Na podlagi 119. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) v povezavi z 298. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24 in 25/25 – odl. US) ter 15. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 – uradno prečiščeno besedilo, 54/16 in 53/24) je Občinski svet Občine Šentjur na 14. redni seji dne 23. septembra 2025 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja EUP ŠE103/1
(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 114/13, 48/18 in 58/19), v nadaljevanju: OPN, sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del območja EUP ŠE103/1 (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je izdelalo podjetje UB, Urbanistični biro, d.o.o., Kolodvorska 2, 1241 Kamnik pod številko projekta 01/2020.
(3) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja je v postopku priprave v zbirki prostorskih aktov dodelilo identifikacijsko številko prostorskega akta 2336. Prav tako je bila v postopku priprave OPPN pridobljena Odločba Ministrstva za okolje in prostor, št. 35409-206/2021-2550-4 z dne 22. 7. 2021 s katero je določeno, da v postopku priprave in sprejemanja OPPN ni potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje, prav tako ni potrebno izvesti postopka sprejemljivosti izvedbe plana na varovana območja.
Z OPPN se določa:
– območje obravnave,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorske ureditve,
– parcelacijo,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov, ohranjanje narave in celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, in
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del ter priloge.
(2) Tekstualni del vsebuje naslovnico, odlok, povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi, priloge in izjavo odgovornega prostorskega načrtovalca.
(3) Grafični del vsebuje naslednje načrte:
– izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju (M 1:2000),
– območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem (M 1:500),
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji (M 1:2500),
– zazidalna situacija (M 1:500),
– prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – infrastrukturno omrežje (M 1:500),
– prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – prikaz prometnih ureditev (M 1:500),
– prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanje narave in celostno ohranjanje kulturne dediščine ter razredov poplavne nevarnosti (M 1:1000),
– prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom (M 1:500),
– načrt parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličenje (M 1:500).
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(1) Enota urejanja prostora z oznako ŠE 103, v okviru katere se nahaja območje urejanja s tem OPPN, je opredeljena v Izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur. Območje urejanja leži na zahodnem delu Šentjurja ob glavni cesti G2-107/1274 Celje–Šentjur in je od starega mestnega jedra Šentjurja oddaljeno okvirno 1,5 km. Območje je na jugu omejeno z glavno železniško progo št. 30 Zidani Most–Šentilj–državna meja, na severu z glavno cesto II. reda Celje–Šentjur, odsek 1274, na zahodu pa z območjem poslovnih dejavnosti.
(2) Območje urejanja je namenjeno centralnim dejavnosti in obsega del enote urejanja prostora z oznako ŠE 103/1, in sicer zemljišča parcelnih številk 69/2, 69/34, 69/35, 69/36, 69/37, 69/38, 89/4, 89/5, 1318/3, 1351/1-del, 1351/2, 1351/3, 1351/4, 1351/5, vse k.o. 1140-Krajnčica. Vplivno območje OPPN se za potrebe umeščanja krožišča na regionalni cesti Celje–Šentjur razširi še na zemljišča parcelnih številk: 69/5, 69/9, 69/10, 69/11, 69/13, 69/14, 69/15, 69/16, 69/17, 69/21, 69/36, 75/1, 75/4, 87/1, 87/3, 88/2, 90/1, 1318/1, 1318/5, 1353/1, 1353/2, vse k.o. Krajnčica.
(3) Območje OPPN in vplivno območje se v času priprave OPPN lahko spremeni. V območje bodo po potrebi vključene tudi dodatne površine, ki so potrebne za nemoteno izvedbo in rabo načrtovane prostorske ureditve.
(4) Z OPPN se načrtuje gradnja trgovske in poslovne stavbe s spremljajočim programom ter ureditev zunanjih manipulativnih, parkirnih in zelenih površin. Dostop v območje bo s severne strani preko novega priključka na regionalno cesto Celje–Šentjur.
(program dejavnosti in rešitve glede umeščanja načrtovanih objektov in površin)
(1) Zasnova organizacije prostora izhaja iz optimalnega izkoristka razpoložljivega zemljišča z upoštevanjem naravnih in ustvarjenih razmer ter omejitev v prostoru. Objekte se zato načeloma umešča na površine trikotno oblikovanega območja, ki ga formirajo obstoječa prometnica na severu in železnica na jugu.
(2) S tem OPPN se načrtuje umestitev pretežno trgovskih in poslovnih programov v območje ob vstopu v naselje Šentjur z zahodne strani. V vsebinskem smislu se določa formiranje treh stavbnih mas znotraj, za ta namen v naprej določenih gradbenih meja. Glede na lego območja v prostoru se v jugozahodni del umešča manjša objekta poslovne dejavnosti, na jugovzhodni strani pa objekt trgovskih dejavnosti. Prostor se strukturira na način, da severni rob ob cesti definira drevored ob kolesarski poti. Vmesni del med drevoredom in stavbami se nameni parkirišču in manipulativnim površinam. Oblikovanje objektov, ki s svojo lego predstavljajo prvi stik obiskovalca, ki prihaja v naselje s smeri severozahoda. Območje mora biti ustrezno oblikovano z visokoraslo avtohtono drevesno vegetacijo, ki je načrtovana ob vseh robnih delih območja ter smiselno razporejena po parkirišču, da se doseže čim večje ponikanje padavinske vode na območju in preprečuje nastanek vročih točk zaradi sončnega obsevanja. Dovoz oziroma glavni cestni priključek je načrtovan na obstoječo glavno cesto v predvidenem krožišču.
