Na podlagi 32., 36. in 37. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 11/14 – popr., 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE, 62/24 – odl. US in 102/24 – ZLV-K), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Osilnica (Uradni list RS, št. 23/96 in 60/99) 15. in 85. člena Statuta Občine Osilnica (Uradni list RS, št. 3/08 in 5/08 – popravek in 75/17 – spremembe in dopolnitve, 52/18 – dopolnitev) je Občinski svet Občine Osilnica na 16. redni seji dne 6. 10. 2025 sprejel
o koncesiji za izvajanje obvezne gospodarske javne službe odstranjevanja določenih vrst komunalnih odpadkov z območja Občine Osilnica
Ta odlok je koncesijski akt, s katerim se določijo predmet, pogoji in postopek za podelitev koncesije za izvajanje obvezne gospodarske javne službe – odstranjevanja določenih vrst komunalnih odpadkov z območja Občine Osilnica ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
Nosilec obvezne gospodarske javne službe odstranjevanja določenih vrst komunalnih odpadkov je Občina Osilnica (v nadaljevanju: koncesionar), ki javno službo zagotavlja z dajanjem koncesije izbranemu izvajalcu (v nadaljevanju: koncedent).
V Občini Osilnica se obvezna gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka izvaja s podelitvijo koncesije pravni ali fizični osebi pod pogoji, določenimi v temu odloku.
Koncesija po tem odloku se podeli izvajalcu, izbranem na javnem razpisu, izvedenem v skladu z določbami tega koncesijskega akta in skladno s predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesij.
Predmet koncesije je izvajanje obvezne gospodarske službe odstranjevanja določenih vrst komunalnih odpadkov z območja Občine Osilnica, in sicer:
– mešani komunalni odpadki,
– embalaža,
– steklo,
– kosovni odpadki,
– nevarni odpadki.
Gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka se zagotavlja za celotno območje Občine Osilnica.
Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javne službe, za uporabnike obvezna.
Uporabniki imajo pravico do uporabe storitev javnih služb na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja varstvo okolja in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi.
Koncesionar mora uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka, za katere mu je podeljena koncesija.
Za koncesionarja je lahko izbrana pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– je registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,
– ima vsa potrebna upravna dovoljenja za izvajanje javne službe, za katero oddaja prijavo in izpolnjuje vse predpisane pogoje za izvajanje te javne službe, ki so določeni s predpisi, ki urejajo vsebino javnih služb,
– ima ustrezno tehnično in kadrovsko usposobljenost,
– razpolaga z ustrezno opremo, vozili, infrastrukturo in prostori za izvajanje gospodarske javne službe,
– je samostojno sposobna zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet koncesije, ter kvalitetno in kontinuirano izvajati javno službo, v skladu s predpisi, normativi in standardi, skladno s smernicami, usmeritvami in tehničnimi specifikacijami, ki izhajajo iz določil javnega razpisa,
– predloži osnutek poslovnega načrta v skladu z veljavno zakonodajo, ki vsebuje podatke o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika,
– se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči Občini Osilnica, uporabnikom ali tretjim osebam,
– izpolnjuje finančne, organizacijske in druge pogoje določene v razpisni dokumentaciji.
Obveznosti koncesionarja so:
– v javnem interesu, kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu izvajati javno službo v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odloki ter koncesijsko pogodbo,
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki,
– zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih ali zdravju škodljivih odpadkov ter odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12 ur od ugotovitve napake,
– uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje javne službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja ljudi v roku 14 dni od ugotovitve,
– izvajanje obračunavanja storitev v skladu s 15. členom tega odloka,
– obveščati koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture ter o vsakršni spremembi lastniške strukture,
– voditi mesečne evidence o odstranjevanju določenih vrst komunalnih odpadkov ter jih vsak mesec posebej posredovati koncedentu,
– opravljanje vseh drugih nalog, ki so skladno s predpisi določene v okviru odstranjevanja določenih vrst komunalnih odpadkov.
Za izvajanje javne službe je odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni uporabnikom ali tretjim osebam.
