati pojasnila o poslovanju javnega podjetja in ji omogočiti vpogled v poslovne knjige in dokumentacijo. Direktor sme zavrniti zahtevo po informacijah ali vpogledu, če bi jih družbenik uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. O odklonitvi zahteve dokončno odloči skupščina.
X. PRENEHANJE JAVNEGA PODJETJA
(1) Javno podjetje preneha:
– če tako odločijo družbenice,
– v primerih določenih z zakonom,
– z združitvijo in razdelitvijo.
(2) Če je do prenehanja javnega podjetja prišlo iz razlogov, navedenih v prvi alineji prejšnjega odstavka, se uvede postopek likvidacije.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Za vprašanja, ki niso urejena s tem odlokom, se neposredno uporabljajo veljavni predpisi.
(2) V primeru, da so določbe tega odloka v neskladju s prisilnimi določbami drugih predpisov, se ti prisilni predpisi neposredno uporabljajo.
Ta odlok velja kot pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo (družbena pogodba), ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o (Uradni list RS, št. 100/13 in Naš časopis 411/13).
(2) Mandat obstoječih članov organov se izteče skladno z določili tega odloka.
(1) Odlok se sprejme v enakem besedilu v vseh občinah ustanoviteljicah.
(2) Župani občin ustanoviteljic objavijo ta odlok v uradnih glasilih svoje občine po sprejemu na seji tistega občinskega sveta, ki je o tem odloku zadnji odločal.
(3) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-2/2023(1-02)
Vrhnika, dne 19. junija 2025
Št. 900-0004/2025
Borovnica, dne 19. junija 2025
Št. 354-11/2023
Log, dne 19. junija 2025