(3) Za zagotovitev zadostne komunalne opremljenosti bo potrebno območje urejanja priključiti na obstoječo prometno omrežje na severu ter vodovod, kanalizacijo, elektro omrežje in telekomunikacijski vod, katerih vodi potekajo ob območju urejanja.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(oblikovanje območja OPPN)
(1) Območje OPPN sestavlja več funkcionalnih celot, ki so smiselno razporejene tako, da omogočajo optimalno funkcioniranje območja.
(2) Funkcionalna celota FCT1 predstavlja tlorisno največji objekt namenjen živilski trgovini.
(3) Funkcionalna celota FCT2 je namenjena poslovno trgovskima objektoma.
(4) Funkcionalna celota FCI1 opredeljuje glavno vstopno prometnico v območje s severa, ki je potrebna za izvedbo krožišča in prometne navezave, vključno s kolesarsko potjo, ki poteka ob cesti na severu.
(5) Funkcionalni sklop funkcionalne celote FCI2 je namenjen dovoznim, manipulativnim, parkirnim in zelenim površinam ob stavbah celot in vključuje funkcionalne enote FeI2/1a, FeI2/1b in FeI2/4 (dovozi in manipulacije), funkcionalne enote FeI2/2, FeI2/3, FeI2/5, FeI2/6 in FeI2/7 (manipulativne in parkirne površine z zelenicami in potrebno vegetacijo) ter funkcionalne enote FeI2/8 in FeI2/9 (kolesarska pot).
(6) Funkcionalna celota FCZ opredeljuje zelene površine med stavbami in železnico.
(7) Funkcionalna celota FCS1 predstavlja območje obstoječe stanovanjske hiše.
(8) Lega, velikost in oblika funkcionalnih celot in enot ter lega objektov na zemljišču so razvidni iz grafičnih načrtov.
(velikost in oblikovanje stavb)
(1) V območju urejanja so načrtovane tri nove stavbe. Vzhodna stavba je namena trgovsko-poslovni stavbi. Zahodni stavbi sta namenjeni poslovno trgovskima stavbama.
(2) Poslovni stavbi, ki se nahajata v okviru funkcionalne celote FCT2 sta okvirne tlorisne velikosti 16,0 x 33,5 m (prirezana v trikotnik) in 17,5 x 33,5 m ter višine do 6,0 m merjeno od kote utrjenega tlaka platoja pri vhodu do vrha strehe (atike). Živilska trgovina, ki se nahaja v okviru funkcionalne celote FCT1 je okvirno predvidene tlorisne velikosti 63,0 m × 30,0 m in višine do 8,0 m.
(3) Objektoma so podane okvirne tlorisne dimenzije znotraj grafično definiranega območja gradbenih meja (grafični načrt, list 4.4 Zazidalna situacija). Možna odstopanja so določena v 30. členu tega odloka.
(4) Za območje je predvidena izvedba platoja na okvirni koti 258,70 m m.n.v., kar zagotavlja poplavno varnost.
(5) Višinske kote terena ter tlorisni in vertikalni gabariti stavb so razvidni iz grafičnih načrtov.
(6) Oblikovanje strehe: Streha posameznega objekta je nizko-naklonska streha ali ravna streha, minimalnega naklona (do 6 procentov), skrita za vencem objekta. Streha je lahko v celoti ali delno pohodna, lahko je tudi delno ali v celoti ozelenjena in (ali) opremljena z zbiralniki sončne energije (fotovoltaične celice in sončni sprejemniki), ki naj bodo skriti za atiko.
(7) Pri oblikovanju stavb je treba upoštevati še naslednje:
– fasade morajo biti zasnovane skladno, ob upoštevanju sodobnih trendov v arhitekturi,
– z oblikovanjem objektov, izborom materialov in barv je potrebno doseči enoten izgled,
– glavni vhod v stavbo mora biti ustrezno oblikovan in zaščiten pred vremenskimi vplivi,
– steklene površine so lahko opremljene z zunanjimi ali notranjimi senčili,
– fasade se lahko izvede v lesu, lokalnem kamnu, fasadnih ploščah ali steklu (barva in tip fasade se določi v idejni zasnovi oziroma projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja – DGD),
– lega stavbe mora upoštevati gradbeno mejo, določeno v grafičnem delu, razen stopnic in nadstreškov, ki lahko segajo preko določene gradbene meje.
(pomožni objekti in oprema zunanjih površin)
(1) Na območju OPPN je dovoljena gradnja ali postavitev pomožnih objektov za lastne potrebe (nadstrešek, senčnica, uta, zbiralnik za deževnico, vadbena oprema …), informacijskih panojev za označevanje zunanjega dela objekta, znamenitosti, spominskih obeležij, urbane opreme ter ograj, vse v oblikovni skladnosti z glavnimi objekti.
(2) Za umestitev, velikost in oblikovanje pomožnih objektov je potrebno smiselno upoštevati merila in pogoje OPN ter ostala določila tega OPPN. Pomožni objekti višinsko ne smejo presegati glavnih objektov.
