Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 298. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) in 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 57/17, 54/19 in 101/24) na 18. redni seji dne 8. 4. 2025 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja ŠM 36/2
(1) V skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 55/18, 64/19 – popr., 52/22, 43/24 – popr., 1/25, v nadaljevanju: OPN) Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja ŠM 36/2 (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 255-2022, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o. iz Celja.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je dana v Zakonu o urejanju prostora – ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21, v nadaljevanju: ZUreP-3).
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– območje OPPN
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN
– umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji, vrste dopustnih dejavnosti, rešitve načrtovanih objektov in površin in pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: »Izsek iz grafičnega dela OPN Občine Šmarje pri Jelšah«
GRAFIČNI NAČRT 2: »Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem«
GRAFIČNI NAČRT 3: »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji«
GRAFIČNI NAČRT 4: »Zazidalna situacija«
GRAFIČNI NAČRT 5: »Zasnova gospodarske infrastrukture«
GRAFIČNI NAČRT 6: »Načrt parcelacije«
GRAFIČNI NAČRT 7: »Prikaz prostorskih ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– poročilo o sodelovanju z javnostjo
– podatki iz prikaza stanja prostora
– strokovne podlage
– usmeritve
– mnenja
– elaborat ekonomike
– okoljske presoje
– obrazložitev in utemeljitev OPPN
– povzetek za javnost.
Območje OPPN zajema del območja ŠM 36/2 s parcelnimi številkami 502/1, 502/21, 502/23, 502/24, 502/25, 502/26 in 502/27 k.o. 1200 – Šmarje pri Jelšah. Območje je veliko 0,54 ha. Območje se nahaja v jugovzhodnem delu naselja Šmarje pri Jelšah.
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
V skladu z OPN je za območje določena osnovna namenska raba kot SS – stanovanjske površine. Znotraj območja OPPN je predvidena gradnja desetih stanovanjskih stavb, od tega treh vrstnih dvostanovanjskih stavb z oznakami od S1 do S3 ter sedem prostostoječih enostanovanjskih stavb z oznakami od S4 do S10 ter gradnja gospodarske javne infrastrukture.
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
Območje OPPN predstavlja zemljiške parcele znotraj že zgrajenega območja pretežno individualnih stanovanjskih stavb na vzhodu in zahodu, večstanovanjske stavbe na severu ter kmetijskih zemljišč na jugu. Do območja OPPN je po severni strani že speljana lokalna cesta LC 406211, s katere se bo napajalo območje. Tudi ostala gospodarska infrastruktura se nahaja znotraj lokalne ceste. Tako predvidena gradnja na obravnavanem območju predstavlja logično morfološko zapolnitev tega dela naselja.
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN je predvidena gradnja naslednjih stavb:
– 11100 enostanovanjske stavbe (šifra v skladu s tehničnimi smernicami TSG-V-006: 2018 Razvrščanje objektov Uredbe o razvrščanju objektov, Uradni list RS, št. 37/18; v nadaljevanju: uredba), in sicer samostojne stanovanjske stavbe,
– 11210 dvostanovanjske stavbe,
– pripadajočih objektov, skladno s petim odstavkom 7. člena tega odloka.
(2) Dovoljena je gradnja gradbeno inženirskih objektov (šifra 2 v prilogi uredbe), ki predstavljajo komunalno opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim v stavbnih območjih in niso v nasprotju z namensko rabo območja:
– 21121 lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– 222 lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja,
– 24122 drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas – samo bazeni za kopanje (za lastno rabo),
– 24205 objekti za preprečitev zdrsa in ograditev.
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del
Na območju OPPN je dopustna:
– gradnja novega objekta,
– gradnja dozidav in nadzidav
– rekonstrukcija,
– odstranitev objekta in
– vzdrževanje.