Koncesionar je dolžan voditi naslednje evidence, ki se nanašajo na predmet izvajanja koncesije:
– evidenco o vrsti in količini odloženih oziroma odstranjenih odpadkov,
– obratovalne dnevnike in drugo predpisano dokumentacijo skladno s predpisi,
– zbirke poročil o obratovalnem monitoringu,
– druge evidence in zbirke podatkov v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje javne službe po tem odloku.
Dolžnosti koncedenta so:
– zagotavljanje pogojev za izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, s predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku,
– zagotavljanje takšne višine plačil in cen storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov, naprav in opreme koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost.
Pravice koncedenta so:
– nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in finančni nadzor,
– druge pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev,
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– uporabljati storitve javnih služb pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
Javna služba iz prvega odstavka tega odloka se financira:
– s ceno storitev javnih služb,
– iz proračuna,
– iz drugih virov.
Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost javne službe odstranjevanja določenih vrst komunalnih odpadkov v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
Cena storitev javnih služb se oblikuje v postopku javnega razpisa.
Koncesionarje za izvajanje dejavnosti javne službe iz 1. člena tega odloka se izbere z javnim razpisom, ki ga objavi občina.
Razpis za podelitev koncesije določa:
– navedbo in sedež koncedenta,
– predmet, obseg in čas trajanja koncesije,
– pogoje za prijavo,
– merila za izbor koncesionarja,
– rok za oddajo vlog,
– rok za obveščanje o izboru,
– druge obvezne sestavine prijave ter drugo potrebno dokumentacijo,
– naslov, prostor, datum in uro odpiranja prijav,
– rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izbiri oziroma izidu postopka,
– osnutek koncesijske pogodbe.
Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
Prijava je popolna, če je skladna z minimalnimi zahtevami, ki jih je določil koncedent, prijavitelj izpolnjuje pogoje za sodelovanje in ni izključen iz sodelovanja v postopku izbire koncesionarja.
Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem prijavitelju opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana.
Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s prijaviteljem, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi, partnerski zvezi ali svaštvu do vštetega tretjega kolena, četudi je zakonska ali partnerska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti.
Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let.
Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne pogoje ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe v pisni obliki.
Najkasneje 14 dni po pravnomočnosti odločitve o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki ne sme bistveno odstopati od vzorca koncesijske pogodbe iz koncesijske dokumentacije. Koncesijsko pogodbo mora koncesionar podpisati v roku 7 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
S koncesijsko pogodbo se uredijo naloge in dejavnosti koncesionarja, odgovornost in pravice ter obveznosti do koncedenta in uporabnikov. S to pogodbo se uredijo tudi vsa vprašanja v zvezi z uporabo objektov in naprav za izvajanje javnih služb.
V primeru neskladja med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo velja koncesijski akt. Koncesijska pogodba, ki je v nasprotju z zakonom ali s tem odlokom, je v tem delu neveljavna.
Po sklenitvi koncesijske pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt skladno s predpisi s področja podeljevanja koncesij, če je potrebno v javnem interesu spremeniti način in pogoje izvajanja koncesije, odvzeti koncesijo ali izvesti druge ukrepe v javnem interesu.
Sprememba koncesijskega akta velja in učinkuje neposredno na koncesijsko razmerje, če to ni v nasprotju z zakonom, ki ureja pogoje za dopustnost spremembe koncesijske pogodbe med njeno veljavnostjo. Pod enakimi pogoji se določbe koncesijske pogodbe, ki so v nasprotju s spremembo koncesijskega akta, ne uporabljajo.
Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju Občine Osilnica:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka, za katero je pridobil koncesijo,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena tega odloka, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun in nosi celotno operativno tveganje izvajanja koncesije, ki vključuje tveganja, povezana s povpraševanjem in dejansko izpostavljenost tržnim nepredvidljivostim. Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije na dosegajo načrtovanih, če je koncesionar izpolnil vse svoje obveznosti.
Koncesijska pogodba se sklene za določen čas, ki se ga natančneje določi z javnim razpisom.
Koncesijsko razmerje in izvajanje koncesije prične teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.
Koncesionar pravic in obveznosti iz koncesijske pogodbe ali njenega dela ne sme prenesti na drugega koncesionarja.
Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja pristojni organ oziroma služba občinske uprave.
Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem koncesije, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.
Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
Nadzor obsega:
– nadzor nad infrastrukturo in opremo za izvajanje koncesije, njeno vzdrževanje oziroma obnavljanje,
– nadzor dokumentacije v zvezi z ustrezno porabo prihodkov in upravičenosti stroškov, ki izvirajo iz izvajanja koncesije,
– nadzor izvajanja dejavnosti v skladu s tem odlokom, koncesijsko pogodbo, zakoni in drugimi predpisi ter občinskimi odloki.
Koncesionar je dolžan pristojnemu organu omogočiti nadzor nad izvajanjem koncesije in uradnim osebam predložiti vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije, dajati informacije v zvezi z izvajanjem koncesije in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.
Nadzor pristojnega organa se lahko izvaja v prostorih koncesionarja ali na terenu.
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije. Praviloma se izvaja v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe oziroma sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom, tem odlokom ali koncesijsko pogodbo.
Koncesionar mora na zahtevo koncedentu dajati na razpolago vse podatke, ki so potrebni za izvajanje njegovih nalog, zlasti pa:
– podatke o prihodkih, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti,
– podatke o zaračunanih količinah storitev javne službe,
– podatke o stroških izvajanja javne službe,
– podatke o količinah zbranih, odloženih sortiranih frakcij določenih vrst komunalnih odpadkov,
– podatke o vlaganjih v vzdrževanje opreme za izvajanje javne službe,
– podatke o poslovanju, ki vplivajo na nastajanje stroškov ali drugače vplivajo na ceno storitev.
Koncesionar je dolžan zahtevane podatke iz prejšnjega odstavka poslati pristojnemu organu tudi v elektronski obliki. Obliko in formate pošiljanja podatkov določi pristojni organ.
Koncesionar je dolžan koncedentu podati letno poročilo do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.
Letno poročilo mora obsegati vse predpisane podatke, podatke iz prvega odstavka tega člena ter opisno oceno izvajanja javne službe v preteklem letu.
Podrobneje se obseg in način poročanja uredi v koncesijski pogodbi.
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori ali če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, lahko koncedent koncesijsko pogodbo odpove.
Koncesionar mora pisno sporočati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje javne službe, kot so npr.:
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo,
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javnih služb,
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti,
– v vseh primerih višje sile.
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije.
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z enostranskim razdrtjem,
– z odpovedjo (odstopom od) koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe, mora koncesionar opravljati javno službo do sklenitve koncesijske pogodbe z novim koncesionarjem, vendar ne več kot 3 (tri) mesece po prenehanju koncesijske pogodbe.
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
Koncesijska pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem preneha:
– v primeru postopka zaradi insolventnosti, drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka pri koncesionarju,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar predpise ali koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če se z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v bistvenem delu ni izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe.
Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin, ki jih ni mogoče pripisati koncesionarju.
Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe. Prav tako je koncedent dolžan koncesionarju povrniti škodo v primeru iz drugega odstavka tega člena.
Koncedent lahko odpove koncesijsko pogodbo pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja podeljevanje koncesij in tem odlokom.
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana v pisni obliki.
Stranki koncesijske pogodbe se dogovorita za primeren rok prenehanja koncesijske pogodbe, ki ne sme biti krajši od 3 (treh) mesecev.
Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika.
Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za nadaljevanje koncesije s koncesionarjevim univerzalnim pravnim naslednikom (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …).
V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka.
Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v roku, ki je določen s koncesijsko pogodbo,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
Koncesijsko razmerje preneha z dnem uveljavitve spremembe koncesijskega akta.
Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank. Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirane javne službe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javnih služb v takih pogojih.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesioniranih javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah.
Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti katere od pogodbenih strank imata obe stranki pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe, če je to skladno spravili za dopustnost sprememb koncesijske pogodbe iz zakona, ki ureja podeljevanje koncesij.
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirane javne službe iz koncesijske pogodbe.
Na strani koncedenta o splošnih aktih odloča občinski svet, v kolikor zakon ali drug predpis ne določa drugače.
O posamičnih aktih odloča župan, razen če ni z zakonom ali tem odlokom določeno drugače.
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem se uporablja izključno pravni red Republike Slovenije.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35402-0001/2025/1
Osilnica, dne 6. oktobra 2025