(1) Dostopne poti, manipulativne in parkirne površine je treba primerno utrditi (asfaltirati ali tlakovati).
(2) Dostopna ploščad pred vstopom v stavbe mora biti povezana s parkiriščem, izvedena v blagem naklonu brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako, da bo omogočen tudi dostop z otroškim vozičkom in gibalno oviranim.
(3) Vse proste površine se uredijo kot zelenice oziroma urejen zunanji prostor poslovnih in trgovskih stavb. Zasaditve se izvedejo z avtohtonimi lokalno prisotnimi vrstami drevja in grmičevja. Močnejši pas drevesne vegetacije – drevored se načrtuje ob južnem robu kolesarske steze in na južnem robu območja proti železnici, ki se na zahodni strani območja nadaljuje na sever do dovoza. Parkirišča je potrebno v čim večji meri osenčiti. Z drevesno vegetacijo je potrebno zagotoviti ustrezen volumen za vizualno bariero in senčenje.
(4) Za funkcioniranje vsake izmed stavb je potrebno zagotoviti vsaj toliko zelenih površin, kot je prikazano v grafičnih načrtih, prav tako potrebne manipulacijske površine in potrebno število parkirnih mest.
(5) Ograje se ob robovih območja lahko postavijo do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednja zemljišča. Ograje se lahko gradi tudi na meji parcel v kolikor se o tem medsebojno sporazumejo tangirani lastniki zemljišč. Na zelenih površinah ob vstopu v območje se lahko postavi informacijski totem (višina do 8,0 m nad koto utrjenega terena).
(6) Varovalne ograje so lahko visoke največ do 1,8 metra. Lahko so lesene ali žične, a vselej oblikovno skladne z objekti v območju.
(7) Višinske razlike zemljišča se prvenstveno izvedejo z zatravljenimi brežinami, na južni in zahodni strani, kjer je višinska razlika večja, pa se dopušča oporni/podporni zid do višine 4,5 m, ki mora biti intenzivno ozelenjen.
(8) Pri urejanju okolice objekta je treba po končani gradnji odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico v skladu z določili tega odloka in DGD projektne dokumentacije.
(9) Pri ureditvi zelenih površin ob železniški progi naj bo upoštevana točka 5.2.8 Standarda SIST EN 50122-1. V kolikor se v nadaljnjih fazah izkaže, da zasaditve med podpornim zidom in železniško progo, upoštevajoč zgoraj naveden standard in aktualno železniško zakonodajo, ni mogoče izvesti, naj se v projektni dokumentaciji poišče drugačna rešitev za vzpostavitev zelene poteze ob železniški progi.
(10) Odmik objektov, ureditev, vegetacije, ograj in naprav, od osi najbližjega železniškega tira in objektov ter naprav električne vleke je določen v 925-DN30 Navodilo za gradnjo in posege v progovni in varovalni progovni pas javne železniške infrastrukture.
(1) Dovoljene so gradnje predvidenih objektov v skladu z določili tega odloka.
(2) Na območju obstoječih objektov v funkcionalni celoti FCS1 je dovoljena rekonstrukcija v skladu z določili OPN, pri čemer se za stavbni tip upošteva A1/4 ali A3 in maksimalni faktor zazidanosti gradbene parcele 0,35 ter minimalni delež zelenih površin 20 %, in vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov in gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe.
(3) Po zaključeni gradnji se na celotnem območju OPPN dovoljuje:
– vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov,
– rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov,
– odstranitev objektov,
– gradnja novega objekta v skladu z določili tega odloka,
– gradnja in postavitev pomožnih objektov ter opreme zunanjih površin.
Parcelacija se izvede skladno z grafičnim prikazom načrta parcelacije s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel in objektov v naravo v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(1) Obravnavano območje leži na zahodnem delu Šentjurja ob regionalni cesti Šmarje pri Jelšah–Celje in je od centra Šentjurja (starega mestnega jedra) oddaljeno približno 1,5 km. Območje je na jugu omejeno z glavno železniško progo Zidani most–Šentilj–d.m., na severu z glavno cesto II. reda št. odseka 1274, na zahodu pa z območjem stanovanjskih hiš in njivami ter travniki.
(2) Predvidena je rekonstrukcija križišča na regionalni cesti v krožišče.
(3) Na območju OPPN in vplivnem območju je načrtovana sledeča infrastruktura:
– Cestno omrežje,
– Kanalizacija odpadne padavinske vode,
– Kanalizacija odpadne komunalne vode,
– Vodovod s hidrantnim omrežjem,
– Plinovod (zemeljski plin),
– Telekomunikacijsko omrežje (TK),
– Elektroenergetsko omrežje.
(4) Usmeritve za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro so določene v nadaljnjih členih tega odloka. Pri zagotavljanju komunalne oskrbe je treba upoštevati predpise, tehnične standarde in pogoje upravljavcev.
(5) Pred začetkom del je potrebno označiti (zakoličiti) in ustrezno zaščititi obstoječa omrežja.
(1) Dostop na območje OPPN bo omogočal nov priključek na državno cesto (glavna cesta II. reda 107, odsek 1274 Celje–Šentjur), ki se rekonstruira z izvedbo krožišča iz katerega bo izveden izvoz na obravnavano območje.
