Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) 16. člena Statuta Občine Bovec (Uradni list RS, št. 72/06, 89/10 in 75/17), 18. člena Statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 39/16 – uradno prečiščeno besedilo), 21. člena Statuta Občine Tolmin (Uradni list RS, št. 13/09, 17/11 in 106/15), 14. člena Statuta Občine Kanal ob Soči (Uradni list RS, št. 62/19), so Občinski svet Občine Bovec na 22. redni seji dne 9. 10. 2025, Občinski svet Občine Kobarid na 20. redni seji dne 10. 7. 2025, Občinski svet Občine Tolmin na 25. redni seji dne 16. 9. 2025 in Občinski svet Občine Kanal ob Soči na 19. redni seji dne 30. 9. 2025 sprejeli
S tem odlokom se ureja ustanovitev in organizacija oddelka za izvajanje mediacij pri Medobčinski upravi občin Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči (v nadaljevanju: Medobčinska uprava), z namenom opravljanja nalog mediacije iz 4. člena tega odloka.
Izvajanje mediacij pomeni način izvensodnega reševanja sporov o pravicah, s katerimi lahko udeleženci prosto razpolagajo. Gre za postopek, v katerem udeleženci prostovoljno s pomočjo nevtralne tretje osebe (mediatorja) skušajo doseči mirno rešitev spora, ki izvira iz ali je v zvezi s pogodbenim ali drugim pravnim razmerjem.
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Mediacija je oblika alternativnega reševanja sporov s pomočjo nevtralne strokovne osebe, ki ne more izdati zavezujoče odločbe, ampak s svojim delovanjem v neformalnem postopku udeležencem pomaga doseči sporazum, ki spor razrešuje oziroma na novo ureja medsebojne pravice in obveznosti.
2. Mediator je nevtralna strokovna oseba, ki ne odloča o sporu, ampak s svojim delovanjem v neformalnem postopku udeležencem pomaga doseči sporazum, ki spor razrešuje oziroma na novo ureja medsebojne pravice in obveznosti.
3. Udeleženci postopka so fizične osebe, pravne osebe javnega prava, pravne osebe zasebnega prava, samostojni podjetniki in osebe z dejavnostjo, ki se prostovoljno vključijo v postopek mediacije z namenom rešitve spora med njim in drugim udeležencem oziroma udeleženci.
Uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
Kolikor ni z odlokom drugače določeno, se za mediacijo uporabljajo določila vsakokrat veljavnega zakona in ostalih predpisov, ki urejajo mediacijo v civilnih in gospodarskih zadevah.
Zagotavljanje in koordinacijo mediacij po tem odloku vodi in organizira Medobčinska uprava.
Prostore in opremo za izvajanje mediacij zagotavlja vsaka posamezna občina v občinskih prostorih. Udeleženci in mediator se lahko dogovorijo za izvedbo mediacijskega srečanja tudi na drugi lokaciji, pri čemer pa morebitni dodatni stroški ne smejo bremeniti niti udeležencev niti občine.
Udeleženci mediacije in vrste sporov
Mediacije se izvajajo za vse vrste udeležencev: fizične osebe, pravne osebe javnega prava, pravne osebe zasebnega prava, samostojne podjetnike in osebe z dejavnostjo; ter za vse vrste sporov, v kolikor ni podana izključna pristojnost sodišča.
Delitev stroškov med udeleženci
Če se udeleženci niso sporazumeli drugače ali če odlok ne določa drugače, vsak udeleženec v postopku mediacije nosi svoje stroške, stroške mediatorja nosijo udeleženci po enakih delih.
Občina plača prve tri ure mediacije v primeru, ko ima udeleženec, ki je fizična oseba, stalno bivališče na območju te občine, v kolikor ima stalno bivališče izven Slovenije, pa začasno bivališče na območju te občine.
V kolikor je mediacija zaključena s sklenitvijo sporazuma v prvih treh urah, občina v primerih iz prvega odstavka tega člena plača tudi strošek sklenitve sporazuma.
