Uradni list

Številka 29
Uradni list RS, št. 29/2023 z dne 7. 3. 2023
Uradni list

Uradni list RS, št. 29/2023 z dne 7. 3. 2023

Kazalo

616. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS-1A), stran 1731.

  
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS-1A) 
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS-1A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. februarja 2023.
Št. 003-02-3/2022-67
Ljubljana, dne 3. marca 2023
Nataša Pirc Musar 
predsednica 
Republike Slovenije 
Z A K O N 
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TEHNIČNIH ZAHTEVAH ZA PROIZVODE IN O UGOTAVLJANJU SKLADNOSTI (ZTZPUS-1A) 
1. člen
V Zakonu o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 17/11) se besedilo 1. člena spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ta zakon ureja pogoje dajanja proizvodov na trg, dostopnosti na trgu in varne uporabe, tehnične zahteve za proizvode, postopke ugotavljanja skladnosti, zahteve in postopek določitve organov, ki sodelujejo v postopkih ugotavljanja skladnosti (v nadaljnjem besedilu: organi za ugotavljanje skladnosti), in listine, ki morajo biti priložene ob dostopnosti na trgu oziroma ob začetku uporabe.
(2) S tem zakonom se določajo pristojni inšpekcijski organi in kazenske določbe za izvajanje:
1. Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 30), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011 (UL L št. 169 z dne 25. 6. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 765/2008/ES);
2. Uredbe (EU) 2019/515 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 764/2008 (UL L št. 91 z dne 29. 3. 2019, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/515/EU); in
3. Uredbe (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011 (UL L št. 169 z dne 25. 6. 2019, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 297 z dne 17. 11. 2022, str. 86), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/1020/EU).«.
2. člen 
Besedilo 3. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Proizvodi so lahko dani na trg ali dostopni na trgu ali dani v uporabo le, če so skladni s tehničnimi zahtevami, če je bila njihova skladnost ugotovljena po predpisanem postopku, če so označeni s predpisanimi oznakami o skladnosti in če izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem zakonom.«.
3. člen 
Besedilo 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. »akreditacija« je potrditev nacionalnega akreditacijskega organa, da organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjuje zahteve, določene s harmoniziranimi standardi, in vse dodatne zahteve, določene v sektorskih shemah za opravljanje posebne dejavnosti ugotavljanja skladnosti;
2. »dajanje na trg« pomeni, da je proizvod prvič dostopen na trgu Evropske unije;
3. »distributer« je fizična ali pravna oseba v dobavni verigi, ki ni proizvajalec ali uvoznik in ki omogoči dostopnost proizvoda na trgu;
4. »dostopnost na trgu« je odplačna ali neodplačna dobava proizvoda za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu Evropske unije v okviru gospodarske dejavnosti;
5. »gospodarski subjekt« je proizvajalec, pooblaščeni zastopnik, uvoznik, distributer, ponudnik storitev odpremnih skladišč ali druga fizična ali pravna oseba, ki mora izpolnjevati obveznosti v zvezi s proizvodnjo proizvodov, omogočanjem njihove dostopnosti na trgu ali dajanjem v uporabo v skladu z ustrezno usklajevalno zakonodajo Evropske unije;
6. »harmonizirani standard« je standard, ki ga je sprejel eden od evropskih organov za standardizacijo iz priloge I k Uredbi (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 316 z dne 14. 11. 2012, str. 12), zadnjič spremenjeni z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L št. 241 z dne 17. 9. 2015, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2015/1535/EU);