(2) Predvidene ceste znotraj OPPN bodo omogočale dostop do parkirišč za kupce in osebje trgovsko-poslovnih objektov, stanovalcev ter dostop za potrebe dostave. Predvidenih je okvirno 108 parkirnih mest, kot je razvidno iz grafik. Vsi hodniki za pešce morajo biti primerno utrjeni (tlakovani ali asfaltirani), enotno oblikovani; površine morajo biti iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti (širina, prečni in vzdolžni nagib) morajo ustrezati veljavnim normativom. Invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin.
(3) Znotraj območja OPPN je predvidena dvosmerna povezovalna prometnica po sredini območja, ki povezuje vse površine od zahoda proti vzhodu do trgovskega objekta. Od trgovskega objekta se proti vzhodu nadaljuje servisna cesta in servisni izvoz z desnim priključevanjem na glavno prometno smer.
(4) Širina voznih pasov ceste povezovalne prometnice znaša 2 x 3,0 m. Širina servisne ceste je 4,0 m. Manipulativne poti po parkirišču so širine 6,0 m. Minimalna dolžina pravokotnega parkirnega mesta znaša 5,0 m in širine 2,6 m. Predvidena hitrost vozil na območju je 40 km/h. Radiji v križiščih na uvozu in povezovalni prometnici morajo zagotavljati prevoznost s polpriklopniki in vozili intervencijskih služb.
(5) Severni niz parkirnih mest se izvede na rušnikih (utrjena porozna površina, porasla s travo).
(6) Izvedejo se prečni in vzdolžni nakloni, ki so potrebni za odvodnjavanje.
(7) Ceste se opremi z ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo.
(odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih vod)
(1) Na območju se načrtuje ločen sistem zbiranja in odvodnjavanja padavinskih (meteornih) in komunalnih (fekalnih) odpadnih voda, kot je razvidno iz karte 4.5 Prikaz ureditev glede poteka omrežji in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – infrastrukturno omrežje.
(2) Kanalizacija odpadne komunalne vode
Odpadne komunalne vode iz vseh novih objektov v območju se vodijo v telesu prometnih površin po ločeni vodotesni kanalizaciji v obstoječi odvodni javni kanal, ki se nahaja preko glavne ceste na severu.
(3) Kanalizacija odpadne padavinske vode
(3.1) Za ustrezno odvodnjavanje padavinskih vod z dostopnih cest in parkirišč okrog predvidenih objektov je na območju OPPN predvidena izvedba padavinske kanalizacije. Prioritetno se naj padavinska voda na območju ponika, viške vode pa se zajame preko cestnih požiralnikov in vodi vezni kanalizaciji do cevnega zadrževalnika v telesu povezovalne prometnice. Iz cevnega zadrževalnika se voda vodi v novo zgrajeni kanalizaciji odpadene padavinske vode proti vzhodu, kjer se naveže na obstoječo kanalizacijo odpadne padavinske vode in dalje v vodotok.
(3.2) Padavinske vode se z vozišč in parkirnih mest zadržuje na rušnikih na severu, od koder se viške zbira v cestnih požiralnikih. Prav tako se padavinska voda zbira v liniji dreves na parkiriščih na severni strani povezovalne prometnice in na sredi parkirnih mest med stavbo 2 in 3, od koder se viške zbira v cestnih požiralnikih.
(1) Zahodno od območja obravnave poteka razvod javnega voda vodovodnega omrežja na katerega se priključi tudi novo načrtovane objekte, kot je razvidno iz karte 4.5 Prikaz ureditev glede poteka omrežji in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – infrastrukturno omrežje.
(2) Za oskrbo objektov s pitno vodo se načrtuje izgradnja sekundarnega vodovodnega omrežja, ki se ga vodi pod povoznimi površinami do posameznih objektov
(3) Na vodovodnem omrežju se, skladno širši zasnovi varstva pred požarom, zgradi nadzemni hidrant, ki mora zagotavljati zadostno požarno vodo za načrtovane prostorske rešitve.
(oskrba z električno energijo)
(1) Objekti in zunanja ureditev načrtovana s to prostorsko ureditvijo se bodo z električno energijo oskrbovali iz elektro kablovoda vezanega na transformatorsko postajo na severu, kot je razvidno iz karte 4.5 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – infrastrukturno omrežje.
(2) Novo elektro omrežje se izvede v kabelski kanalizaciji. Priključna merilna omarica mora biti locirana na stalno dostopnem mestu.
(1) Osnovni vir za potrebe ogrevanja in pripravo tople sanitarne vode je plin. Interno plinovodno omrežje se priključi na distribucijski plinovod na severu in vodi do posameznih stavb, kot je razvidno iz karte 4.5 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – infrastrukturno omrežje. Varovalni pas distribucijskega plina predstavlja zemljiški pas, ki v širini 5,0 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi. V 2,5 m pasu na obeh straneh plinovoda ni dovoljeno sajenje dreves ali grmičevja s koreninami globje od 0,5 m.
(2) Pri umeščanju predvidenih ureditev v prostor in določitvi odmikov od obstoječe plinovodne infrastrukture je potrebno, poleg vseh veljavnih predpisov in normativov, upoštevati pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar.
