Na podlagi 21., 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 100/08 – odl. US, 79/09, 14/10 – odl. US, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 11/14 – popr., 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE, 62/24 – odl. US in 102/24 – ZLV-K), 233. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 23/24, 21/25 – ZOPVOOV in 56/25 – PoZ), 125. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 65/20, 35/23 – odl. US, 78/23 – ZUNPEOVE in 52/24 – odl. US), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), Uredbe o pitni vodi (Uradni list RS, št. 61/23), Zakona o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 21/25), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12, 44/22 – ZVO-2, 70/24 in 21/25 – ZOPVOOV), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19, 44/22 – ZVO-2 in 21/25 – ZOPVOOV), 5. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Kanal ob Soči (Uradni list RS, št. 60/13, 41/18, 145/20) in 16. člena Statuta Občine Kanal ob Soči (Uradni list RS, št. 62/19) je Občinski svet Občine Kanal ob Soči na 19. redni seji dne 30. 9. 2025 sprejel
o oskrbi s pitno vodo v Občini Kanal ob Soči
Ta odlok določa način in pogoje oskrbe s pitno vodo, zahteve, ki morajo biti izpolnjene, standarde opremljenosti ter vrste nalog, ki se izvajajo v okviru storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in pogoje za lastno oskrbo s pitno vodo v Občini Kanal ob Soči (v nadaljnjem besedilu: občina).
2. člen
(1) Vsi pojmi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih, podzakonskih predpisih ali tehničnem pravilniku upravljavca javnega vodovoda.
(2) Za potrebe izvajanja tega odloka imajo s tem odlokom opredeljeni pojmi naslednji pomen:
1. pitna voda je pitna voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,
2. sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca; priključki so del vodovoda,
3. javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom,
4. izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) je pravna oseba, ki ji je občina poverila izvajanje lokalno gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo,
5. upravljavec javnega vodovoda (v nadaljevanju: upravljavec) je pravna oseba, ki pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe,
6. upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju,
7. uporabnik javne službe (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) je lastnik stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba,
8. priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: priključek na javni vodovod) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na javni vodovod je v lasti lastnika nepremičnine; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni del priključka na javni vodovod; meja med vodovodnim priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika je ventil za obračunskim vodomerom,
9. odjemno mesto je mesto spoja obračunskega vodomera in interne vodovodne napeljave; odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odvzem vode za pranje in namakanje javnih površin ter gašenje požarov s pitno vodo,
10. interno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene za odjemnim mestom oziroma ventilom za obračunskim vodomerom,
11. obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe ter se praviloma nahaja v zunanjem talnem jašku,
12. interni vodomer je naprava, ki je nameščena za obračunskim vodomerom in služi uporabnikom za interno porazdelitev stroškov pitne vode,
13. omrežnina je del cene, ki vključuje stroške javne infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo,
14. vodarina je del cene, ki vključuje stroške opravljanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo,
15. zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni oskrbi s pitno vodo,
16. lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se odvzem vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu z veljavnimi predpisi,
17. zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov je zunanje hidrantno omrežje v skladu s predpisom, ki ureja tehnične normative za hidrantno omrežje za gašenje požarov; hidranti na javnem vodovodu, ki so namenjeni izključno obratovanju vodovoda, niso del zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov.
II. ORGANIZACIJSKA ZASNOVA ZAGOTAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
(zagotavljanje javnega vodovoda)
(1) Občina zagotavlja javno službo na območju celotne občine.
(2) Občina zagotavlja javni vodovod na vseh območjih poselitve na njenem področju razen tam, kjer se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba in se na takšen način oskrbuje z vodo manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar in je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.
(3) Oskrbovana območja, kjer občina zagotavlja javno službo oskrbe s pitno vodo, so označena na temeljni topografski karti, ki je dosegljiva na spletni strani upravljavca.
(upravljavec javnega vodovoda)
(1) Upravljalec vodovodnega sistema, ki je del vodovodnega sistema Mrzlek je Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d.. Ostale vodovodne sisteme v lasti Občine Kanal ob Soči ima v upravljanju režijski obrat.
(2) Storitve javne službe oskrbe s pitno vodo opravlja režijski obrat občine (v nadaljevanju: upravljavec) na območju celotne občine.
(3) Upravljavec javnega vodovoda mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za kakovostno izvajanje javne službe. Zagotavljati mora zdravstveno ustreznost pitne vode in varno oskrbo s pitno vodo ter upoštevati vse zakonske in podzakonske predpise s področja oskrbe s pitno vodo.