Če imajo udeleženci iz prvega odstavka tega člena prebivališče v različnih občinah, posamezna občina krije stroške za tistega udeleženca, ki ima prebivališče na območju te občine.
V kolikor udeleženci mediacije ne izpolnjujejo pogojev iz prvega odstavka tega člena, je zanje mediacija v celoti plačljiva.
Če udeleženci iz prvega odstavka tega člena soglašajo s trajanjem mediacije v obsegu več kot tri ure, stroške za nadaljnjo mediacijo in morebitno sklenitev sporazuma krijejo udeleženci sami. Šteje se, da je mediacija uspešno končana, če udeleženci sklenejo sporazum o rešitvi spora.
Plačnik mediacije prejme račun v zvezi s stroški mediatorja.
Stroški mediatorja obsegajo nagrado mediatorja in potne stroške mediatorja.
Nagrada mediatorja obsega:
– urnino v višini 25 eur neto za vsake začete pol ure mediacijskega srečanja,
– nagrado za sklenitev sporazuma v višini 150 eur neto.
Potni stroški so izdatki, ki nastanejo mediatorju pri prevozu od kraja prijavljene lokacije mediatorja (sedež ali poslovni naslov oziroma stalno ali začasno prebivališče) do lokacije, kjer se opravi mediacijsko srečanje. Potni stroški se obračunajo v skladu s predpisi, ki urejajo povračila stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja za prevoze na delo in z dela v javnem sektorju.
Plačilo mediatorju se izvede na podlagi pogodbe, sklenjene med mediatorjem in Občino Kobarid kot sedežno občino Medobčinske uprave.
Mediator po zaključku mediacije koordinatorju oddelka za mediacijo (v nadaljevanju: koordinator) dostavi poročilo o izvedeni mediaciji z navedbo, ali je bila mediacija zaključena s sklenitvijo sporazuma ter obrazec o beleženju trajanja mediacijskih srečanj s specificiranim predlogom za plačilo nagrade in potnih stroškov.
Za kritje administrativnih stroškov, stroškov prostora in opreme mediator od odmerjene nagrade plača 10 % pavšalnega zneska, za katerega Občina Kobarid mediatorju izstavi račun.
Omejitev števila mediacij, ki so za udeležence brezplačne
Vsak udeleženec, ki je v skladu s prvim odstavkom 7. člena tega odloka upravičenec do brezplačne mediacije, je upravičen do mediacije za en spor letno, in sicer v trajanju največ treh ur. Izjemoma lahko koordinator udeležencu odobri tudi več kot eno brezplačno mediacijo letno, upoštevaje pri tem okoliščine primera, vendar v trajanju največ treh ur za vsak posamezni spor.
TEMELJNA NAČELA MEDIACIJSKEGA POSTOPKA
Načelo zaupnosti in tajnosti
Vsi podatki, ki izvirajo iz mediacije ali so z njo povezani, vključno z dejstvom, da se pri oddelku za mediacijo vodi postopek mediacije, so zaupni, razen če so se udeleženci sporazumeli drugače, če njihovo razkritje zahteva zakon ali če je razkritje potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora.
Podatke v zvezi s sporom, ki jih mediator prejme od udeleženca (npr. na ločenem sestanku) lahko razkrije drugim udeležencem, razen če mu jih je udeleženec razkril pod izrecnim pogojem, da ostanejo zaupni.
Tretje osebe brez dovoljenja udeležencev in mediatorja ne morejo prisostvovati mediacijskim srečanjem.
Načelo zaupnosti zavezuje tudi druge fizične in pravne osebe, ki sodelujejo v postopku mediacije (npr. izvedence), in tretje, ki z dovoljenjem udeležencev prisostvujejo mediacijskim srečanjem.