(3) Poleg osnovnega vira so dopustni tudi alternativni viri ogrevanja, toplotne črpalke in sončni kolektorji.
(telekomunikacijsko omrežje, kabelska TV in omrežje zvez)
(1) Naselje Šentjur je opremljeno s komunikacijskimi omrežji. Obstoječe komunikacijsko omrežje poteka v bližini, novo telekomunikacijsko omrežje pa bi se nanj navezalo preko novega jaška z optičnimi kabli, ki bodo vlečeni v kabelsko kanalizacijo, ki bo potekala v koridorju z ostalimi komunalnimi vodi. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati obstoječe TK omrežje Telekom Slovenije d.d., katerega je potrebno zaščititi ali pa prestaviti v kolikor bi oviralo predvideno gradnjo.
(2) Priključek na obstoječe komunikacijsko omrežje se izvede v točki, ki jo določi upravljavec.
(3) Priključna omarica TK omrežja se izvede na stalno dostopnem mestu.
(4) Za območje se dopušča možnost priključevanja na kabelsko TV omrežje. Na projektiranem območju OPPN ni obstoječega K-TV omrežja. Zaradi tega je predvideno omrežje, ki naj se izdela z uporabo dvocevne kabelske kanalizacije, ki smiselno povezuje objekte na območju OPPN. To omrežje je potrebno povezati na tehnično določeni točki, ki jo bo definiral operater kabelske TV, na obstoječe omrežje. Predlagamo, da se predvidi omrežje z optičnimi kabli, ki bodo uvlečeni v kabelsko kanalizacijo, ki naj bi potekala v koridorju z ostalimi komunalnimi vodi.
(5) Križanje K-TV z ostalimi komunalnimi vodi mora biti izvedeno tako, da je kot križanja 90°, zagotovo pa ne sme biti manjši od 45°. Vertikalni odmik med vodi pri križanju mora znašati vsaj 0,2 m. Pri približevanju oziroma vzporednem poteku tras je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5 m. Kakršni koli drugačni odmiki so možni le z medsebojnim dogovorom in z uskladitvijo na kraju samem.
(6) V projekte nameravanih gradenj je potrebno vrisati signalno varnostne in telekomunikacijske (SVTK) kabelske trase železnice, ki se nahajajo na meji parc. št. 89/4, 135/4 in 135/5, vse k.o. 1140 Kranjčica. V primeru posega gradenj na omenjene trase je potrebno v nadaljnjih fazah izdelati izvedbeno dokumentacijo za zaščito in prestavitev kablov.
(1) Odpadke je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih za odpadke, ki so locirani znotraj funkcionalnih enot FCT1 in FCT2 na za to določeni lokaciji. Velikost zbirnega mesta mora ustrezati številu zabojnikov. Lokacija zabojnikov mora biti utrjena, da je možno čiščenje in mora ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem. Zabojniki na zbirnem mestu morajo biti pred vremenskimi vplivi zavarovani tako, da zaradi njih ne pride do poškodovanja zabojnikov ali onesnaženja okolice.
(2) Prevzemno mesto mora biti dobro prometno dostopno, izvajalcu javne službe pa mora omogočiti ustrezno prevzemanje in odvoz komunalnih odpadkov.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV, OHRANJANJE NARAVE IN CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI
(varstvo tal, voda in zraka)
(1) Pri posegih v prostor je, glede na dejstvo, da so v območju trenutno večinoma še travne površine, treba zavarovati plodno zemljo pred uničenjem ter zagotoviti ukrepe za zaščito tal med izvajanjem gradbenih del v obeh funkcionalnih celotah in prometnicah.
(2) Pri gradnji obeh objektov in pripadajočih prometnih površin je potrebno humus odstraniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev zelenic in parkovne ureditve ob objektu.
(3) Pri gradnjah in ureditvah je treba zagotoviti zaščitne ukrepe, s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in okolje.
(4) Pri gradnji naj se uporabijo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Na transportnih in gradbenih površinah ter deponijah gradbenih materialov se ob sušnem in vetrovnem vremenu preprečijo emisije prahu z vlaženjem. Predvideti je treba nujne ukrepe za ravnanje, odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive in nevarne snovi.
(5) Med gradnjo je treba vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj, maziv ter drugih nevarnih snovi zaščititi pred možnostjo izlitja v nadzemne in podzemne vode. Urejena morajo biti kot zadrževalni sistemi – lovilne sklede, brez odtokov, nepropustne za vodo, odporne na vse snovi, ki se lahko v njej nahajajo, dovolj velike, da zajamejo vso morebitno razlito ali razsuto količino snovi.
(6) V primeru nepredvidenih izpustov nevarnih snovi je treba nastalo situacijo takoj sanirati, snovi ustrezno pobrati in predati pooblaščenim organizacijam.
(7) V stavbah je treba zagotoviti racionalno (učinkovito) rabo energije na področjih toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, priprave tople vode in razsvetljave.
(1) Območje OPPN bo po izgradnji obeh objektov, glede na veljavno zakonodajo in predpise, sodilo v območje III. stopnje varstva pred hrupom.