(4) Upravljavec mora opravljati javno službo skladno s programom oskrbe s pitno vodo, ki ga pripravi za obdobje štirih koledarskih let skladno z uredbo, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
(obseg storitev javne službe)
Izvajalec mora v okviru storitev javne službe na območjih javnih vodovodov zagotoviti:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
2. obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe ter o njihovih pravicah in obveznostih,
3. redno vzdrževanje javnega vodovoda, in javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,
4. redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod, ki obsega:
– preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in na delovanje javnega vodovoda,
– zagotavljanje vodotesnosti priključka,
– zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje in
– interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera ipd.),
5. pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe,
6. vodenje predpisanih evidenc skladno z veljavno zakonodajo,
7. nadzor nad delovanjem in redno vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda,
8. nadzor nad izvajanjem del na vplivnem območju javnega vodovoda,
9. izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode in drugih nalog v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo,
10. monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo, na tistih zajetjih za pitno vodo, za katera je to določeno v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda,
11. monitoring količine odvzete vode iz zajetja za pitno vodo v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring odvzete vode iz zajetja za pitno vodo za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja,
12. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
13. priprava in izvajanje občinskega programa razvoja vodovodnega sistema,
14. občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
15. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
16. izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja vodnih virov,
17. priključevanje novih uporabnikov javne službe,
18. preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda.
(vodenje evidenc upravljavca)
(1) Upravljavec vodi evidence o:
– javnih vodovodih, s katerimi upravlja in območjih javnih vodovodov,
– uporabnikih javne službe,
– priključkih na javni vodovod in odjemnih mestih,
– zajetjih za pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo,
– vodnih pravicah za zajetja iz prejšnje točke,
– vodni bilanci javnega vodovoda,
– vzdrževanju in čiščenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe in
– stroških in cenah obveznih storitev javne službe.
(2) Upravljavec mora dokumentacijo v skladu s tem členom hraniti najmanj deset let.
(3) Upravljavec vodovoda izvaja vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra javnega vodovodnega omrežja v skladu z zakonodajo. Stroški izvajanja se krijejo iz sredstev občinskega proračuna.
(1) Upravljavec izdaja smernice in mnenja k načrtovanju predvidene prostorske ureditve ter medobčinskim in občinskim prostorskim aktom.
(2) Upravljavec pripravlja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, soglasja za priključitev in soglasja k priključitvi na podlagi predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v predpisih o graditvi objektov, prostorskem načrtovanju, geodetski dejavnosti ter tehničnem pravilniku upravljavca. Pripravljena soglasja izdaja občinska uprava.
(3) Upravljavec sodeluje kot strokovni sodelavec pri izgradnji, rekonstrukciji in obnovi vodovodnega omrežja, pri tehničnih pregledih objektov oziroma novozgrajenega vodovodnega omrežja ter postopkih pridobivanja uporabnih dovoljenj.
(4) Upravljavec pripravlja in izvaja občinski program razvoja vodovodnega sistema.
(5) Stroški nalog iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena bremenijo občinski proračun.
(lastna oskrba s pitno vodo)
(1) Lastna oskrba s pitno vodo in samooskrba objektov se na območju občine izvaja na območjih poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe pod pogoji, kot jih določata uredba, ki ureja oskrbo s pitno vodo in ta odlok.
(2) V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda morajo lastniki zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo skleniti pogodbo o upravljanju, v kateri podrobno definirajo medsebojne odnose v zvezi z upravljanjem zasebnega vodovoda in o tem obvestiti občino, če tak vodovod oskrbuje:
– eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem,
– eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in
– eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.
(3) Pogodbe ni potrebno skleniti v primerih določenih s predpisi.
(4) Občina zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njenih upravljavcev na svojem območju.
(1) Upravljavec sprejme Pravilnik o tehnični izvedbi, delovanju in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (v nadaljevanju: tehnični pravilnik), ki mora biti usklajen z veljavno zakonodajo.
(2) Tehnični pravilnik podrobneje določa:
– tehnične normative za projektiranje, gradnjo, nadzor, priključevanje, uporabo, upravljanje in vzdrževanje vodovodnega omrežja,
– dokumentacijo, za katero je v tem odloku predpisano, da se določi v tehničnem pravilniku ter
– navodila in druge pogoje za izvajanje javne službe.
(lastništvo javnega vodovoda)
(1) Lastnik javnega vodovoda in drugih objektov ter naprav, ki so potrebni za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo, je občina.
(2) Objekti in naprave v lasti občine so:
– cevovodi,
– vodnjaki, črpališča, prečrpališča in zajetja,
– vodohrani in razbremenilniki,
– naprave za obdelavo pitne vode,
– javno hidrantno omrežje,
– naprave za dviganje in reduciranje tlaka vode na omrežju,
– funkcionalna zemljišča, namenjena normalni rabi objekta,
– drugi objekti in naprave, potrebni za nemoteno delovanje sistema.
(3) Objekti in naprave javnega vodovoda so grajeno javno dobro.
(prenos zasebnih vodovodov)
(1) Obstoječi vodovod (zasebni ali vaški vodovod), ki ni v lasti občine, se lahko prenese v lastništvo občine na podlagi pogodbe. Za prenos vodovoda v last občine in v upravljanje izvajalcu obvezne občinske gospodarske javne službe, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– vodovod, ki se prenaša, mora imeti vso potrebno upravno in tehnično dokumentacijo: projekt izvedenih del, elaborat geodetskega posnetka, načrt omrežja, objektov in naprav, seznam uporabnikov s skicami obstoječih priključkov, veljavno vodno dovoljenje ter dokazila o lastništvu oziroma služnostnih pravicah lastnikov zemljišč, gradbeno dovoljenje, soglasja in uporabno dovoljenje,
– vodovod, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in navodilom tehničnega pravilnika izvajalca javne službe,
– izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem,
– pred postopkom o prevzemu se mora izvršiti terenski pogled obstoječega vodovoda in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem sistemu, ki je osnova za pripravo programa sanacije,
– vsi zgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in overjeni skladno s predpisi,
– izračunani morajo biti stroški prenosa in obratovanja vodovoda,
– sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, izdelana ocena stroškov ter zagotovljena sredstva za potrebno sanacijo vodovoda,
– na vseh odjemnih mestih morajo biti v roku 3 mesecev od prevzema vodovoda v zunanjih vodomernih jaških vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani, skladno z veljavnimi predpisi o meroslovju,
– zunanji vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni skladno s tehničnim pravilnikom,
– postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji (evidence, knjigovodski podatki, listine o lastništvu in drugo).
