Na podlagi 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06, Uradni list Evropske unije, št. 317/07, 314/09, 319/11, 335/13, 307/15), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE, 62/24 – odl. US, 102/24 – ZLV-K), Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (Uradni list EU L 94 z dne 28. 3. 2014, str. 1–64), Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19, 121/21 – ZJN-3B, 50/23), 16. in 95. člena Statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 58/22 – uradno prečiščeno besedilo – UPB1) je Občinski svet Občine Postojna na 24. redni seji dne 18. 6. 2025 sprejel
o javno-zasebnem partnerstvu – Bazen Postojna
(1) S tem aktom Občina Postojna (v nadaljevanju: koncedent) na območju izvajanja javno-zasebnega partnerstva »Bazen Postojna« v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi ugotavlja javni interes za:
– izvedbo bazena in določa način podelitve koncesije gradenj za projektiranje, gradnjo, vzdrževanje, energetsko upravljanje, zavarovanje objekta, oddajo v uporabo koncedentu ter prenos v last koncedentu,
– izvedbo oskrbovanih stanovanj v skladu s koncesijsko pogodbo.
(2) Javno-zasebno partnerstvo se izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, pri čemer gre za koncesijo gradenj (v nadaljevanje tudi: koncesija).
(3) Razmerji iz prvega odstavka tega člena sestavljata enovito koncesijsko razmerje, ki nastane skupaj za celotno koncesijo na območju izvajanja javno-zasebnega partnerstva »Bazen Postojna« (v nadaljevanju: območje izvajanja javno-zasebnega partnerstva oziroma izvajanja koncesije).
Ta koncesijski akt določa:
– dejavnost, ki je predmet koncesioniranega izvajanja pravic in obveznosti iz naslova javno-zasebnega partnerstva in območje njenega izvajanja,
– pogoje, ki jih mora izpolniti zasebni partner (v nadaljevanju tudi: koncesionar),
– splošne pogoje za izvajanje koncesionirane dejavnosti,
– začetek in čas trajanja koncesije,
– način financiranja koncesionirane dejavnosti,
– način podelitve koncesije,
– nadzor nad izvajanjem koncesije,
– prenehanje koncesijskega razmerja in
– druge pogoje za izvajanje koncesionirane dejavnosti.
(1) V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi imajo naslednji pomen:
– »koncedent« je Občina Postojna;
– »koncesionar« je gospodarski subjekt, ki mu je bila podeljena koncesija;
– »koncesija« je s tem odlokom in koncesijsko pogodbo urejeno razmerje med koncedentom in koncesionarjem v zvezi s predmetom koncesije;
– »uporabniki« so vsi uporabniki Bazena Postojna;
– »koncesijska pogodba« je pogodba, s katero koncedent in kocesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo;
– »objekti in naprave koncesije« so vsi objekti, zgradbe, naprave, stroji in druga oprema, ki jih je koncesionar za izvajanje koncesije zgradil na območju koncesije;
– »območje koncesije« oziroma »območje javno-zasebnega partnerstva« so zemljišča in objekti na njih, na katerih koncesionar izvaja svoje pravice in obveznosti iz koncesijskega razmerja;
– »tveganje« je verjetnost, da bo izpostavljenost možnosti nastanka negotovega dogodka, ki ni odvisen od izključne volje prizadete stranke, povzročila škodo ali drugo negativno posledico;
– »višja sila in druge nepredvidljive okoliščine« so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje koncesije ni možno na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo področni predpisi.
(1) Javni interes za izvedbo bazena je izkazan na podlagi investicijske dokumentacije in je v:
– uresničitvi ciljev iz 4. člena ter drugega in četrtega odstavka 5. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg, 82/20, 3/22 – ZDeb, 37/24 – ZMat-B),
– uresničitvi cilja zagotavljanja storitev energetskega upravljanja in delovanja bazena Postojna kot posebne javne površine, namenjene uporabnikom bazena in tretjim osebam.