Dopustnost dokazov v drugem postopku
Udeleženci, mediatorji in tretje osebe, ki so sodelovale pri mediaciji, se v arbitražnem, sodnem ali drugem podobnem postopku ne smejo sklicevati na oziroma predložiti kot dokaz ali pričati o:
– vabilu udeleženca k mediaciji ali dejstvu, da je bil udeleženec pripravljen sodelovati v mediaciji;
– mnenjih in predlogih glede možne rešitve spora, ki so jih udeleženci izrazili med mediacijo;
– izjavah ali priznanjih dejstev, ki so jih dali med mediacijo;
– predlogih mediatorja;
– dejstvu, da je posamezen udeleženec pokazal pripravljenost sprejeti mediatorjev predlog za mirno rešitev spora;
– listinah, pripravljenih izključno za potrebe mediacije.
Določba prejšnjega odstavka velja ne glede na obliko podatkov in dokazov.
Podatki iz prvega odstavka tega člena se v postopku pred arbitražo, sodiščem ali drugim državnim organom lahko razkrijejo ali uporabijo v dokazne namene samo pod pogoji in v obsegu, ki ga zahteva zakon, zlasti zaradi razlogov javnega reda (npr. zaščita interesov otrok ali preprečitev posega v telesno ali duševno celovitost osebe) ali kolikor je potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora, sicer pa takšni podatki predstavljajo nedopustno dejstvo ali dokaz.
Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se uporabljajo ne glede na to, ali je arbitražni, sodni ali drug podoben postopek povezan s sporom, glede katerega je potekala ali poteka mediacija.
Razen v primerih iz prvega odstavka tega člena dokazi, ki so sicer dopustni v arbitražnem, sodnem ali drugem podobnem postopku, ne postanejo nedopustni samo zato, ker so bili uporabljeni v postopku mediacije.
Udeleženci se lahko v mediaciji dogovorijo, da je dokaz, ki je bil pridobljen v mediacijskem postopku (npr. cenitve, mnenja) uporabi kot dopusten dokaz v kasnejših postopkih na sodišču ali pred drugimi organi. Dogovor mora biti sklenjen v pisni obliki.
Mediacijska srečanja potekajo ustno. Zapisnik se ne piše.
Mediator in udeleženci lahko tekom mediacijskega postopka komunicirajo pisno in/ali ustno.
Načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka
Postopek mediacije se opravi hitro, brez zavlačevanj in s čim manjšimi stroški.
Mediator vabi udeležence na sestanek z navadno ali elektronsko pošto, po telefonu, ustno ali s katerimkoli drugim načinom sporočanja, ki je zanje sprejemljiv.
Postopek mediacije sme trajati največ tri mesece, s pisnim soglasjem udeležencev se lahko postopek podaljša. O tem mediator obvesti koordinatorja.
Udeleženci v postopku mediacije sodelujejo prostovoljno. Vsak udeleženec lahko kadarkoli umakne soglasje za sodelovanje v postopku mediacije.
Mediator je dolžan posredovati v sporu toliko časa, dokler udeleženci napredujejo v smeri sklenitve poravnave in dokler postopek teče brez zavlačevanja. V nasprotnem primeru lahko mediator postopek mediacije zaključi brez pojasnila o razlogih.
V postopku mediacije so mediator in udeleženci vezani na prisilne predpise.
Načelo enakopravnosti udeležencev v postopku
Udeleženci morajo imeti enake možnosti sodelovanja in sooblikovanja postopka, enake možnosti, da prosto izjavijo svojo voljo, podajo svoje predloge in svobodno sklenejo poravnavo.
Načelo nepristranskosti mediatorja
Mediator mora ves čas mediacije ravnati popolnoma nevtralno, neodvisno in nepristransko v odnosu do udeležencev in do izida mediacije.
Mediatorja zavezujejo pravila stroke in Etična načela Društva mediatorjev Slovenije.
Mediator ne sme pričeti z mediacijo ali z njo nadaljevati, če je z njo že začel, dokler udeležencem ne razkrije vseh okoliščin (npr. obstoj sorodstvenega ali poslovnega razmerja mediatorja z udeleženci), ki bi lahko vplivale na njegovo neodvisnost in neopredeljenost, oziroma bi lahko ustvarile pri udeležencih mediacije vtis, da ni popolnoma nevtralen. Ta dolžnost velja ves čas mediacijskega postopka.