(2) Prenos v lastništvo občine, v kateri se vodovod nahaja, se izvede brez finančnega nadomestila.
(objekti in naprave uporabnikov)
Objekti in naprave, ki so v lasti uporabnikov, so:
– vodovodni priključek,
– vodomerni jašek ali niša,
– objekti in naprave vgrajeni za odjemnim mestom.
III. GRADNJA VODOVODNEGA PRIKLJUČKA IN PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
(obveznost priključitve na javni vodovod)
(1) Na območju, kjer se izvaja javna služba oskrbe s pitno vodo, je priključitev stavb ali gradbeno inženirskih objektov na javni vodovod obvezna, če je oddaljenost objekta od javnega vodovoda manjša od 200 m ter tehnična izvedba to dopušča.
(2) Po izgradnji novega javnega vodovoda mora upravljavec bodoče uporabnike obvestiti, da je priključitev njihovih objektov na javni vodovod obvezna v roku 6 mesecev od prejema obvestila in mu določiti pogoje za priključitev.
(3) Občina lahko po predhodnem soglasju izvajalca javne službe opredeli spremembe območij javnih in zasebnih vodovodov, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod.
(gradnja vodovodnega priključka)
(1) Vodovodni priključek mora zgraditi lastnik stavbe na lastne stroške za vsako stavbo oziroma objekt posebej. Zagotovljeno mora biti merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom, ki mora biti vedno dostopen upravljavcu javnega vodovoda.
(2) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z internimi vodomeri.
(3) Na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika in se s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, se lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.
(4) Lastnik objekta, ki je priključen na javni vodovod, mora zagotoviti ločeno merjenje porabe pitne vode, ki se šteje za javno službo in porabe vode, ki se ne šteje za javno službo.
(pogoji priključitve na javni vodovod)
(1) Pred začetkom gradnje vodovodnega priključka si mora uporabnik od upravljavca pridobiti soglasje k priključitvi na javno vodovodno omrežje. Za pridobitev soglasja mora vlogi priložiti dokumentacijo, določeno v tehničnem pravilniku.
(2) Upravljavec je dolžan najpozneje v 15 dneh od prejema popolne vloge:
– izdati soglasje k priključitvi ali
– v primeru, da priključitev po predvideni dokumentaciji ni možna, izdati odločbo o zavrnitvi.
(3) Če uporabnik ne poveri gradnje vodovodnega priključka upravljavcu, mora njegovo gradnjo nadzirati pooblaščeni predstavnik upravljavca. Stroške nadzora zaračuna upravljavec uporabniku na podlagi s strani občinskega sveta potrjenega cenika posebnih storitev režijskega obrata.
(4) V primeru gradnje vodovodnega priključka po javnem dobrem ali po zemljiščih drugih lastnikov, mora uporabnik predložiti dokazilo o pravici graditi v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(5) Upravljavec je dolžan izvesti priključitev na javni vodovod najkasneje v 15 dneh, potem ko uporabnik izpolni pogoje iz soglasja k priključitvi.
(prepoved priključitve na javni vodovod)
(1) Stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, upravljavec ne sme priključiti na javni vodovod.
(2) Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki se ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice v skladu s predpisi, ki urejajo vode, upravljavec javne službe ne sme izvesti priključitve na javni vodovod.
(1) Vodovodni priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej. Glede na potrebe ima lahko izjemoma en objekt več priključkov ob izpolnjevanju pogojev, ki so predpisani s tehničnim pravilnikom.
(2) Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej. Če je potrebno priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest. Pri večstanovanjskih stavbah mora biti glavni vodomer na priključku vgrajen na dostopnem mestu izven objekta.
(3) Uporabnik ne sme dovoliti priključitve objektov drugih uporabnikov na svojo interno vodovodno omrežje ali na svoj vodovodni priključek brez soglasja upravljavca.
(začasna priključitev na javni vodovod)
(1) Upravljavec lahko izvede začasno priključitev na javni vodovod za potrebe gradbišč, javnih prireditev, začasnih objektov ipd. na stroške uporabnika.
(2) Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve oziroma dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod. Upravljavec dovoli začasno priključitev in izvede začasni priključek v roku 15 dni od vložitve popolne vloge, če je začasna priključitev na javni vodovod izvedljiva v skladu s tehničnim pravilnikom.
(3) Začasna priključitev na javni vodovod je dopustna le za določeno dobo, ki ne sme biti daljša od 2 let.