(2) Javni interes za izvedbo oskrbovanih stanovanj je izkazan v:
– Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 56/92, 42/94 – odl. US, 1/99 – ZNIDC, 41/99, 36/00 – ZPDZC, 54/00 – ZUOPP, 26/01, 110/02 – ZIRD, 2/04, 7/04, 69/05 – odl. US, 21/06 – odl. US, 105/06, 114/06 – ZUTPG, 23/07, 41/07, 61/10, 62/10 – ZUPJS, 40/11, 40/11 – ZUPJS-A, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO, 196/21 – ZDOsk, 163/22 – ZDOsk-A, 82/23, 84/23 – ZDOsk-1, 112/24 – ZDOsk-1A),
– Pravilniku o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev pomoč družini na domu, socialni servis, institucionalno varstvo in vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji (Uradni list RS, št. 47/24),
– Regionalnem razvojnem programu Primorsko-notranjske regije za obdobje 2021-2027,
– Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2022–2030 (Uradni list RS, št. 49/22).
(1) Predmet javno-zasebnega partnerstva iz prve alineje prvega odstavka 1. člena tega odloka zajema zlasti:
– projektiranje (DGD), pridobitev gradbenega dovoljenja, PZI, gradnjo bazena, gradbeni nadzor, projektantski nadzor, izdelavo elaborata za vpis stavbe v kataster stavb, PID, DZO in pridobitev uporabnega dovoljenja,
– gradnjo bazena skupaj z zunanjo ureditvijo, ki obsega dovozne, parkirne površine, tlakovane površine ob objektu in ostale zelene površine,
– energetsko upravljaje objekta in naprav (razen naprav bazenske tehnike, strojev in naprav povezanih z bazensko tehniko, v delu, ki presega energetsko upravljanje) v koncesijski dobi ter vzdrževanje objekta, v obsegu, določenem s koncesijsko pogodbo,
– upravljanje, tekoče in investicijsko vzdrževanje bazenske tehnike, strojev in naprav povezanih z bazensko tehniko v obdobju poskusnega obratovanja,
– zavarovanje bazena v obsegu, določenem s koncesijsko pogodbo,
– zagotavljanje dostopnosti ter oddajo bazena v uporabo koncedentu za obdobje, določeno s koncesijsko pogodbo.
(2) Stroški upravljanja, vzdrževanja in zavarovanja skladno s tretjo, četrto in peto alinejo prejšnjega odstavka v celoti bremenijo koncesionarja. Stroški vzdrževanja so materialna vlaganja, ki jih mora zagotavljati koncesionar in so potrebna, da se ohranja nespremenjena uporabna vrednost objekta in vsi sprotni ukrepi, potrebni zaradi preprečitve prezgodnje obrabe posameznega elementa bazena. Vse ostale stroške vzdrževanja in upravljanja ter obveznost zavarovanja dejavnosti bazena nosi koncedent. Stroške upravljanje, tekočega in investicijskega vzdrževanje bazenske tehnike, strojev in naprav povezanih z bazensko tehniko v obdobju od zaključka poskusnega obratovanja do konca trajanja koncesije nosi koncedent.
(3) Koncesija iz prve alineje prvega odstavka 1. člena tega odloka se izvede po modelu DBFOT (projektiraj-zgradi-financiraj-upravljaj-prenesi v last), kot koncesijsko javno-zasebno partnerstvo.
(4) Koncedent si pridrži pravico, da potrdi projektantsko rešitev za bazen ter bazensko tehniko, stroje in naprave povezane z bazensko tehniko. Koncendent izvaja dodatni nadzor pri gradnji t. i. tehnično spremljanje gradnje – supernadzor, ki obsega pregled projektne dokumentacije, spremljanje kvalitete izvedbe in kontrola vgrajenih materialov ter pravilnost izvedbe.
(5) Pri koncesiji iz prve alineje prvega odstavka 1. člena tega odloka se bo na nepremičninah v lasti koncendenta za potrebe izvajanja koncesionirane dejavnosti, ustanovila stavbna pravica v korist koncesionarja.
(6) Koncesija iz prve alineje prvega odstavka 1. člena tega odloka se podeli izvajalcu, izbranem na podlagi javnega razpisa po postopku izvedenem v skladu z določbami tega odloka in skladno s predpisi, ki urejajo podelitev koncesij.