Mediatorji se izberejo na podlagi odprtega javnega poziva za dobo štirih let po kriterijih, ki so določeni v javnem razpisu, z možnostjo podaljšanja. Postopek javnega poziva vodi štiričlanska komisija. Vsak župan imenuje enega člana komisije. Pri prvem pozivu se razpiše štiri mesta za štiri mediatorje.
Javni poziv se objavi na spletnih straneh občin Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči.
Seznam izbranih mediatorjev se objavi na spletnih straneh občin z naslednjimi podatki:
– osebno ime mediatorja,
– strokovni oziroma znanstveni naslov,
– pravniški državni izpit, če ga ima,
– kontaktni podatki (telefon in elektronski naslov),
– kratek življenjepis,
– fotografija (po želji).
Mediator se izbriše iz liste mediatorjev, če:
– sam tako zahteva,
– ne izpolnjuje pogojev iz 20. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju s tem odlokom ali etičnim kodeksom Društva mediatorjev Slovenije.
O izbrisu odloči komisija na predlog koordinatorja.
Mediacije po tem odloku lahko izvaja oseba, ki:
– ima najmanj visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja) ali specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali magistrsko izobrazbo (druga bolonjska stopnja), v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo,
– je poslovno sposobna,
– ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,
– je uspešno opravila najmanj osnovno usposabljanje iz mediacije v obsegu najmanj 40 pedagoških ur in ga zaključila z uspešno opravljenim zaključnim izpitom,
– je opravila vsaj dve samostojni mediaciji ali vsaj dve observaciji mediacijskega postopka v postopkih pred sodiščem,
– je osebno pisno privolila k izvajanju mediacij in obdelavi osebnih podatkov za potrebe zagotavljanja in izvajanja mediacij,
– je od uvrstitve na seznam izbranih mediatorjev iz prejšnjega člena opravil do konca vsakega naslednjega koledarskega leta 12 pedagoških ur dodatnega usposabljanja iz vsebin, povezanih z mediacijo, ki ga organizirajo izvajalci izobraževanj za mediatorje v Republiki Sloveniji, kar izkaže s potrdili o udeležbi na izobraževanjih, ki jih predloži do izteka vsakega naslednjega koledarskega leta. Kot enakovredno takšnemu izobraževanju se šteje tudi nadaljnje izobraževanje v enakem obsegu, ki ga s področja mediacije organizirajo tuji izvajalci izobraževanj za mediatorje ter udeležba na domačih ali tujih seminarjih in konferencah s področja mediacije.
Predlog za začetek mediacije vloži na Medobčinsko upravo udeleženec sam ali skupaj z udeležencem, s katerim je v sporu.
Predlog za začetek mediacije vsebuje:
– podatke o udeležencih v sporu, ki omogočajo vzpostavitev stika (ime in priimek, naslov, naslov elektronske pošte, telefonska številka ter podatki o pooblaščencih, v kolikor jih udeleženci imajo);
– kratek opis spornega primera.
Če predlog za začetek mediacije vloži en udeleženec, koordinator pošlje predlog za začetek mediacije drugemu udeležencu.
Če se udeleženec v roku 15 dni ali v drugem roku, navedenem v predlogu za mediacijo, ne izjavi o predlogu, se šteje, da je predlog za mediacijo zavrnjen. Če predlog ne vsebuje podatkov, ki omogočajo vzpostavitev stika z drugim udeležencem, koordinator pozove udeleženca, ki je vložil predlog, da ga ustrezno dopolni.
Mediacija se začne s prejemom soglasij za mediacijo s strani vseh udeležencev.
Koordinator določi mediatorja s seznama mediatorjev glede na vrstni red mediatorjev z liste mediatorjev, razen ko udeleženca sporazumno predlagata mediatorja ali pa ga izbere koordinator, upoštevaje pri tem specifičnost zadeve.