(2) Prezračevalne naprave in morebitne toplotne črpalke naj se v prostore umeščajo z upoštevanjem sosednjega objekta, na jugozahodni strani in to na način, da bo ta čim manj izpostavljen hrupu teh naprav. Naprave, ki povzročajo hrup na smejo biti nameščene v smeri JZ, kjer je najbližja stavba z varovanimi prostori. Pri teh stavbah, je treba v času poskusnega obratovanja, preveriti obremenjenost s hrupom, da ne bodo presegale mejnih vrednosti za območje.
(3) Vse naprave, ki so lahko vir hrupa, in delovna mehanizacija morajo imeti ustrezne certifikate. Ukrepi za naprave, ki so vir hrupa, so navedeni v točki (2).
(4) Območje OPPN se nahaja v varovalnem progovnem pasu železniške proge, zato je za predvidene objekte s tem OPPN potrebno predvideti ustrezno zaščito pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa. Upravljalec javne železniške infrastrukture ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nove objekte in njihove funkcionalne površine, izvedba vseh ukrepov za zaščito območja in objektov pred negativnimi vplivi železniške proge je obveznost investitorjev novih posegov ali objektov.
(svetlobno onesnaževanje)
Vire svetlobnega onesnaževanja je potrebno načrtovati v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanje okolja.
(1) Območje obravnave s tem odlokom se ne nahaja znotraj zavarovanega območja Natura 2000, EPO ali naravne vrednote. Načrtovani posegi zato ne bodo vplivali na varovana območja.
(2) Na območju OPPN naj se izvajajo ukrepi za preprečitev razraščanja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst.
(varovanje kulturne dediščine)
(1) Na območju OPPN ni enot zavarovane kulturne dediščine, vpisanih v register kulturne dediščine, zato se ocenjuje, da ni verjetnosti pomembnejših vplivov na kulturno dediščino.
(2) V skladu s splošnim varstvenim arheološkim režimom je, ob vseh posegih v zemeljske plasti najditelj (lastnik zemljišča, investitor, odgovorni vodja del ipd.) dolžan ob eventualnem odkritju arheološke ostaline, najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pa mora omogočiti dostop do zemljišča za izvajanje zemeljskih del in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(1) Območje z oznako ŠE 103/1 se nahaja na delno poplavnem območju, zato je potrebno zagotoviti ustrezne ukrepe za zavarovanje pred vplivi visokih voda.
(2) Za zaščito v primeru naravnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske in intervencijske poti ter površine za evakuacijo.
(3) Ob posegih v prostor je potrebno zagotoviti neoviran in varen dostop za gašenje in reševanje. Ureditev dovozov, dostopov, postavitvenih in delovnih površin za gasilce ob obeh načrtovanih objektih naj se uredi v skladu s predpisi s področja varnosti pred požari.
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Ureditveno območje se nahaja na delno poplavno ogroženem območju, zato je potrebno upoštevati določbe 28. člena tega odloka. Lokaciji objektov predvidenih za gradnjo se ne nahajata na plazljivih ali erozijskih območjih.
(2) Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je na območju vrednost projektnega pospeška tal 0,15 [g] (potresna nevarnost). Objekti morajo biti grajeni protipotresno, v skladu s potresno ogroženostjo.
(3) V objektih ni predvideno skladiščenje nevarnih snovi, zato ne obstaja možnost za razlitje le-teh.
(1) Na območju OPPN in okolici ni dejavnosti, objektov in ureditev, ki bi predstavljali (dodatno) požarno ogroženost območja.
(2) V območju OPPN ni predvidena uporaba nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, ki predstavljajo požarna tveganja za nastanek požara. Odmiki od sosednjih zemljišč in sosednjih objektov ali potrebne protipožarne ločitve preprečujejo možnosti širjenja požara.
(3) Zadostne količine požarne vode bodo zagotovljene iz hidrantnega omrežja.
(4) Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala skladno z Zakonom o varstvu pred požarom.
(varstvo pred visokimi vodami)
(1) Za obravnavano območje je izdelana Hidrološko-hidravlična analiza (Hidrosvet d.o.o., Projektiranje in tehnično svetovanje, št. proj. 105/23, datum: marec 2023) s katero se na podlagi izračunov ugotavlja, da Voglajna pri visokih vodah poplavlja ravnice na desnem bregu do železniške proge, mestoma do regionalne ceste, hkrati pa preprečuje odtok Pešnice. Posledično se majhen del obravnavanega območja s svojim jugozahodnim ogljiščem v sedanjem stanju nahaja znotraj območja 100 in 500-letnih visokih vod. Analiza, ob upoštevanju v nadaljevanju navedenih ukrepov, umestitev načrtovanih ureditev opredeljuje kot možne in izvedljive.