(1) Predmet javno-zasebnega partnerstva iz druge alineje prvega odstavka 1. člena tega odloka zajema zlasti:
– projektiranje (DGD), pridobitev gradbenega dovoljenja, PZI, gradnjo oskrbovanih stanovanj (60 stanovanjskih enot) s skupnimi površinami, gradbeni nadzor, projektantski nadzor, izdelavo elaborata za vpis stavbe v kataster stavb, PID, DZO in pridobitev uporabnega dovoljenja,
– izvedbo dodatnih objektov (kotlovnica …), katerim namembnost se določi naknadno, zunanje ureditve, ki obsega dovozne, parkirne površine, tlakovane površine ob objektu in ostale zelene površine,
– uporabo dela objektov za druge dejavnosti, v obsegu določenem v predhodnem soglasju koncedenta.
(2) V fazi izvajanja javno-zasebnega partnerstva je ob doseženem soglasju med javnim in zasebnim partnerjem kot predmet javno-zasebnega partnerstva mogoče v zvezi z oskrbovanimi stanovanji opredeliti tudi drugačen program (drugačno število enot, ipd.), kot izhaja iz prejšnjega odstavka oziroma dodatne objekte, drugačno prostorsko ali arhitekturno ureditev, ki konceptualno ustrezajo programski zasnovi projekta javno-zasebnega partnerstva. Takšna sprememba je pogojena s pridobitvijo soglasja Občinskega sveta Občine Postojna in mora biti skladna s pravili dopustnih sprememb, ki jih ureja veljavna zakonodaja na področju javno-zasebnega partnerstva.
(1) Območje izvajanja javno-zasebnega partnerstva se umešča na nepremičnine v k.o. 2490 Postojna s parcelno št. 900/9, 900/34 in 900/35, pri čemer se:
– območje izvedbe bazena nahaja na delu nepremičnine k.o. 2490 Postojna s parcelno št. 900/9, ocenjene oziroma okvirne površine 4.000 m2,
– območje izvedbe oskrbovanih stanovanj pa se nahaja na delih nepremičnin k.o. 2490 Postojna s parcelno št. 900/34 in 900/35, ocenjene oziroma okvirne površine 6.150 m2.
(2) Za potrebe izvedbe in realizacije projekta bo koncedent na nepremičninah, kjer je območje izvedbe bazena, prenesel na koncesionarja stavbno pravico. Obseg stavbne pravice in obdobje njenega trajanja bosta dogovorjena v koncesijski pogodbi. Koncesionar je upravičen do dogovorjenega plačila nadomestila za uporabo delujočega bazena s strani koncedenta, za obdobje kot bo določeno s koncesijsko pogodbo in do prenehanja trajanja stavbne pravice.
(3) Na nepremičninah, kjer je območje izvedbe oskrbovanih stanovanj, se bo lastninska pravica odplačno prenesla na koncesionarja ob sklenitvi koncesijske pogodbe, pod pogojem, da bo koncesionar zagotovil izvedbo oskrbovanih stanovanj, na način, da bo hkrati s sklenitvijo koncesijske pogodbe v korist koncedenta predložil prvovrstno finančno zavarovanje izpolnitve izvedbe oskrbovanih stanovanj in terjatve iz naslova pogodbene kazni za primer kršitve koncesijske pogodbe – neizvedbe oskrbovanih stanovanj v rokih iz koncesijske pogodbe, v višini, ki ustreza vrednosti zemljišča iz druge alineje prvega odstavka tega člena, kot bo dogovorjeno v koncesijski pogodbi.
(4) Koncedent se zavezuje, da bo koncesionarju po pravnomočnosti uporabnega dovoljenja za vse objekte, v katerih se nahajajo oskrbovana stanovanja, vrnil prejeta zavarovanja, koncesionar pa se zavezuje v obdobju nadaljnjih 5 let za namen, določen s tem odlokom, zagotoviti pogodbeno predkupno pravico občine oziroma koncedenta na teh stanovanjih.
(1) Koncesionar prevzema obveznost izvedbe projektiranja, priprave zemljišča in izgradnje predmeta javno-zasebnega partnerstva iz prve in druge alineje prvega odstavka 1. člena tega odloka ter obveznost pridobitve potrebnih soglasij in dovoljenj po terminskem planu, ki bo dogovorjen s koncesijsko pogodbo. Koncedent bo potrjeval dokumentacijo iz prve alineje prvega odstavka 1. člena v vseh fazah realizacije projekta, v okviru svojih pristojnosti pa bo tudi sodeloval pri pridobitvi potrebnih dovoljenj in soglasij.