(1) Na vodooskrbnih območjih, kjer vodovodni sistem to dopušča, je po predhodnem soglasju upravljavca in s pridobljenim vodnim dovoljenjem mogoče izvesti priklop na vodovodno omrežje za potrebe namakanja. Iz namakalnih priključkov se sme uporabljati voda izključno za namakanje v vodnem dovoljenju določenih količin. V primeru redukcij dobave vode, je kot prva omejena poraba vode na namakalnih priključkih.
(2) Za izgradnjo namakalnega priključka veljajo enaka določila, kot so določena v 13. členu tega odloka.
(spremembe na priključkih in odjava priključka)
(1) Sprememba dimenzije priključka, trase, merilnega mesta in ostale spremembe se obravnava na enak način, kot da gre za nov vodovodni priključek.
(2) Upravljavec je dolžan obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javni vodovod, uporabnik pa je dolžan sporočiti upravljavcu vsako spremembo, ki je vezana na odjem vode, in sicer v 15 dneh od nastale spremembe ter dostaviti uradno veljaven dokument, ki je podlaga za spremembo.
(3) Prenos lastništva priključka ali obveznosti plačila storitev na drugo pravno ali fizično osebo je mogoča pod pogojem, da dotedanji uporabnik nima odprtih obveznosti do upravljavca iz naslova porabe vode na priključku, v nasprotnem primeru se priključitev novega uporabnika izvede po postopku, ki je po določilih tega odloka predpisan za prvo priključitev na javni vodovod.
(4) Odjava priključka je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati upravljavcu vlogo za odjavo priključka v pisni obliki. Izvedbo prekinitve priključka izvrši upravljavec na stroške uporabnika. Uporabnika se izbriše iz evidence uporabnikov po poravnavi vseh obveznosti do upravljavca javnega vodovoda.
(namestitev obračunskega vodomera)
(1) Tip, velikost in mesto namestitve obračunskega vodomera določi upravljavec samostojno v skladu s projektom, veljavnimi predpisi in določili tehničnega pravilnika.
(2) Obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od pristojnega urada za kontrolo meril.
(3) Vodovodni priključek in prostor, kjer je vgrajen obračunski vodomer, mora biti upravljavcu javne službe vedno neovirano dostopen. Upravljavec mora vzdrževati priključek stavbe na vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti.
(4) Priključitev na javni vodovod ali kakršnokoli poseganje vanj, kakor tudi poseganje v obračunski vodomer, je dovoljeno samo s soglasjem, ki ga izda upravljavec v skladu z določili odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(stroški obračunskega vodomera)
(1) Stroški nabave in vgradnje prvega obračunskega vodomera bremenijo uporabnika.
(2) Stroški kontrole, vzdrževanja in zamenjave vodomerov so v skladu z Uredbo o metodologiji sestavni del cene omrežnine, ki jo upravljavec mesečno zaračuna uporabniku.
Strošek morebitne intervencije na vodovodnem priključku bremeni uporabnika in se obračuna na podlagi s strani občinskega sveta potrjenega cenika posebnih storitev režijskega obrata.
V interni hišni napeljavi so za obračunskim vodomerom lahko nameščeni interni vodomeri, ki služijo uporabnikom za interno porazdelitev stroškov oziroma upravljavcu za obračun storitve oskrbe s pitno vodo. Izpolnjevati morajo enake zahteve kot obračunski vodomeri. Stroški kontrole, vzdrževanja, zamenjave internih vodomerov se krijejo iz zbranih sredstev omrežnine na podlagi predhodnega dogovora med upravnikom in upravljavcem javnega vodovoda.
(preverjanje točnosti vodomerov)
(1) Uporabnik ima poleg rednih pregledov obračunskega vodomera pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera. Zahteva za izredno kontrolo mora biti pisna.
(2) Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven predpisanih dopustnih mej, določenih z veljavnimi predpisi o meroslovju, nosi stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
(okvare na priključkih in vodomerih)
(1) Uporabnik mora vsako okvaro na priključku ali obračunskem vodomeru prijaviti upravljavcu. Upravljavec mora odpraviti okvaro najkasneje v roku 15 dni. Ta rok se lahko podaljša, če mora upravljavec pridobiti zakonsko potrebna soglasja.
(2) Če na priključku ali obračunskem vodomeru nastopi okvara po krivdi uporabnika, plača stroške popravila uporabnik.
IV. OBRAČUN PORABE PITNE VODE
(oblikovanje cene oskrbe s pitno vodo)
(1) Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju: Uredba o metodologiji za oblikovanje cene) je sestavljena iz vodarine in omrežnine. Na računu se sestavine cene prikazujejo ločeno.
(2) Vodarina je del cene, ki pokriva stroške izvajanja javne službe in se uporabnikom obračunava mesečno na podlagi odčitka porabe na obračunskem vodomeru oziroma v obliki akontacije, določene glede na povprečno mesečno porabo zadnjega obračunskega leta. Vodarina vključuje stroške, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe, in sicer: neposredne stroške materiala in storitev, neposredne stroške dela, druge neposredne stroške, splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, splošne nabavno-prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe, neposredne stroške prodaje, stroške vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, druge poslovne odhodke in donos v skladu s 16. točko 2. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(3) Za prekomerno porabo vode določi upravljavec javnega vodovoda višjo ceno v višini in na način, ki je določen v Uredbi o metodologiji za oblikovanje cene.