(2) Stavbe
Na območju OPPN je dopustna gradnja desetih stanovanjskih stavb, od tega treh vrstnih dvostanovanjskih stavb z oznakami od S1 do S3 ter sedem prostostoječih enostanovanjskih stavb z oznakami od S4 do S10. Tlorisni gabarit stavb S1 do S3 so 6,3 x 12,5 metra in so medsebojno povezani s stopniščem širine 2,0 metra. Tlorisni gabariti stavb S4 do S10 so 8,0 x 10,0 metra s teraso na južni strani dimenzij 3,0 x 4,5 metra. Dopustno je povečanje tlorisnih gabaritov za največ 1,0 meter ter zmanjšanje. Višinski gabariti stavb S1 do S3 so lahko največ K+P+1, pri čemer kota slemena ne sme presegati višine 14,0 metrov nad koto kleti, klet pa mora biti na južni strani v celoti vkopana. Višinski gabariti stavb S4 do S10 so lahko največ K+P+M, pri čemer kota slemena ne sme presegati višine 11,0 metrov nad koto kleti, klet pa mora biti na južni strani v celoti vkopana. Kota najnižje etaže mora biti usklajena s koto dovozne ceste oziroma dovoza do stavbe na njenem severnem delu. Arhitektonsko oblikovanje naj upošteva kakovostne principe tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi. Strehe morajo biti obvezno dvokapnice s slemenom v smeri vzhod–zahod. Štiri- in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 35° do 45°. Nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°). Dopušča se kombinacija dvokapnice z ravnimi površinami, ki so lahko tudi pohodne ali ozelenjene. Ravne površine lahko obsegajo največ 25 % celotne površine (pravokotna projekcija) strehe. Strešna kritina mora biti v opečno rjavih tonih, pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. Možna je tudi ureditev zelenih streh. Odpiranje strešin je dovoljeno zgolj v obliki strešnih oken in trikotnih frčadi enakega naklona strehe in barve kritine, kot je osnovna streha. Višina slemena frčade ne sme presegati višine slemena osnovnega objekta. Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene. Barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju. Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. Okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni, stolpiči, vogalni izzidki ter večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki niso dovoljeni. Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje).
(3) Pri umeščanju stavb je potrebno upoštevati gradbeno mejo, ki je objekti ne smejo presegati, lahko se jo pa dotikajo. Izven gradbene meje je dopustno umeščati nadstreške. Upoštevati je potrebno območja varovalnih pasov in zahtevane odmike. Objekti morajo biti od meja sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so dovoljeni, če so za njih pridobljena pisna soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. Pri umeščanju vseh stavb na gradbeno parcelo, vključno s pripadajočimi objekti faktor zazidanosti ne sme presegati Fz=0,4.
(4) Zunanja ureditev
Minimalni delež zelenih površin znotraj gradbene parcele mora znašati vsaj 25 %. Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznim drevesi, dopustne so zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom, v primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne sme uporabljati škropiv. Dopustna je ureditev utrjene površine za igro. Ograje, škarpe in podporni zidovi (razen ograje, škarpe in podporni zidovi ob javnih cestah, pri katerih se odmik glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi), parterne ureditve (dvorišča, dovozni priključki, parkirišča, manipulacijske površine ipd.) ter objekti gospodarske javne infrastrukture se lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč gradijo oziroma postavijo do meja sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče. Ograje (razen ograje ob javnih cestah, pri katerih se odmik glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi) se lahko gradi tudi na meji, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejujejo, o tem sporazumejo (pisna soglasja lastnikov sosednjih zemljišč). Ograje so lahko višine do 1,50 m okoli objekta. Višinske razlike na zemljišču morajo biti praviloma urejene s travnatimi brežinami. Podporni zidovi in škarpe so praviloma dovoljeni le do višine 1,5 metra, gradnja višjih je dopustna zgolj v primeru, da zaradi terenskih razmer ni možna drugačna izvedba. V tem primeru morajo biti škarpe in podporni zidovi obvezno ozelenjeni.
(5) Pogoji za postavitev pripadajočih objektov
Pripadajoči objekti se lahko postavljajo znotraj gradbene parcele legalno zgrajenih objektov in se lahko uporabljajo zgolj za namene osnovnega objekta in ne gre za samostojno rabo. Razmerje stranic pri tlorisnem gabaritu mora biti vsaj 1:1,2. Pri samostojno stoječih pripadajočih objektih je dovoljena tudi ravna streha ali streha v minimalnem naklonu. Strešne frčade niso dopustne. Ute oziroma senčnice je dovoljeno oblikovati tudi kot paviljone.