(2) Koncesionar mora objekte in naprave koncesije graditi v skladu s predpisi in pravili stroke, in sicer tako, da zagotavlja najbolj ekonomsko sprejemljivo stopnjo varstva okolja po načelu najboljše dosegljive tehnologije. Koncesionar mora dela izvajati tako, da čim manj vplivajo na življenje in delo ljudi v okolici.
(3) Tveganje prekoračitve rokov iz prvega odstavka tega člena nosi koncesionar, razen v primeru iz četrtega odstavka tega člena. Škoda zaradi prekoračitve rokov gradnje obsega tudi zmanjšanje prihodkov koncesionarja zaradi krajšega upravljanja v času trajanja koncesijskega razmerja.
(4) Koncedent nosi škodo, povzročeno s prekoračitvijo rokov, ki je nastala zaradi njegovega ravnanja.
(1) Koncesionar v celoti zagotovi financiranje gradnje (stroški gradnje) predmeta javno-zasebnega partnerstva iz prve in druge alineje prvega odstavka 1. člena tega odloka, ki zajema vse stroške projektiranja, priprave zemljišča, gradbenih in drugih del, potrebnih za izgradnjo ter vse stroške povezane s pridobitvijo soglasij in dovoljenj, potrebnih za izgradnjo, prevzem in delovanje zgrajenega objekta (npr. gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje …).
(2) Koncesionar nosi tveganje prekoračitve stroškov gradnje, ki presegajo stroške, predvidene v ponudbi, predstavljeni v postopku izbire koncesionarja.
(1) Po zaključku vseh gradbenih del, mora koncesionar v roku, določenem s koncesijsko pogodbo, pridobiti uporabno dovoljenje za zgrajene objekte.
(2) Tveganje prekoračitve roka za pridobitev aktov iz prejšnjega odstavka nosi koncesionar.
(3) Tveganje prekoračitve roka iz prejšnjega odstavka se nanaša tudi na škodo, nastalo koncesionarju, zaradi izpada njegovih prihodkov iz naslova upravljanja bazena.
Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba zasebnega prava oziroma skupno več fizičnih ali pravnih oseb zasebnega prava. Koncesionar je lahko tudi tuja pravna oseba, če izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji.
Koncesionar mora za opravljanje koncesije izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,
– da je ekonomsko in finančno ter tehnično sposoben za realizacijo celotnega projekta,
– da razpolaga z zadostnimi strokovnimi kadri in drugimi potenciali, potrebnimi za izvajanje koncesije,
– da ima zadostne izkušnje pri gradnji in upravljanju (skrb za pravno in funkcionalno urejenost, investicijska vzdrževalna dela, priprava, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa, oddajanje v uporabo) podobnih nepremičnin,
– da predloži idejno zasnovo oziroma celovit projekt izgradnje bazena skupaj z zunanjo ureditvijo, ki obsega dovozne, parkirne površine, tlakovane površine ob objektu in ostale zelene površine, skupaj s predstavitvijo vzdrževanja objekta, energetskega upravljanja bazena in naprav v koncesijski dobi ter zavarovanja objekta, kot to izhaja iz 5. člena tega odloka,
– da predloži idejno zasnovo oziroma celovit projekt izgradnje oskrbovanih stanovanj s skupnimi površinami, dodatnih objektov, katerim namembnost se določi naknadno, zunanje ureditve, ki obsega dovozne, parkirne površine, tlakovane površine ob objektu in ostale zelene površine,
– da pripravi in predloži ponudbo višine nadomestila za uporabo bazena v predpisani strukturi cene,
– da bo sklenil zavarovanje za odgovornosti za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem koncesije povzročijo on sam ali kdo drug, ki bo delal v njegovem imenu, koncedentu ali tretjim osebam, veljavno za čas gradnje oziroma zavarovanje objekta za čas obstoja pogodbe o uporabi bazena, razen zavarovanja dejavnosti bazena, ki ga skladno z drugim odstavkom 5. člena tega odloka nosi koncedent,
– da bo v primeru, da bo izbran, sprejel vse obveznosti iz tega odloka in pogoje iz razpisne dokumentacije,
– da komunicira v slovenskem jeziku in da uporablja tehnične normative in standarde, ki so v veljavi v Republiki Sloveniji, oziroma predpise mednarodnih organizacij, katerih uporabo Republika Slovenija priznava,
– druge pogoje, določene v razpisni dokumentaciji, kot so izkazovanje finančne sposobnosti, virov financiranja ipd..