(4) Omrežnina je del cene, ki vključuje stroške javne infrastrukture javne službe in se obračunava mesečno glede na zmogljivost priključkov in na način, ki je določen v Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen. Omrežnina vključuje stroške amortizacije ali najema osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura, stroške zavarovanja infrastrukture javne službe, stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost, povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe, stroške obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod v obsegu nalog izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo (stroške vsake nadaljnje nabave in menjave vodomerov), stroške nadomestil za zmanjševanje dohodka iz kmetijskih dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima, plačilo za vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in odhodke financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb.
(5) Cene storitve gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na predlog izvajalca potrdi občinski svet. Izvajalec javne službe pa oblikuje in na svojih spletnih straneh ter na krajevno običajen način objavi cenik s potrjeno ceno, znižano za morebitno subvencijo.
(6) Občina lahko na potrjeno ceno storitev izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo (vodarina) in potrjeno ceno vzdrževanja infrastrukture (omrežnina) določi subvencijo za obračun storitev gospodinjstvom in neprofitnim dejavnostim. Subvencija je razlika med potrjeno ceno in zaračunano ceno, ki jo plača uporabnik. Subvencijo potrdi občinski svet ob potrjevanju cene storitev javne službe. Znesek subvencije bremeni občinski proračun.
(7) Višino tarife za dobavo in montažo prvega vodomera na priključku na vodovod, stroške odklopa z vodovodnega omrežja ter/ali stroške ponovnega priklopa na vodovodno omrežje, stroške intervencij na priključkih ipd. oblikuje izvajalec in predloži v potrditev občinskemu svetu.
V primeru, da uporabnik poveri izgradnjo vodomernega jaška izvajalcu, le-ta naroči izvedbo zunanjemu izvajalcu, uporabniku pa zaračuna stroške po dejanskem obračunu zunanjega izvajalca.
(1) Posebne storitve izvajalca javne službe so storitve, ki jih opravlja izvajalec in pri tem uporablja javno infrastrukturo, zagotovitev uporabe javne infrastrukture za drugo neposredno rabo vode v skladu z zakonom, ki ureja dobavo vode uporabnikom, ki niso uporabniki storitev javne službe.
(2) Izvajalec lahko opravlja posebne storitve iz prejšnjega odstavka v soglasju z lastnikom javne infrastrukture, pri čemer ne sme ustvarjati negativne razlike med prihodki in odhodki, ki izvirajo iz tega naslova. Prihodki posebnih storitev se upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena posamezne javne službe.
(3) Za druge posebne storitve (nadzor nad izvedbo vodovodnega priključka, dobava in montaža prvega vodomera ipd.), ki jih opravlja izvajalec in niso del gospodarske javne službe, izvajalec izdela cenik, ki ga predloži v potrditev občinskemu svetu. Prihodki od teh storitev znižujejo lastno ceno javne službe.
(merjenje količin porabljene vode)
(1) Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri z odčitkom obračunskega vodomera v m3.
(2) Upravljavec je dolžan odčitati stanje na vodomeru najmanj enkrat letno za gospodinjstva, za večje odjemalce (industrija in večstanovanjske stavbe) pa praviloma vsak mesec.
(3) V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba vode z enim obračunskim vodomerom in so na internem omrežju vgrajeni interni vodomeri, lahko upravljavec izda račun posameznim uporabnikom na podlagi odčitka stanja na internih vodomerih. Razlika med seštevkom dobavljene vode po odčitkih na internih vodomerih in po odčitku na obračunskem vodomeru se razdeli na vse uporabnike v objektu glede na porabo po internih vodomerih.
(4) V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba vode z enim obračunskim vodomerom in na internem omrežju niso vgrajeni interni vodomeri, se obračuna skladno z veljavno zakonodajo.
(5) Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se vodarina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m3 na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1.
(posebni primeri obračuna/pavšal)
(1) V primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari in okvara ni rezultat nepooblaščenega posega v sistem, se obračuna pavšalna poraba vode na osnovi povprečja porabe vode v obdobju zadnjega obračunskega leta, razen v primeru utemeljenih razlogov za drugačen odčitek.
(2) Če upravljavec ne more odčitati števca, mora o tem obvestiti uporabnika. Ta mora sporočiti stanje vodomera, sicer se mu obračuna poraba vode v višini povprečne mesečne porabe zadnjega obračunskega leta, razen v primeru utemeljenih razlogov za drugačen odčitek.
(3) Za uporabnike, ki za opravljanje kmetijske dejavnosti rabijo vodo iz javnega vodovoda in ne merijo kmetijske porabe z ločenim obračunskim vodomerom, upravljavec upošteva porabljeno vodo za kmetijsko dejavnost kot razliko med odčitkom obračunskega vodomera in mesečno normo porabe.
(1) Upravljavec zaračuna uporabniku vodarino na osnovi porabljene količine vode in veljavnih cen. Upravljavec izstavi račun lastniku stavbe ali uporabniku vode v stavbi. Uporabnik je dolžan račun poravnati v roku, navedenem na računu.