Mediator mora pred začetkom postopka mediacije udeležencem razkriti vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na njegovo neodvisnost in nepristranskost oziroma bi lahko ustvarile vtis, da ni popolnoma nevtralen. Ta dolžnost ga veže ves čas postopka.
Pred začetkom postopka mediacije in potem, ko mediator udeležencem razloži načelo zaupnosti in plačljivosti mediacije, udeleženci podpišejo izjavo o zaupnosti in izjavo o plačljivosti mediacije.
Mediator udeležencem razloži način plačila stroškov mediacije ter zagotavljanje sredstev s strani Medobčinske uprave.
Koordinator za vsako zadevo, za katero so udeleženci podali soglasje za mediacijo, odpre nov spis.
Po določitvi mediatorja koordinator mediatorja takoj obvesti o tem, da mu je bila dodeljena zadeva v mediacijo in mu preda mediacijski spis v reševanje. O prispelih pisanjih, ki se nanašajo na mediacijsko zadevo ter o njihovi vsebini, koordinator mediatorja sproti obvešča.
Ko je mediator obveščen, da mu je bila dodeljena zadeva v obravnavo, mora v roku 15 dni z udeleženci dogovoriti termin prvega srečanja. O terminih srečanja mediator obvešča koordinatorja, ki vodi koledar mediacijskih srečanj z datumom in krajem srečanja.
Mediator vodi postopek tako, kot šteje za primerno in v skladu s tem odlokom, upoštevaje vse okoliščine primera, morebitne želje udeležencev in potrebo po hitri in trajni rešitvi spora. Mediator se lahko srečuje ali komunicira z vsakim udeležencem posebej ali z vsemi skupaj. Dokler teče postopek mediacije, se udeleženci zavežejo, da ne bodo začeli sodnega ali arbitražnega postopka o obstoječem sporu, razen če bi sicer nastale težke in nepopravljive posledice.
Mediator je dolžan paziti, da je udeleženec v postopku mediacije poslovno sposobna oseba, ki lahko sama opravlja procesna dejanja. Udeleženca v postopku mediacije, ki nima poslovne sposobnosti, zastopa zakoniti zastopnik. Mladoletnik, ki ni pridobil popolne poslovne sposobnosti, je procesno sposoben v mejah, v katerih mu je priznana poslovna sposobnost, ali pa ga zastopa oseba v skladu z zakonom, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja.
Udeleženci v postopku mediacije lahko opravljajo procesna dejanja osebno oziroma po zakonitem zastopniku ali po pooblaščencu, ki predloži pooblastilo za zastopanje v postopku mediacije.
Mediacijski sestanki potekajo ustno, zapisnik se ne piše. Mediator in udeleženci lahko tekom postopka komunicirajo pisno in/ali ustno.
Postopek mediacije se opravi hitro in s čim manjšimi stroški.
Učinek mediacije na zastaralne in prekluzivne roke
Zastaranje zahtevka, ki je predmet mediacije, med trajanjem mediacije ne teče.
Če se mediacija konča brez sporazuma o rešitvi spora, se zastaranje nadaljuje od trenutka, ko je postopek končan brez sporazuma o rešitvi spora, oziroma ko to udeležencem sporoči mediator. Čas, ki je pretekel pred začetkom mediacije, se všteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon.
Če je s posebnim predpisom določen rok za vložitev tožbe, se ta rok v zvezi z zahtevkom, ki je predmet mediacije, ne izteče prej kot 15 dni po koncu mediacije oziroma kot to določa vsakokrat veljavni zakon in ostali predpisi, ki urejajo mediacijo v civilnih in gospodarskih zadevah.
Če se udeleženci niso sporazumeli drugače, mediacija poteka v slovenskem jeziku.
Če kateri od udeležencev ne razume slovenskega jezika, si mora zagotoviti prevajanje na lastne stroške.
Mediator lahko udeležencem ves čas daje predloge za rešitev spora, ki pa zanje niso zavezujoči.