(2) Za zagotovitev potrebnih ukrepov se predlaga:
(2.1) Zamenjava prepusta na koncu obstoječega jarka, ki je v sedanjem stanju dimenzij 20 cm x 5 cm in je zaščiten z rešetkami s cevnim prepustom dimenzije minimalno 60 cm, ki bo zagotovil, da bo gladina vode na območju prepusta enaka oziroma nižja kot v sedanjem stanju;
(2.2) manjša poglobitev in razširitev obstoječega jarka ob zelenici v južnem delu funkcionalne celote FCZ (odstranitev vsaj 50 m3 materiala) s čimer se zagotavlja nadomestne volumne poplavnih vod za izpodriv jugozahodnega vogala načrtovanega platoja, pri čemer je potrebno posege načrtovati tako, da ne bodo ogrožali sestavnih delov javne železniške infrastrukture ter, da padavinske vode z objektov in pripadajočih površin ne bodo speljane v naprave za odvodnjavanje železniških prog;
(2.3) ureditev načrtovanega platoja za umestitev načrtovanih objektov na koti 258,7 m.n.v.; ob tem pogoju je gradnja načrtovanih objektov možna glede na predvideno poplavno situacijo po Hidrološko-hidravlični analizi, saj se ob upoštevanju načrtovanega platoja na koti 258, 7 m.n.v, ta nahaja izven dosega visokih vod, ob upoštevanju vseh vodnogospodarskih ureditev pa se poplavna varnost tako gorvodno kot dolvodno ne poslabšuje.
(3) Iz zgornjih ugotovitev in priporočil izhaja:
(3.1) Objekt v FCT1 ima po CC-SI klasifikacijo 12301 – Trgovske stavbe in se v obstoječem stanju ne nahaja v nobenem razredu poplavne nevarnosti in zato ni omejitev.
(3.2) Objekta v FTC2 imata po CC-SI klasifikacijo CC-SI 12301 – Trgovske stavbe in se v obstoječem stanju v majhnem delu nahajata v malem in preostalem razredu poplavne nevarnosti, čemur pripada oznaka »+«, kar pomeni, da je gradnja dovoljena, z upoštevanjem pogojev iz vodnega soglasja.
(3.3) Objekt dovozne ceste do obstoječe stanovanjske stavbe ima po CC-SI klasifikacijo 21120 – Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste in se v obstoječem stanju nahaja v malem in preostalem razredu poplavne nevarnosti, čemur pripada oznaka »+«, kar pomeni, da je gradnja dovoljena, z upoštevanjem pogojev iz vodnega soglasja.
(3.4) Zunanja ureditev območja OPPN v skrajnem jugozahodnem delu sega v sedanjem stanju tudi v razred Ps, vendar v minimalnem delu, kjer niso predvideni objekti.
(4) Na podlagi rezultatov hidravličnega modela in izdelanih poplavnih kart je razvidno, da se lokacija načrtovanega OPPN le z majhnim delom roba območja načrtovanih ureditev nahaja v majhnem (Pm) in preostalem razredu poplavne nevarnosti (Pp). Na podlagi načrtovanih ureditev pa se objekti z zunanjo ureditvijo na platoju v predvidenem stanju v celoti nahajajo izven dosega 500-letnih visokih vod in s tem izven vseh razredov poplavne nevarnosti, kar je skladno s prilogama 1 in 2 Uredbe za predvidene objekte na tem območju. Predvidene in predlagane ureditve ne poslabšujejo stanja gor ali dolvodno, možno je tudi nadomestiti volumen poplavne vode (ca. 50 m3), ki ga pokrije nova ureditev napram obstoječemu stanju.
(5) Ob realizaciji prostorskih rešitev je potrebno v celoti upoštevati rezultate zgoraj citirane Hidrološko-hidravlične analize.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Tako gradnja stavbe v funkcionalni celoti FeT1 kot gradnja stavbe v funkcionalni celoti FeT2 se lahko izvede kot samostojna etapa, možna je izvedba sočasno obeh etap. Posamezna faza je predmet ločene projektne obdelave. V prvi fazi se mora prvenstveno zagotoviti vse potrebne ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti območja, prav tako pa sočasno ali predhodno zagotoviti potrebno energetsko, komunalno in prometno infrastrukturo (funkcionalna celota FCI1 in FCI2, oziroma njen pripadajoči del funkcionalnih enot, vključno s pripadajočimi funkcionalnimi enotami namenjenimi dovozu in mirujočemu prometu ter zelenim ureditvam) znotraj območja in ustrezno prometno tehnične rešitve priključevanja na glavno cesto II. reda 107, odsek 1274 v km 9 + 490 z ureditvijo križišča. Pred izdajo uporabnega dovoljenja je potrebno izvesti manjšo poglobitev in razširitev obstoječega jarka ob železnici (odstranitev 50 m3 materiala), kot je predvideno s Hidrološko-hidravlično analizo (Hidrosvet d.o.o., Celje, št. projekta 105/23, marec 2023).
(2) Prenova, rekonstrukcija in gradnje v funkcionalni celoti FCS1 se lahko izvajajo časovno neodvisno od realizacij v ostalih delih območja, pri čemer pa je potrebno tako časovno kot vsebinsko usklajeno izvajanje vseh ukrepov varstva pred visokimi vodami, zaščite ter reševanja in priključevanje na prometno in ostalo gospodarsko javno infrastrukturo.
VIII. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(1) Pri realizaciji prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem preučevanju poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ter pogoji varstva pred vplivi visokih voda. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in generalnim konceptom urejanja območja.
(2) Tlorisni gabariti stavb so lahko tudi drugačni, vendar ne smejo presegati gradbenih mej opredeljenih v grafičnem delu. Ne glede na določilo prejšnjega stavka lahko preko gradbene meje segajo stopnice in nadstreški. V primeru povečave objekta v sklopu gradbene meje, je potrebno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest.