7. »izjava EU o skladnosti« je dokument, ki ga izda proizvajalec in v njem navede, da proizvod izpolnjuje zahteve iz zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi – izjava EU o skladnosti mora vsebovati najmanj prvine, opredeljene v predpisih na podlagi tega zakona;
8. »končni uporabnik« je fizična ali pravna oseba, ki prebiva ali ima sedež v Evropski uniji, ki ji je bil proizvod dostopen kot potrošniku, izven okvira izvajanja kakršnih koli trgovskih, poslovnih, obrtnih ali poklicnih dejavnosti ali kot poklicnemu končnemu uporabniku v okviru njegovih gospodarskih ali strokovnih dejavnosti;
9. »korektivni ukrep« je ukrep gospodarskega subjekta, da se odpravi neskladnost, kadar to zahteva inšpekcijski organ ali na lastno pobudo gospodarskega subjekta;
10. »nacionalni akreditacijski organ« je organ, določen z zakonom, ki ureja ustanovitev, organizacijo in delovanje javnega zavoda, ki opravlja naloge nacionalne akreditacijske službe;
11. »odpoklic« je ukrep za vrnitev proizvoda, ki je že dostopen končnemu uporabniku;
12. »organ za ugotavljanje skladnosti« je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in je z odločbo določen za izvajanje dejavnosti ugotavljanja skladnosti, vključno s kalibracijo, preizkušanjem, certificiranjem in kontrolo;
13. »oznaka CE« je oznaka, s katero proizvajalec izjavlja, da je proizvod skladen z veljavnimi zahtevami iz usklajevalne zakonodaje Evropske unije, ki določa njeno namestitev;
14. »ponudnik storitev informacijske družbe« je ponudnik storitev, kakor so opredeljene v točki (b) prvega odstavka 1. člena Direktive 2015/1535/EU;
15. »ponudnik storitev odpremnih skladišč« je fizična ali pravna oseba, ki v okviru poslovne dejavnosti ponuja vsaj dve od naslednjih storitev: skladiščenje, pakiranje, naslavljanje ali odprema, ne da bi bila lastnica zadevnih proizvodov, pri čemer so izvzete poštne storitve, kakor so opredeljene v 1. točki 2. člena Direktive 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve (UL L št. 15 z dne 21. 1. 1998, str. 14), zadnjič spremenjene z Direktivo 2008/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o spremembi Direktive 97/67/ES glede popolnega oblikovanja notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti (UL L št. 52 z dne 27. 2. 2008, str. 3), storitve dostave paketov, kakor so opredeljene v 2. točki 2. člena Uredbe (EU) 2018/644 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. aprila 2018 o storitvah čezmejne dostave paketov (UL L št. 112 z dne 2. 5. 2018, str. 19), in vse druge poštne storitve ali storitve tovornega prometa;
16. »pooblaščeni zastopnik« je fizična ali pravna oseba s sedežem v Evropski uniji, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da v njegovem imenu izvaja določene naloge, povezane z obveznostmi proizvajalca, v skladu z ustrezno usklajevalno zakonodajo Evropske unije ali v skladu z zahtevami iz tega zakona;
17. »priglašeni organ« je organ za ugotavljanje skladnosti, ki izvaja postopke ugotavljanja skladnosti, izpolnjuje predpisane zahteve, kot je določeno v usklajevalni zakonodaji Evropske unije in je določen ter priglašen Evropski komisiji v skladu s tem zakonom ali predpisi države članice Evropske unije, v kateri ima sedež;
18. »proizvajalec« je fizična ali pravna oseba, ki proizvod izdeluje ali za katero se tak proizvod načrtuje ali izdeluje in ki ga trži pod svojim imenom ali blagovno znamko;
19. »proizvod, ki pomeni resno tveganje« je proizvod, ki pomeni tveganje, za katerega se na podlagi ocene tveganja in ob upoštevanju običajne in predvidljive uporabe proizvoda šteje, da je zaradi kombinacije verjetnosti, da se pojavi nevarnost, ki povzroča škodo, in stopnje resnosti te škode potrebno hitro ukrepanje inšpekcijskih organov, vključno s primeri, kadar učinki tveganja niso neposredni;