Mediator s soglasjem udeležencev oblikuje besedilo sporazuma o rešitvi spora.
Udeleženci se lahko sporazumejo, da se sporazum o rešitvi spora sestavi v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa ali v obliki sklenitve sodne poravnave pred sodiščem.
Zaključek postopka mediacije
Postopek mediacije se zaključi:
– s sklenitvijo sporazuma,
– z izjavo mediatorja ali udeležencev, da nadaljevanje postopka ni smiselno, ker mediacija ni bila uspešna,
– z izjavo mediatorja ali udeležencev, da umika soglasje za mediacijo.
Če v postopku sodeluje več udeležencev ki so pripravljeni mediacijo med seboj nadaljevati, se postopek konča samo za udeleženca, ki je podal izjavo.
Po zaključeni mediaciji mediator obvesti koordinatorja o datumu zaključka mediacije in o tem, na kakšen način iz prvega odstavka tega člena tega odloka se je mediacija zaključila. Po končani mediaciji mediator nemudoma vrne koordinatorju urejen mediacijski spis. Koordinator na ovitku mediacijskega spisa označi način končanja mediacijskega postopka, vrne udeležencem njihovo morebitno dokumentacijo in postopek zaključi.
Koordinator je oseba, zaposlena na Medobčinski upravi in skrbi za koordinacijo mediacij v okviru oddelka za mediacijo v okviru Medobčinske uprave občin Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči.
Koordinator opravlja zlasti naslednje naloge:
– organizira delo oddelka za mediacijo,
– pripravi in objavi razpis za izbiro mediatorjev,
– vodi listo mediatorjev in jo objavi na spletno stran Medobčinske uprave,
– komunicira z udeleženci in njihovimi pooblaščenci,
– posreduje predlog za mediacijo nasprotnemu udeležencu in pridobi njeno soglasje,
– pritožbe čez delo mediatorja o kršitvah etičnega kodeksa posreduje etični komisiji Društva mediatorjev Slovenije,
– na podlagi mnenja etične komisije Društva mediatorjev Slovenije pripravi predlog glede izločitve mediatorja,
– skrbi za sredstva, potrebna za izvajanje mediacij,
– pripravi odredbe za plačilo nagrade mediatorja,
– v finančno službo posreduje podatke za obračun administrativnih stroškov mediacij,
– vodi koledar mediacijskih srečanj z datumom in lokacijo mediacije,
– vodi evidenco uspešnosti mediacij (število zadev, v katerih je bila mediacija ponujena, v katerih sta oba udeleženca podala soglasje in ki so se uspešno zaključile),
– druga administracijska opravila za izvajanje mediacij.
Vsi mediatorji, ki so na seznamu mediatorjev po tem odloku, sprejemajo etični kodeks Društva mediatorjev Slovenije, ki deluje v javnem interesu. Pri svojem delu so se dolžni ravnati v skladu s temeljnimi načeli postopka mediacije, določbami zakona, ki ureja mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah ter v skladu z etičnim kodeksom Društva mediatorjev Slovenije. V primeru pritožbe nad delom mediatorja o očitani kršitvi etičnega kodeksa poda mnenje etična komisija Društva mediatorjev Slovenije.
Medobčinska uprava občin Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči ne odgovarja za napake mediatorja. Mediator je za strokovne napake samostojno odškodninsko odgovoren.
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ko ga v enakem besedilu sprejmejo Občinski svet Občine Bovec, Občinski svet Občine Kobarid, Občinski svet Občine Tolmin in Občinski svet Občine Kanal ob Soči.
Za objavo v osmih dneh po sprejemu odloka na seji tistega občinskega sveta, ki je o njem zadnji odločal, poskrbi sedežna občina Medobčinske uprave.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0004/2025
Bovec, dne 16. oktobra 2025
Št. 007-0009/2025-3
Kobarid, dne 16. oktobra 2025
Št. 007-0016/2024
Tolmin, dne 16. oktobra 2025
Št. 9000-0005/2025-23
Kanal, dne 16. oktobra 2025