(3) Dovoljeno je odstopanje od višinskega gabarita do + 1,0 m, objekti pa so lahko poljubno nižji.
(4) Dovoljeno je odstopanje od določene kote urejenega terena do +/– 1,5 m, vendar je ob tem potrebno upoštevati usmeritve varstva pred vplivi visokih vod ter tehnične rešitve prometnega priključevanja na glavno cesto II. reda 107, odsek 1274 Celje–Šentjur v km 9 + 490.
(5) Dopustne so spremembe zunanjih ureditev (dostopi, parkirne, manipulacijske in zelene površine), v kolikor je to potrebno zaradi ustreznejših tehničnih rešitev.
(6) Poleg dejavnosti, ki so opredeljene z OPN in določili tega odloka, je v objektih v funkcionalni celoti FCS1 dovoljena tudi dejavnost bivanja, v kolikor je ta vezana na ostale dejavnosti v objektu.
(7) Pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja so dovoljena odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev v skladu z odstopanji, ki jih dopušča ta odlok, kar je potrebno prikazati v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
(drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) O začetku del mora investitor ali izvajalec pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter uskladiti vse posege v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove.
(2) Med izvajanjem posegov na območju OPPN je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav ter jih takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani.
(3) Investitor in izvajalec morata pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet oziroma zagotoviti, da med gradnjo prometna varnost ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju.
(4) Glede na to, da se v vplivnem območju OPPN nahaja tudi območje rekonstrukcije križišča na odseku glavne ceste G2-107, je pri realizaciji prostorskih rešitev potrebno upoštevati Idejno zasnovo (IDZ) rekonstrukcija križišča – navezava nove pozidave med glavno cesto in železniško progo v Šentjurju v km 9 + 490 (CE DESIGN plus d.o.o., št. proge: P – 389/20, datum: november 2021).
(5) Ob glavni cesti G2-107 se načrtuje tudi ureditev državne kolesarske povezave G15, zato je ob realizaciji investicijskih namer v prostoru potrebno upoštevati tudi ureditev kolesarske povezave (po projektu PZI za ureditev državne kolesarske povezave G15 na relaciji Celje–Štore–Šentjur (projekt št. P – 2019/07, datum: avgust 2020) pri čemer je potrebno med kolesarsko povezavo in parkovnimi površinami v območju višinsko izravnati teren in urediti drevored.
(6) V času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor.
(7) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte.
(8) Med gradnjo je treba izvajati ukrepe preprečevanja širjenja invazivnih tujerodnih vrst predvsem tako, da se na območje dovaža le zemeljski material, ki ne vsebuje ostankov invazivnih tujerodnih vrst, delovne stroje se pred pričetkom del očisti, po končanih delih pa naj investitor občasno spremlja morebiten pojav invazivnih tujerodnih vrst in jih nemudoma odstrani (cvetoče pred cvetenjem), ostanke pa sežge. Na javnih površinah naj se prednostno sadi in seje avtohtone okrasne rastline, med neavtohtonimi pa le tiste, ki zanesljivo niso invazivne.
(9) Obvezno upoštevanje pravočasne izvedbe vseh potrebnih ukrepov za zaščito okolja pred nevarnostjo visokih voda in podtalnice. Ker se območje sicer z majhnim delom nahaja v poplavnem območju razreda majhne in preostale poplavne nevarnosti, je potrebno upoštevati ugotovitve Hidrološko-hidravlične analize (Hidrosvet d.o.o., Projektiranje in tehnično svetovanje, št. proj.: 105/23, datum: marec 2023) za umestitev nakupovalnega centra Eurospin v Šentjurju na desnem bregu Voglajne, vključno z izdelanimi poplavnimi kartami.
(10) Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati zakonodajo s področja varnosti v železniškem prometu, zakonodajo s področja železniškega prometa, navodila o pogojih za gradnjo in posege v progovni in varovalni pas javne železniške infrastrukture, pravilnik o nivojskih prehodih, pravilnik o zgornjem ustroju železniških prog in pravilnik o spodnjem ustroju železniških prog.
(11) V nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno upoštevati, da je železniška proga št. 30 Zidani Most–Šentilj–d.m. elektrificirana z enosmerno napetostjo 3 kV.
(12) Investitorji predvidene gradnje in njeni pravni nasledniki se zavezujejo za povrnitev škode nastale SŽ-Infrastrukturi d.o.o., ki bi morebiti nastala na javni železniški infrastrukturi zaradi gradnje, obstoja in uporabe predvidenih ureditev.
(13) Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno za vsak nameravan poseg v varovalnem progovnem pasu železniške proge, 108 m levo in desno izven naselja in 106 m levo in desno v naselju, merjeno od osi skrajnega tira, pridobiti projektne pogoje in mnenje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture.
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
(merila in pogoji po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta)
Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj, je potrebno upoštevati ključne konceptualne usmeritve, s katerimi se bo ohranjala enotnost oblikovanja na območju (npr. ohranja naj se z OPPN določen višinski gabarit ter merila in pogoji za oblikovanje stavb ter drevesne vegetacije kot bistvenega ukrepa varovanja vedut …).
OPPN je na vpogled vsem zainteresiranim na sedežu Občine Šentjur in na njenih spletnih straneh.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0008/2020(261)
Šentjur, dne 23. septembra 2025