20. »proizvod, ki pomeni tveganje« je proizvod, ki bi lahko negativno vplival na zdravje in varnost oseb na splošno, zdravje in varnost pri delu, varstvo potrošnikov, okolje, javno varnost in druge javne interese v meri, ki presega tisto, kar velja za razumno in sprejemljivo glede na njegov predvideni namen ali pod običajnimi ali razumno predvidljivimi pogoji uporabe zadevnega proizvoda, vključno s trajanjem uporabe in, kadar je to ustrezno, začetkom njegove uporabe, namestitvijo in zahtevami glede vzdrževanja;
21. »proizvod« je proizvod, proizveden v proizvodnem procesu, razen hrane, krme, živih rastlin in živali, proizvodov človeškega izvora ter rastlinskih in živalskih proizvodov, ki so neposredno povezani z njihovo prihodnjo reprodukcijo;
22. »resno tveganje« je tveganje, za katerega se na podlagi ocene tveganja in ob upoštevanju običajne in predvidljive uporabe proizvoda šteje, da je zaradi kombinacije verjetnosti, da se pojavi nevarnost, ki povzroča škodo, in stopnje resnosti te škode potrebno hitro ukrepanje inšpekcijskih organov, vključno s primeri, kadar učinki tveganja niso neposredni;
23. »spletni vmesnik« je programska oprema, vključno s spletnim mestom, njegovim delom ali aplikacijo, ki jo upravlja gospodarski subjekt ali se upravlja v njegovem imenu in služi temu, da končnim uporabnikom omogoča dostop do proizvodov gospodarskega subjekta;
24. »tveganje« je kombinacija verjetnosti, da se pojavi nevarnost, ki povzroča škodo, in stopnje resnosti te škode;
25. »ugotavljanje skladnosti« je ugotavljanje izpolnjevanja posebnih zahtev glede proizvoda, postopka, storitve, sistema, osebe ali organa;
26. »umik« je ukrep za preprečitev dostopnosti proizvoda iz dobavne verige na trgu;
27. »usklajevalna zakonodaja Evropske unije« je zakonodaja Evropske unije, ki usklajuje pogoje za trženje proizvodov;
28. »uvoznik« je fizična ali pravna oseba s sedežem v Evropski uniji, ki da proizvod iz tretje države na trg Evropske unije;
29. »varna uporaba« je uporaba proizvoda pri končnem uporabniku v skladu s predpisanimi zahtevami, vključno s preverjanjem in zagotavljanjem varnosti delovanja, vzdrževanjem proizvoda in reševanjem.«.
4. člen 
Besedilo 5. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Minister oziroma ministrica, pristojna za posamezno vrsto proizvodov v skladu z zakoni o delovnem področju ministrstev (v nadaljnjem besedilu: pristojni minister), izda predpis, s katerim podrobneje predpiše tehnične zahteve za proizvode, postopke ugotavljanja skladnosti, vključno z rednimi in izrednimi pregledi proizvodov v uporabi, zahteve za označevanje proizvodov, zagotavljanje varnosti delovanja, vključno z varnostjo delovanja, razvoja in uporabe na področju umetne inteligence, interneta stvari in robotike, vzdrževanje proizvoda in reševanje (v nadaljnjem besedilu: predpis), kadar je to nujno zaradi zaščite javnega interesa, ki se izkazuje kot:
– zagotovitev varnosti,
– varovanje življenja in zdravja ljudi, živali in rastlin,
– varstvo potrošnikov in drugih uporabnikov,
– varstvo okolja,
– varstvo premoženja,
– dostopnost proizvodov invalidom.«.
5. člen 
V 7. členu se v prvem odstavku v tretji alineji kratica »ES« nadomesti s kratico »EU«.
6. člen 
Za 7. členom se doda nov 7.a člen, ki se glasi:
»7.a člen 
(obveznosti lastnika in skrbnika proizvoda) 
(1) Lastnik in skrbnik proizvoda morata za zagotavljanje varne uporabe proizvoda zagotoviti periodično preverjanje in varnost delovanja, vzdrževanje proizvoda in reševanje.
(2) Podrobnejše zahteve za izpolnjevanje obveznosti iz prejšnjega odstavka se določijo v predpisih iz 5. člena tega zakona.«.
7. člen 
V 15. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(1) Izvajanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, Uredbe 765/2008/ES, Uredbe 2019/515/EU, Uredbe 2019/1020/EU in uredbe, ki ureja izvajanje Uredbe 2019/1020/EU, nadzorujejo inšpekcijski organi, pristojni za posamezno vrsto proizvodov, v skladu s predpisi, ki določajo pristojnosti in naloge pristojnih inšpekcijskih organov.