(1) Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja se uredijo s koncesijsko pogodbo. Pogodba mora biti sklenjena na način, ki zagotavlja uravnoteženo izvajanje javno-zasebnega partnerstva in na način, ki zagotavlja, da vsak izmed partnerjev prevzema tista poslovna tveganja, ki jih najlažje obvladuje.
(2) Koncesionar mora s pogodbo izrecno prevzeti vsa tveganja financiranja celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva, vsa tveganja projektiranja in gradnje in iz njega izhajajoča tveganja, vsa tveganja zagotavljanja storitev, vsa tveganja racionalne rabe energije in vsa tveganja obsega vzdrževanja, v delu, ko ni to obveznost koncedenta kot uporabnika, energetskega in drugega upravljanja, kot izhaja iz 5. člena tega odloka. Koncedent mora s koncesijsko pogodbo vzpostaviti mehanizme, s katerimi zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa.
(3) Pri izvajanju koncesije mora koncesionar:
– zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje storitev dobave energije in drugih storitev, določenih s koncesijsko pogodbo,
– upoštevati tehnične, strokovne, organizacijske in druge standarde ter normative za opravljanje koncesionirane dejavnosti,
– predložiti koncedentu letno poročilo o koncesionirani dejavnosti,
– na zahtevo koncedenta ali pristojne inšpekcije omogočiti strokovni in finančni nadzor nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti oziroma svojim delom,
– prevzemati odgovornost za škodo, povzročeno koncedentu in drugim z izvajanjem koncesionirane dejavnosti, skladno z osmo alinejo 12. člena tega odloka,
– po prenehanju koncesijskega razmerja prenesti koncedentu v last in neomejeno posest objekte in naprave koncesije iz 1. točke prvega ostavka 1. člena tega odloka, v stanju, ki omogoča nadaljnje izvajanje dejavnosti, s pripadajočim zemljiščem, s katerim bo izvajal koncesionirano dejavnost,
– pisno sporočati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje koncesije, kot so npr. postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo, stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju koncesije, poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, v vseh primerih višje sile,
– ločeno voditi prihodke in odhodke, ki izvirajo iz koncesije iz prve alineje prvega odstavka 1. člena tega odloka.
(4) Pri izvajanju koncesije mora koncedent:
– zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje storitev ter nemoteno izvajanje dejavnosti uporabnikov,
– upoštevati tehnične, strokovne, organizacijske in druge standarde ter normative za opravljanje koncesionirane dejavnosti,
– prevzemati odgovornost za škodo, povzročeno koncesionarju in drugim z izvajanjem koncesionirane dejavnosti,
– pisno sporočati koncesionarju o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje koncesije, v zvezi s koncesijo, o stavkah in drugih dogodkih, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju koncesije, poškodbah infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, v vseh primerih višje sile.
Začetek in čas trajanja koncesije se natančno opredelita v koncesijski pogodbi. Koncesijsko razmerje se sklene s podpisom koncesijske pogodbe, v zvezi s koncesijo iz prve alineje prvega odstavka 1. člena tega odloka pa traja do 20 let po pridobitvi uporabnega dovoljenja in prenosu objekta v posest koncedenta.
(1) Koncesija se podeli v skladu s 56. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.
(2) Koncedent mora pri določitvi meril zasledovati javni interes tako, da bodo merila za izbor koncesionarja oblikovana na način, da bodo bolje ocenjene ponudbe kandidatov, ki bodo zagotovili nižje skupne stroške izvajanja koncesije za koncedenta, ponudili energetsko učinkovitejši bazen in ponudili hitrejše odzivne čase za odpravo napak.
(3) Koncesionarja se izbere na podlagi javnega razpisa po postopku konkurenčnega dialoga. Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil v Republiki Sloveniji. Sklep o začetku postopka izvedbe javnega razpisa sprejme župan.
(4) Javni razpis vsebuje navedbe o:
– izvedbi projekta na način javno-zasebnega partnerstva,
– imenu oziroma firmi in sedežu javnega partnerja,
– objavi odločitve o javno-zasebnem partnerstvu in aktu o javno-zasebnem partnerstvu,
– predmetu, naravi in obsegu ter območju javno-zasebnega partnerstva,
– finančnih in drugih zavarovanjih in jamstvih izpolnitve pogodbenih in jamčevalnih obveznosti,
– začetku in trajanju javno-zasebnega partnerstva,
– postopku izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva,
– dostopu do razpisne dokumentacije,
– kraju, roku in pogojih za predložitev ponudb,
– zahtevah glede vsebine ponudb,
– pogojih, ki jih mora v skladu s predpisi izpolnjevati koncesionar in dokazilih o njihovem izpolnjevanju,
– pogojih za predložitev skupne ponudbe,
– merilih za izbiro najugodnejše ponudbe,
– naslovu, datumu in uri odpiranja ponudb,
– roku, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izboru,
– odgovorni osebi za dajanje informacij,
– druge navedbe.
(1) Javni razpis vodi strokovna komisija, ki jo imenuje župan v skladu z 52. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Komisija odloča z glasovanjem. Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh članov komisije.
(2) Komisija pripravi končno poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb, ki je podlaga za odločanje na občinskem svetu. Soglasje Občinskega sveta Občine Postojna je pogoj za izdajo odločitve o izbiri koncesionarja. Obvestilo o izboru izda direktor občinske uprave.
Koncedent si pridržuje pravico, da v primeru, da nobena od ponudb zanj ni sprejemljiva, ne izbere koncesionarja.
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije opravljajo organi koncedenta.
(2) Koncesionar mora na vsako zahtevo koncedenta podati poročilo o opravljanju dejavnosti iz koncesijske pogodbe in dovoliti koncedentu vpogled v tisti del svojega poslovanja, ki se nanaša na koncesijo.
(3) Koncesionar mora koncedentu predati letno poročilo o izvajanju koncesije za preteklo leto najkasneje do 30. aprila tekočega leta.
Koncesijsko razmerje preneha na naslednji način:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odvzemom koncesije,
– v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.
(1) Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z razdrtjem.
(2) Koncesijska pogodba se lahko razdre zlasti:
– če koncesionar krši predpise oziroma pravila stroke,
– v primerih hujših kršitev koncesijske pogodbe, kot so neizvajanje koncesionirane dejavnosti oziroma njeno izvajanje v nasprotju z določili tega akta ali koncesijske pogodbe,
– neizpolnjevanje predpisanih pogojev za izvajanje koncesionirane dejavnosti,
– neustrezno upravljanje ali vzdrževanje objektov,
– v primeru, da koncesionar ne ravna v skladu z izvršljivimi odločbami državnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil.
(3) Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.
(1) Koncedent odvzame koncesionarju koncesijo, ne glede na določila pogodbe:
– če koncesionar ne začne z opravljanjem koncesije v za to določenem roku,
– če koncesionar dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno,
– zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev zakonskih predpisov ali določil koncesijske pogodbe,
– če koncesionar pri svoji dejavnosti ne spoštuje standardov na področju dejavnosti, ki se nanašajo na objekte ali navodil koncedenta,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesija,
– v primeru stečaja z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka,
– v primeru drugega načina prenehanja koncesionarja. Koncesijsko razmerje pa ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za nadaljevanje koncesije s koncesionarjevim univerzalnim pravnim naslednikom (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
(2) Koncedent mora koncesionarju dati primeren rok za odpravo kršitev.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(1) Vstop druge pravne ali fizične osebe v koncesijsko razmerje namesto koncesionarja je možen samo s pisno privolitvijo koncedenta.
(2) V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja (likvidacija, izbris) ima koncedent pravico, da za objekte, naprave in opremo koncesije, ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico.
(1) Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o koncesiji za gradnjo, upravljanje in izvajanje gospodarske javne službe upravljanja z javno površino – kompleksom »Vodni park Postojna«, objavljen v Uradnem listu RS, št. 202/20.
Št. 007-4/2025
Postojna, dne 18. junija 2025