(6) Geomehanski pogoji in usmeritve
Pred izvedbo posega je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti terena, izdelati geološko geomehansko poročilo s poudarkom na stabilnosti terena ter določiti potrebne omilitvene ukrepe.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(prometna infrastruktura)
(1) Dostop do območja je zagotovljen preko obstoječe lokalne ceste LC 406211, ki se nahaja severno od območja OPPN. Nanjo se predvidi nov cestni priključek. Od tod se proti jugu spelje nova cesta z oznako 'A', obojestransko obrobničena s širino 6,0 metrov vključno s površinami za pešce in ki ima dva odcepa proti vzhodu in omogoča napajanje sosednjih parcel, ki so izven območja OPPN. Med obema odcepoma se predvidi še slepa ulica z oznako 'B', ki napaja dve stanovanjski stavbi. Na skrajnem jugu ceste 'A' se zagotovi obračališče za komunalna in interventna vozila v obliki črke 'T' z najmanjšim zunanjim radijem 6,6 metra. Meteorne vode s cest in drugih utrjenih površin je potrebno odvajati tako, da se ob nalivih ne bodo prosto razlivale na Rimsko cesto.
(2) Znotraj vsake gradbene parcele je potrebno za vsako stanovanje oziroma stanovanjsko stavbo zagotoviti vsaj dve parkirni mesti.
(energetska infrastruktura)
(1) Stanovanjski objekti bodo priključeni na NN omrežje v transformatorski postaji TP ŠMARJE: 236. Mesto priključitve je obstoječa TP Šmarje: 236 na parc. št. *303, k.o. Šmarje pri Jelšah. Pred priključitvijo predvidenih objektov je potrebno preurediti oziroma razširiti nizkonapetostne zbiralnice v TP Šmarje: 236. Od mesta priključitve poteka električni podzemni vod (NAY2Y-J 4 x 240 mm²) podzemno prek štirih elektro kabelskih jaškov EKJ1, EKJ2, EKJ3 in EKJ4 (dimenzije 1200 x 1200 x 1500 mm z zaščitnim pokrovom) do prostostoječe razdelilne omarice PS RO DREAM LAND na parc. št. 502/23, k.o. Šmarje pri Jelšah. Za potrebe Elektro Celje, d.d. je potrebno v skupni kabelski kanalizaciji položiti dodatne tri mapitel cevi ɸ 160 mm in PHD 2 x 50 mm. V predvideni PS RO DREAM LAND bodo zmontirani dovod, zbiralke (Cu 25 x 3 mm, dolžine 900 mm), 400 A vertikalni varovalčni ločilnik, 160 A vertikalni varovalčni ločilnik z varovalkami 3 x 125 A in prenapetostni odvodniki, trije 160 A vertikalni varovalčni ločilniki z varovalkami 3 x 50 A in sedem 160 A vertikalnih varovalčnih ločilnikov z varovalkami 3 x 35 A.
(2) Od PS RO DREAM LAND poteka deset električnih podzemnih vodov (NAY2Y-J 4 x 70 mm²) podzemno do prostostoječih priključno merilnih omaric PS PMO S1, PS PMO S2, PS PMO S3, PS PMO S4, PS PMO S5, P PMO S6, PS PMO S7, PS PMO S8, PS PMO S9 in PS PMO S10, ki bodo locirane na stalno dostopnem mestu na zemljišču v lasti investitorja, kjer bodo montirane naprave za merjenje električne energije in varovalke za omejitev električnega toka 2 x 3 x 20 A (PS PMO S1, PS PMO S2 in PS PMO S3) oziroma 1 x 3 x 25 A (PS PMO S4, PS PMO S5, P PMO S6, PS PMO S7, PS PMO S8, PS PMO S9 in PS PMO S10), kot so izdane Smernice (podrobnejše usmeritve) št. 3498 (Elektro Celje, d.d.).
(3) Nove in obstoječe podzemne energetske vode je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor. V varovalnem pasu 1 meter od osi voda gradnja stavb in medsosedske ograje ni dopustna. Morebitne zasaditve dreves, grmičevja žive meje ali podobno je dopustno izvajati v minimalni oddaljenosti debla 2,5 metra od trase nizkonapetostnega podzemnega voda, pri čemer je potrebo vodnike položiti v zaščitno cev premera 160.
(4) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobitve gradbenega dovoljenja za komunalno infrastrukturo in predmetne stanovanjske hiše je potrebno upoštevati IDZ načrt s področja elektrotehnike (EL PART, Enisa Rojnik s.p., št. proj. IDZ 155/23-NN, september 2023) in si od Elektra Celje d.d. pridobiti dokumente za posege v prostor v skladu z veljavno zakonodajo.
(telekomunikacijska infrastruktura)
(1) Telekom Slovenije
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja Telekom Slovenije. Trase se določijo z zakoličbo. S projektom je potrebno predvideti novo telekomunikacijsko omrežje in v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije možnost priključitve na obstoječe. Projekt telekomunikacijskega priključka na javno telekomunikacijskega omrežje se izdela v fazi izdelave DGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom preostalih komunalnih vodov.
(2) Telemach
Širokopasovno telekomunikacijsko omrežje KKS Telemach Slovenija d.o.o. je v območja urejanja z OPPN umeščeno v prostor, zato je potrebno izvajati varovalne ukrepe za zaščito omrežja KKS (kabelsko komunikacijski sistem). Vpliv posegov na cevno kabelsko kanalizacijo (KK) KKS je pričakovati v načrtovanih območjih priključevanja na obstoječo komunalno infrastrukturo, kar je treba upoštevati v ustrezni dokumentaciji (IDZ, DGD, PZI). Pri načrtovanju posegov v prostor, naj bo upoštevano, da je priključitev predvidenih objektov na obstoječe širokopasovno telekomunikacijsko omrežje KKS izvedljivo z izgradnjo zaščitne cevne KK znotraj obravnavanega območja OPPN. Kabelska kanalizacija omrežja KKS je na območju urejanja od vstopne točke dalje izvedljiva z umestitvijo SFX ali PE cevi ustrezne dimenzije, z vmesnimi revizijskimi jaški in z izvedbo cevne KK od revizijskih jaškov do priključne točke (objekta). Dovodna cevna KK KKS do posameznega objekta mora biti izvedena v sistemu zvezdišča z zaščitnimi SFX ali PE cevmi ustreznega premera, za objekt dvojček dve cevi. Zvezdišče mora biti projektirano tako, da so dovodne cevi z glavnimi linijami povezane preko revizijskih jaškov. Notranje inštalacije v objektih morajo biti izvedene v sistemu zvezdišča. Pri križanju trase kabelske kanalizacije KKS z drugimi komunalnimi vodi mora biti kot križanja 90° oziroma ne manj kot 45°. Minimalni vertikalni odmik med vodi pri križanju znaša 0,3 m. Pri približevanju oziroma vzporednem poteku tras je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5 m. Morebitni drugačni odmiki so možni samo z uskladitvijo tehničnih rešitev. Upoštevana morajo biti določila zakonskih predpisov in uredb.
(meteorna in fekalna kanalizacija)
(1) Obravnavano območje je opremljeno z javnim fekalnim in meteornim kanalizacijskim omrežjem, ki poteka v Rimski cesti. Za predvideno območje je načrtovan sistem ločenega odvajanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda.
(2) Za odvajanje komunalne odpadne vode iz stanovanjskega naselja je potrebno najprej zgraditi sekundarni kanalizacijski cevovod, ki se naveže v obstoječo javno fekalno kanalizacijo PVC ON200, ki poteka v Rimski cesti in je priključena na čistilno napravo Šmarje pri Jelšah.
(3) V skladu z geološko tehničnim poročilom (GHC projekt d.o.o., št. proj. GG 216/10/22, datum 28. 10. 2022) glede na sestavo materiala in morfologijo terena ponikanje meteornih vod ni možno. Za odvod meteornih vod iz predvidenih objektov je predvidena izgradnja meteorne kanalizacije, ki se preko zadrževalnikov naveže v obstoječo javno meteorno kanalizacijo PVC ON200, ki poteka v Rimski cesti. Zadrževalni bazeni oziroma cevni zadrževalniki morajo biti dimenzionirani tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo.
(4) Sekundarni cevovodi (fekalni in meteorni), kakor tudi kanalizacijski priključki posameznih objektov morajo biti obdelani v projektni dokumentaciji. Interni kanalizacijski priključki se izvedejo iz plastičnih cevi premera najmanj ON 160 mm, z minimalnim 1 % padcem. Maksimalni padec interne kanalizacije naj ne presega 6 %. V bližini objekta se vgradi revizijski jašek, da se omogoči neovirano vzdrževanje interne kanalizacije v objektu. Na lomih kanalizacijskega priključka se prav tako vgradijo revizijski jaški. Revizijski jaški na internem kanalizacijskem priključku za stanovanjsko naj bodo dimenzije ON 800 mm, pri vgradnji kanalizacijskega priključka na manjši globini pa minimalne dimenzije ON 600 mm.
(5) Pri umeščanju v prostor je potrebno upoštevati ustrezne odmike od ostalih komunalnih vodov.
(1) Gradnja stanovanjskega naselja je predvidena v območju varovalnega pasu javnega vodovoda. Po lokaciji predvidene gradnje objektov poteka magistralni cevovod TES. 0200 »Loka–Šmarje«, ki ga bo potrebno prestaviti in zamenjati. Zamenjavo je potrebno izvesti s cevmi dimenzije DN200 v dolžini cca140 m. Zamenjava se izvede od Rimske ceste do navezave na obstoječ cevovod.
(2) Za priključitev stanovanjskega naselja je potrebo zgraditi cevovod, ki se priključi na primarni cevovod premera 110 mm na zemljišču s parcelno številko 983/6 k.o. Šmarje pri Jelšah. Cevovod se do stanovanjskega naselja izvede s cevmi premera 110 mm, sekundarni vod v naselje se izvede s cevmi premera 90 mm in nato posamezni razvodi s cevmi manjših dimenzij.
(3) Pri umeščanju v prostor je potrebno upoštevati ustrezne odmike od ostalih komunalnih vodov. Med gradnjo je potrebno upoštevati minimalni odmik gradbenih del od osi obstoječega javnega vodovoda, ki znaša 3 m. Po zaključku zunanje ureditve se mora javni vodovod nahajati najmanj 1 m in največ 2 m pod novo koto terena. V nasprotnem primeru je potrebno javni vodovod prestaviti najmanj 1 m in največ 2 m pod novo koto terena na stroške investitorja.
(obveznost priključevanja)
Stavbe se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(enote kulturne dediščine)
Na obravnavanem območju ter v območju vplivov novih posegov na okolje se ne nahajajo enote kulturne dediščine.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
Komunalne odpadne vode iz objektov bodo preko kanalizacijskega omrežja speljane v javno čistilno napravo. Padavinske vode bodo preko cevnega zadrževalnika speljane v obstoječo meteorno kanalizacijo. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga izda Direkcija RS za vode.
(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju sodi obravnavano območje v naslednja območja varstva pred hrupom, za katera veljajo v oklepaju navedene mejne dnevne/mejne nočne vrednosti kazalcev hrupa:
II. območje varstva pred hrupom (60 dBA/50 dBA).
(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
Za vse stavbe je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen skupen prostor ob skupnih zunanjih parkirnih površinah, kamor se postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin. Rodovitni del prsti se lahko uporabi tudi za ureditve dela zelenih površin.
Območje leži izven območja, ki bi imelo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območjih ali objektov za obrambo.
Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,20. Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.
Pri pripravi OPPN so v skladu s predpisi s področja požarne varnosti upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.
(varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice)
Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno upoštevati geološko tehnično poročilo (GHC projekt d.o.o., št. proj. GG 216/10/22, datum 28. 10. 2022) in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(dopolnilna in druga zaščita)
(1) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
(2) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
Načrt parcelacije vsebuje načrt gradbenih parcel. Določenih je 8 gradbenih parcel z oznakami od GP1 do GP8, namenjenih gradnji novih stanovanjskih stavb.
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Gradnja novih stavb je možna v poljubnem vrstnem redu hkrati z izgradnjo gospodarske javne infrastrukture ali po njej.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)
(1) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(2) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(3) Dopustna so odstopanja od velikosti gradbenih parcel pod pogojem, da ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(4) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Šmarje pri Jelšah. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Šmarje pri Jelšah in na Upravni enoti Šmarje pri Jelšah.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3503-0006/22-16
Šmarje pri Jelšah, dne 8. aprila 2025
Matija Čakš