(2) Pristojni inšpektorji oziroma inšpektorice (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji) imajo na podlagi tega zakona pooblastila, da:
a) od gospodarskih subjektov zahtevajo predložitev pomembnih dokumentov, tehnične dokumentacije, tehničnih specifikacij, podatkov ali informacij v zvezi s skladnostjo in tehničnimi vidiki proizvoda, vključno z dostopom do vdelane programske opreme, če je takšen dostop potreben za oceno skladnosti proizvoda, v kakršni koli obliki ali formatu in neodvisno od nosilca ali mesta, na katerem so dokumenti, tehnična specifikacija, podatki ali informacije shranjeni, ter izdelavo ali pridobitvijo njihove kopije;
b) od gospodarskih subjektov zahtevajo predložitev pomembnih informacij o dobavni verigi, distribucijskem omrežju, količini proizvodov na trgu in drugih modelih proizvodov z enakimi tehničnimi lastnostmi, kot jih ima zadevni proizvod, kadar je to potrebno zaradi skladnosti z veljavnimi predpisi;
c) od gospodarskih subjektov zahtevajo predložitev pomembnih informacij, potrebnih za dokazovanje lastništva spletnih mest, kadar se te informacije nanašajo na zadevo, ki se preiskuje;
č) nenajavljeno izvedejo preverjanje na kraju samem in fizične preglede proizvodov;
d) pridobijo vzorce proizvodov, vključno pod skrivno identiteto, z namenom, da jih pregledajo in odkrijejo ter pridobijo dokaze o njihovi neskladnosti;
e) vstopijo v katero koli prevozno sredstvo, ki ga gospodarski subjekt uporablja za svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti, da se odkrije neskladnost in pridobijo dokazi;
f) izvedejo ustrezne preglede in preizkuse proizvodov, potrebne za ugotavljanje njihove skladnosti s predpisi, tudi potem, ko so bili ti dostopni na trgu, bili dani na trg ali se uporabljajo.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Pristojni inšpektorji v primeru kršitev zakona ali drugega predpisa odredijo naslednje ukrepe:
a) prepovejo ali omejijo dajanje neskladnih proizvodov na trg, njihovo dostopnost na trgu ali odredijo njihov umik ali odpoklic neskladnih proizvodov s trga;
b) prepovejo uporabo neskladnih proizvodov, omejijo njihovo uporabo ali odredijo prenehanje njihove uporabe;
c) odredijo uničenje neskladnih proizvodov, če je to nujno za zavarovanje življenja in zdravja ljudi, živali in rastlin, okolja ali premoženja;
č) začasno prepovejo dajanje proizvodov na trg, njihovo dostopnost na trgu ali njihovo uporabo do ustrezne označitve proizvodov ali do predložitve dokazil o skladnosti proizvodov;
d) v času, ki je potreben za preglede in preizkuse, začasno prepovejo dajanje proizvodov na trg, njihovo dostopnost na trgu, ponudbo dobave ali razstavljanje proizvodov, takoj ko nastane utemeljen sum, da so ti proizvodi neskladni s predpisi;
e) prepovejo uporabo listin o skladnosti za neskladne proizvode;
f) zahtevajo, da se proizvodi označijo v skladu s predpisi, ali odredijo odstranitev nedovoljenih oznak;
g) odredijo odpravo ugotovljenih neskladnosti;
h) kadar ni drugega učinkovitega načina, s katerim bi odpravili resno tveganje, ki ga predstavlja proizvod, po postopku, določenem z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje na trgu, zahtevajo odstranitev vsebine, ki se nanaša na zadevne proizvode, s spletnega vmesnika ali zahtevajo prikaz izrecnega opozorila o neskladnosti proizvoda za končne uporabnike, ko dostopajo do spletnega vmesnika.«.
Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
8. člen 
V 16. členu se v prvem odstavku v drugi alineji kratica »ES« nadomesti s kratico »EU«.
9. člen 
V 18. členu se v prvem odstavku v drugi alineji kratica »ES« nadomesti s kratico »EU«, na koncu šeste alineje pa se pika nadomesti z vejico in dodajo nove sedma, osma, deveta in deseta alineja, ki se glasijo:
»– ravna v nasprotju z obveznostmi iz tretjega odstavka 4. člena Uredbe 2019/1020/EU,
– na proizvodu ali na njegovi embalaži, paketu ali priloženem dokumentu ne navede imena, registriranega trgovskega imena ali registrirane blagovne znamke in kontaktnih podatkov, vključno s poštnim naslovom gospodarskega subjekta (četrti odstavek 4. člena Uredbe 2019/1020/EU),
– pristojnemu organu za nadzor trga ne predloži izvoda pooblastila v jeziku Evropske unije, ki ga določi ta organ (drugi odstavek 5. člena Uredbe 2019/1020/EU), ali
– skladno s prvim odstavkom 7. člena Uredbe 2019/1020/EU ne sodeluje z organi za nadzor trga pri ukrepih, s katerimi bi lahko odpravili ali zmanjšali tveganja, ki jih pomenijo proizvodi, katerih dostopnost na trgu so omogočili ti gospodarski subjekti.«.