(2) Plačnik storitev javne službe je njen uporabnik. V primeru oddaje stavbe, posameznega dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta v najem, je plačnik lahko najemnik, če je lastnik nanj s pogodbo prenesel vse pravice in obveznosti, ki jih sicer ima lastnik kot uporabnik in je taka pogodba posredovana upravljavcu javnih vodovodov. V takem primeru lastnik za obveznosti najemnika, ki jih ima ta kot uporabnik po tem odloku, odgovarja v razmerju do upravljavca solidarno.
(3) Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo uporabniku te javne službe lahko omeji dobavo pitne vode v primeru štirih neplačil zneska za plačilo javne službe oskrbe s pitno vodo s strani uporabnika, ki jih ni mogoče izterjati. V tem primeru se uporabniku na njegov račun zagotovi minimalna količina pitne vode, ki jo določi organ, pristojen za javno zdravje. Oskrba s pitno vodo iz prejšnjega stavka se zagotavlja na tehnično izvedljiv in ekonomično vzdržen način na lokaciji, ki jo določi občina. Če zneska za plačilo pitne vode ni mogoče izterjati od uporabnika, se sredstva za to plačilo zagotovi iz sredstev državnega proračuna.
Uporabnik lahko v roku petnajstih dni od izdanega računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu, če meni, da mu vodarina ni pravilno obračunana. Del računa za povprečno mesečno porabo zadnjega obračunskega leta mora uporabnik plačati v roku, navedenem na računu. Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku nadaljnjih osem dni in v tem času ne sme prekiniti dobave vode.
V. PREKINITVE DOBAVE PITNE VODE
(vzdrževalna in investicijska dela)
(1) Upravljavec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih ali investicijskih del na objektih in napravah javnega vodovoda, vendar mora najkasneje 24 ur pred prekinitvijo obvestiti uporabnike o času trajanja prekinitve dobave vode preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen način in na spletni strani izvajalca javne službe.
(2) V primerih nepredvidenih okvar ima upravljavec pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila, mora pa takoj po prekinitvi uporabnike obvestiti o času trajanja prekinitve dobave vode neposredno ter preko sredstev javnega obveščanja in na spletni strani izvajalca javne službe.
(3) V primeru prekinitve dobave vode nad 24 ur mora upravljavec zagotoviti najnujnejšo nadomestno oskrbo s pitno vodo.
(4) V primeru nedovoljenega izpusta odpadnih vod ali nedopustnega ravnanja z odpadki, ki bi ogrozilo vire ali distribucijo pitne vode ali povzročilo onesnaženje pitne vode, mora upravljavec prekiniti dobavo pitne vode in postopati v skladu s prejšnjim odstavkom.
V primeru višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, zdravstvena neustreznost pitne vode, izpad električne energije, okvare in podobno, ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa v čim krajšem času obvestiti uporabnike o trajanju in kraju motenj vodooskrbe neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja in z objavo na spletni strani izvajalca javne službe in jim posredovati ustrezna priporočila oziroma navodila ter postopati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere.
(1) Upravljavec ima pravico na stroške uporabnika prekiniti dobavo vode tudi v naslednjih primerih:
1. če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ni brezhibno in ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu,
2. če je priključitev na vodovodno omrežje izvedena brez soglasja upravljavca, ali v nasprotju z izdanim soglasjem upravljavca,
3. če interna napeljava in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom,
4. če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo,
5. če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi ali odstranitvi vodomera,
6. če uporabnik onemogoči upravljavcu odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka,
7. če uporabnik krši objavljene omejitve in navodila o varčevanju z vodo,
8. če ne dovoli sočasne obnove vodovodnega priključka pri obnovi javnega vodovoda, na katerega je priključen,
9. če z odvodom odpadne vode ogroža vodne vire ali dobavo vode,
10. če uporabnik ne plača računov za storitve v roku 15 dni od datuma izdaje obvestila pred odklopom s katerim je opozorjen na prekinitev oskrbe.
(2) O prekinitvi dobave vode mora upravljavec obvestiti uporabnike najkasneje 24 ur pred prekinitvijo, razen v primeru 1. točke prejšnjega odstavka, ko predhodno obvestilo ni potrebno.
(3) Dobava vode je prekinjena do odprave vzroka prekinitve. Uporabnik mora pred ponovnim priklopom plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve na javni vodovod ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica prekinitve dobave pitne vode.
(4) Upravljavec je dolžen uporabnika ponovno priključiti na javni vodovod najkasneje v naslednjih dveh delovnih dnevih po odpravi vzroka prekinitve.
(prekinitev dobave vode na zahtevo uporabnika)
Zaradi opustitve uporabe stavbe, zaradi daljše odsotnosti uporabnika, zaradi združevanja več stanovanjskih ali poslovnih enot v eno in podobnih vzrokov, lahko upravljavec na pisno zahtevo uporabnika začasno prekine dobavo pitne vode uporabniku. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku izvajalca. V času prekinitve je uporabnik dolžan plačevati fiksni del cene javne službe – omrežnino.
VI. ODJEM VODE IZ HIDRANTOV
(pogoji odvzema vode iz hidrantov)
(1) Hidrantno omrežje je lahko javno ali zasebno. Javno hidrantno omrežje upravlja upravljavec javnega vodovoda. Zasebno vodovodno omrežje upravlja upravljavec zasebnega vodovoda.
(2) Javno hidrantno omrežje je namenjeno predvsem požarni varnosti, zato mora biti vedno dostopno in v brezhibnem stanju. Za vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja skrbi upravljavec javnega vodovoda v občini. Stroški vzdrževanja javnega hidrantnega omrežja se krijejo iz proračuna občine.
(3) Vsak odvzem vode iz javnega hidranta je merjen in evidentiran.
(4) Brez predhodnega soglasja upravljavca vodovoda se sme uporabljati voda iz javnega hidranta za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik v 24 urah po uporabi vode iz hidranta obvestiti upravljavca vodovoda o kraju, času in količinah odvzema vode in morebitnih pomanjkljivostih hidrantov. Strošek odvzema vode iz javnega hidranta za te namene bremeni občinski proračun.
(5) Ob predhodnem soglasju upravljavca vodovoda je odvzem iz hidrantov dovoljen za:
– čiščenje cest, ulic in trgov, izpiranje kanalov,
– zalivanje parkov ter javnih nasadov,
– za javne prireditve,
– za polnjene cistern za razvoz vode uporabnikom, ki niso priključeni na javni vodovod.
V primerih iz prve, druge in tretje alineje stroške porabljene vode iz hidrantov krije uporabnik. Uporabljena voda se uporabniku zaračuna v m3 po veljavnem ceniku pitne vode brez vključenih morebitnih subvencij občine in z vključenim DDV.
V primeru razvoza vode v času suše uporabnikom, ki niso priključeni na javni vodovod (četrta alineja), se obračuna porabljena voda končnemu uporabniku na m3 po veljavnem ceniku pitne vode z vključenimi morebitnimi subvencijami občine in z vključenim DDV.
(6) Uporabnik mora po odvzemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju in odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu in vodovodnem omrežju po njegovi krivdi.
(1) Interni hidranti, ki so nameščeni na internem omrežju uporabnika, so sestavni deli internega vodovodnega omrežja in morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za obračunskim vodomerom.
(2) Interne hidrante vzdržuje uporabnik vode sam.
VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI LASTNIKA, UPORABNIKA IN UPRAVLJAVCA
Lastnik javne infrastrukture je odgovoren za organizacijo in nadzor gospodarske javne službe ter varstvo potrošnikov in javnega interesa skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja obvezno občinsko gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo ter mora omogočiti varno in nemoteno delovanje sistema.
Uporabniki so dolžni upoštevati določila tega odloka, poleg tega pa imajo še naslednje obveznosti:
1. redno vzdrževati interno napeljavo in interno požarno omrežje z internimi hidranti,
2. spremljati porabo vode in sporočati upravljavcu javnega vodovoda neobičajno visoko porabo,
3. omogočiti upravljavcu javnega vodovoda preverjanje izvedbe in delovanja priključka in interne napeljave na javni vodovod,
4. varovati vodovodni priključek in odjemno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode, prekomerno toploto in drugimi škodljivimi vplivi,
5. sporočati upravljavcu javnega vodovoda okvare na javnem vodovodu, vodovodnem priključku in obračunskem vodomeru,
6. zagotoviti upravljavcu dostop do internih napeljav zaradi pregleda, odvzemanje vzorcev vode ali meritve tlaka na internem omrežju,
7. zagotoviti upravljavcu vodovodnega sistema dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega ali internega vodomera,
8. pisno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki vplivajo na obračun storitev,
9. redno poravnavati vse finančne obveznosti,
10. upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo,
11. dovoliti vzdrževanje vodovodnega priključka in pred ponovno priključitvijo poskrbeti za ustreznost odjemnega mesta skladno z zahtevami upravljavca,
12. obveščati upravljavca o odvzemu vode iz hidrantov,
13. odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu ali ostalim uporabnikom,
14. odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi s pitno vodo kot posledice njihovega ravnanja,
15. za objekte, ki se priključujejo na javni vodovod in za katere se pred izdajo uporabnega dovoljenja izvede tehnični pregled, morajo upravljavcu javnega vodovoda pred tehničnim pregledom dostaviti projekt izvedenih del z vrisanimi komunalnimi vodi in
16. upoštevati druge obveznosti iz tega odloka.
Uporabniki imajo na podlagi soglasja upravljavca pravico do:
– priključitve na javni vodovod,
– sprememb dimenzije priključka, trase priključka, prostora za vodomer ipd.,
– povečanja odvzema vode in
– ukinitve priključka.
(obveznosti upravljavca javnega/zasebnega vodovoda)
(1) V okviru storitev javne službe ima upravljavec javnega vodovoda na oskrbovalnem območju obveznosti, ki so podrobneje definirane v devetem, desetem, enajstem in dvanajstem odstavku 5. člena tega odloka. Ostali odstavki 5. člena so obveznost izvajalca javne službe.
(2) V programu oskrbe s pitno vodo upravljavec določi ukrepe za zmanjševanje vodnih izgub. Stroški izvajanja ukrepov in stroški morebitnih vodih izgub na javnih vodovodih bremenijo občinski proračun.
(3) Upravljavci zasebnih vodovodnih sistemov v polnosti odgovarjajo za ustreznost in varnost zasebne oskrbe s pitno vodo in so dolžni zagotavljati oskrbo s pitno vodo v skladu s predpisi.
VIII. GRADNJA VODOVODNEGA OMREŽJA
(gradnja objektov in naprav javnega vodovoda)
(1) Pred pričetkom gradnje javnega vodovoda je investitor dolžan obvestiti upravljavca vodovoda o nameravani gradnji vsaj 7 dni pred pričetkom del.
(2) Gradnjo objektov in naprav javnega vodovoda mora izvajati strokovno usposobljena oseba, posege v obstoječi sistem javnega vodovoda pa izvaja upravljavec.
(3) Uporabnik vode, ki sofinancira gradnjo javnega vodovoda, ne pridobi nikakršne pravice razpolaganja na javnem vodovodu.
(4) Ob izgradnji vodovodne infrastrukture je investitor dolžan na lastne stroške zagotoviti strokovni nadzor upravljavca javnega vodovoda.
(prenos novozgrajenih vodovodov na občino)
(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je investitor novozgrajenih vodovodnih objektov, naprav in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati brezplačno v last občine v skladu s tehničnim pravilnikom.
(2) Priključitev novih vodovodnih cevovodov na obstoječe vodovodno omrežje sme izvajati izključno upravljavec javnega vodovodnega sistema oziroma njegov pooblaščenec.
IX. VAROVANJE VODOVODNEGA OMREŽJA, OBJEKTOV IN NAPRAV
(1) Na javnem vodovodu se ne sme graditi, postavljati objektov in nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje.
(2) Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela v varovalnem pasu vodovoda, si mora pred začetkom del pri upravljavcu javnega vodovoda pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in dovoljenje za izvajanje predvidenih del, v katerem so podani pogoji za poseg na območju trase ter ga obvestiti o pričetku del.
(3) V primeru nastalih poškodb na javnem vodovodu ali vodovodnem priključku je povzročitelj dolžan nemudoma obvestiti upravljavca o kraju, času in vrsti poškodbe. Upravljavec je dolžan nemudoma poskrbeti za popravilo poškodbe na račun povzročitelj in mu zaračunati vse nastale stroške.
(obveznost vzpostavitve prvotnega stanja)
(1) Investitorji oziroma izvajalci del morajo po gradnji, vzdrževanju in rekonstrukcijah cest, ulic, trgov itd. vzpostaviti sistem za oskrbo s pitno vodo v prvotno stanje. Vsa dela se opravijo pod nadzorom upravljavca javne službe. Vsi stroški vzpostavitve prvotnega stanja in nadzora bremenijo investitorja.
(2) Upravljavci drugih omrežij in naprav (elektro, telefona, plinovoda, KATV itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane vodovodni sistem nepoškodovan, v primeru nastanka škode pa obvestiti upravljavca javne službe in poravnati vse nastale stroške.
X. FINANCIRANJE OSKRBE S PITNO VODO
Javna služba se financira iz:
– cen storitev javne službe,
– subvencije za plačilo razlike med potrjeno in zaračunano ceno javne službe, ki bremeni občinski proračun,
– prihodkov od posebnih storitev,
– proračuna občine in
– drugih virov.
(pristojnost izvajanja nadzora)
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja medobčinski inšpekcijski organ v skladu s predpisi o inšpekcijskem nadzoru in predpisi o prekrških, strokovni nadzor pa opravlja upravljavec javnega vodovoda.
(1) Z globo 500 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju z 11., 12. in 13. členom,
– omogoča priključitev drugih uporabnikov v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 15. člena,
– če uporablja vodo iz namakalnih priključkov v nasprotju s pogoji določenimi v vodnem dovoljenju,
– odvzema vodo iz hidrantov v nasprotju s 33. členom,
– ne upošteva določil 39., 41. in 42. člena in
– ne upošteva določil 14., 16., drugega odstavka 18., 31., 36., drugega odstavka 40. in 50. člena.
(2) Z globo 200 evrov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo 100 evrov se kaznuje uporabnik, ki ni pravna oseba, samostojni podjetnik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
Z globo 150 evrov se kaznujejo lastniki zasebnega vodovoda, če ne upoštevajo določila 7. in 48. člena tega odloka.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Uporabniki, ki so že priključeni na javni vodovod in še nimajo nameščenega obračunskega vodomera, so v skladu s 66. členom ZOPVOOV dolžni do 19. 3. 2030 zgraditi vodomerni jašek in namestiti vodomer.
(2) Do uveljavitve določila iz prejšnjega odstavka tega člena se uporabnikom zaračunava pavšal normirane porabe pitne vode v višini 1,2 m3 dnevno za vodomer s faktorjem omrežnine 1.
(3) Uporabniki, ki so že priključeni na javni vodovod in pri katerih bi bila namestitev vodomera vsakemu uporabniku posebej tehnično težko izvedljiva oziroma neizvedljiva, so dolžni namestiti skupen vodomer.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno (Uradni list RS, št. 41/14).
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 9000-0005/2025-20
Kanal, dne 30. septembra 2025