Tretji do šesti odstavek se spremenijo tako, da se glasijo:
»(3) Z globo od 1.200 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik v Republiki Sloveniji stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 1.200 do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot distributer, ponudnik storitev odpremnih skladišč ali uporabnik proizvoda stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Z globo 800 do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot distributer, ponudnik storitev odpremnih skladišč ali uporabnik proizvoda stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(6) Z globo od 200 do 400 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti distributerja, ponudnika storitev odpremnih skladišč ali uporabnika proizvoda stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.
Za šestim odstavkom se dodajo novi sedmi do deveti odstavek, ki se glasijo:
»(7) Z globo od 3.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti ponudnika storitev informacijske družbe skladno z drugim odstavkom 7. člena Uredbe 2019/1020/EU ne sodeluje z organi za nadzor trga na njihovo zahtevo ali ne sodeluje v posebnih primerih, da bi podprla ukrepe, ki se sprejmejo za odpravo ali, če to ni mogoče, zmanjšanje tveganj, ki jih pomeni proizvod, ki se ali se je prek njenih storitev ponujal za prodajo prek spleta.
(8) Z globo od 2.000 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti ponudnika storitev informacijske družbe stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(9) Z globo od 1.200 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti ponudnika storitev informacijske družbe stori prekršek iz sedmega odstavka tega člena.«.
10. člen 
Za 18. členom se doda nov 18.a člen, ki se glasi:
»18.a člen 
(prekrški glede preverjanja in zagotavljanja varnosti delovanja, vzdrževanja proizvoda in reševanja) 
(1) Z globo od 800 do 3.000 eurov se za prekršek kaznujeta lastnik in skrbnik proizvoda – pravni osebi, če ne upoštevata zahtev glede preverjanja in zagotavljanja varnosti delovanja, vzdrževanja proizvoda in reševanja v obsegu in na način, ki je potreben za zagotovitev zaščite javnega interesa (prvi odstavek 7.a člena).
(2) Z globo od 600 do 2.000 eurov se za prekršek kaznujeta lastnik in skrbnik proizvoda – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki storita prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 1.500 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 200 do 600 eurov se za prekršek kaznuje lastnik proizvoda – posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 
11. člen 
(ukrep, povezan s spletnimi vmesniki) 
(1) Do ureditve postopka zahtevati odstranitev vsebine, ki se nanaša na zadevne proizvode, s spletnega vmesnika ali zahtevati prikaz izrecnega opozorila o neskladnosti proizvoda za končne uporabnike, ko dostopajo do spletnega vmesnika, iz točke h) novega tretjega odstavka 15. člena zakona (v nadaljnjem besedilu: ukrep, povezan s spletnimi vmesniki) v zakonu, ki ureja elektronsko poslovanje na trgu, sodišče, kadar ni drugega učinkovitega načina za odpravo resnega tveganja, ki ga predstavlja proizvod, v skladu s tem členom na predlog pristojnega inšpektorja odredi ponudniku storitev informacijske družbe ukrep, povezan s spletnimi vmesniki.
(2) O ukrepu, povezanem s spletnimi vmesniki, odloči Upravno sodišče Republike Slovenije v 15 dneh od prejema predloga pristojnega inšpektorja.
(3) Predlog pristojnega inšpektorja mora ob upoštevanju načela sorazmernosti in učinkovitosti in načel iz zakona, ki ureja elektronsko poslovanje na trgu, ter v okviru tehničnih možnosti vsebovati obseg in način izvršitve predlaganega ukrepa, povezanega s spletnimi vmesniki.
(4) Ukrep, povezan s spletnimi vmesniki, se lahko odredi in izvaja le v obsegu, nujno potrebnem za odpravo resnega tveganja, ki ga predstavlja proizvod, in na način, ki je najmanj obremenjujoč za ponudnika storitev informacijske družbe.
(5) Zoper odločbo iz drugega odstavka tega člena lahko ponudnik storitev informacijske družbe ali gospodarski subjekt, ki mu je odrejen ukrep, povezan s spletnimi vmesniki, v treh dneh vloži pritožbo, o kateri Vrhovno sodišče Republike Slovenije odloči najpozneje v 15 dneh po prejemu pritožbe.
12. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 314-01/22-1/11
Ljubljana, dne 23. februarja 2023
EPA 527-IX
Državni zbor 
Republike Slovenije 
mag. Urška Klakočar Zupančič 
predsednica 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti