Uradni list

Številka 133
Uradni list RS, št. 133/2023 z dne 27. 12. 2023
Uradni list

Uradni list RS, št. 133/2023 z dne 27. 12. 2023

Kazalo

4154. Odlok o proračunu Občine Mežica za leto 2024, stran 12432.

  
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23) in 15. člena Statuta Občine Mežica (Uradni list RS, št. 60/17) je Občinski svet Občine Mežica na 8. redni seji dne 21. 12. 2023 sprejel
O D L O K 
o proračunu Občine Mežica za leto 2024 
1. SPLOŠNA DOLOČBA 
1. člen 
(vsebina odloka) 
S tem odlokom se za Občino Mežica za leto 2024 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 
2. člen 
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) 
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
A.
BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
v EUR
Skupina/Podskupina kontov/ Konto/Podkonto
Proračun 2024
I. 
SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)
16.853.299
TEKOČI PRIHODKI (70+71)
3.353.772
70 
DAVČNI PRIHODKI
2.695.502
700 Davki na dohodek in dobiček 
2.418.027
703 Davki na premoženje 
213.570
704 Domači davki na blago in storitve 
63.905
71 
NEDAVČNI PRIHODKI 
658.270
710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja
337.250
711 Takse in pristojbine
3.200
712 Globe in druge denarne kazni
8.831
714 Drugi nedavčni prihodki
308.989
72 
KAPITALSKI PRIHODKI
140.302
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev
70.302
722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev
70.000
73 
PREJETE DONACIJE
21.000
730 Prejete donacije iz domačih virov
21.000
74 
TRANSFERNI PRIHODKI
13.338.225
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij
13.338.225
741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije in iz drugih držav
0
II. 
SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)
20.077.082
40 
TEKOČI ODHODKI
1.389.902
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim
254.360
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost
43.540
402 Izdatki za blago in storitve
965.732
403 Plačila domačih obresti
50.000
409 Rezerve 
76.270
41 
TEKOČI TRANSFERI
1.810.450
411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom
864.431
412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam
222.557
413 Drugi tekoči domači transferi
713.662
414 Tekoči transferi v tujino
9.800
42 
INVESTICIJSKI ODHODKI
16.787.164
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev
16.787.164
43 
INVESTICIJSKI TRANSFERI
89.566
431 Investicijski transferi drugim izvajalcem javnih služb, ki niso proračunski uporabniki
63.050
432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom
26.516
III. 
PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) 
–3.223.783
B.
RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
IV. 
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 
0
75 
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL
0
750 Prejeta vračila danih posojil
0
VI. 
PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 
0
C.
RAČUN FINANCIRANJA
VII. 
ZADOLŽEVANJE (500+501)
300.000
50 
ZADOLŽEVANJE
300.000
500 Domače zadolževanje
300.000
VIII.
ODPLAČILA DOLGA (550+551)
183.569
55 
ODPLAČILA DOLGA
183.569
550 Odplačila domačega dolga
183.569
IX. 
POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)
–3.107.352
X. 
NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)
116.431
XI. 
NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.)
3.223.783
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA
3.107.352
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Mežica.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 
3. člen 
(izvrševanje proračuna) 
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.
Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
4. člen 
(namenski prihodki in odhodki proračuna) 
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF in prvem odstavku 80. člena ZJF, tudi:
1. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12, 61/17 – GZ in 189/20 – ZFRO in 43/22), ki se uporabijo za namen, določen v tem zakonu
2. okoljska dajatev, ki se uporabi za izgradnjo kanalizacije
3. koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo in se uporabi za vzdrževanje gozdnih jas, mokrišč in ramiz za malo divjad.
5. člen 
(prerazporejanje pravic porabe) 
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med proračunskimi postavkami v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika – župan.
Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu avgustu 2024 ali rebalansom proračuna tekom leta 2024 in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2024 in njegovi realizaciji.
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan lahko za izvrševanje proračuna pooblasti tudi druge osebe.
6. člen 
(odpiranje novih proračunskih postavk in kontov) 
Župan lahko med izvrševanjem proračuna odpre novo proračunsko postavko, če so izpolnjeni pogoji iz 32. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP in 149/22), ki se na podlagi drugega odstavka 1. člena navedenega pravilnika smiselno uporablja tudi za občine.
Sredstva za plačilo obveznosti, ki niso bile načrtovane ali niso bile načrtovane v zadostnem obsegu, se lahko začasno zagotovijo tudi iz sredstev splošne proračunske rezervacije (42. člen ZJF), če obseg sredstev na tej proračunski postavki to dopušča.
Pri pripravi rebalansa proračuna se dodeljena sredstva razporedijo v finančni načrt neposrednega proračunskega uporabnika.
V okviru že odprte proračunske postavke se lahko odpre nov podkonto. Pravice porabe na novem podkontu se zagotovijo z razporeditvijo v okviru proračunske postavke ali s prerazporeditvijo iz druge proračunske postavke.
7. člen 
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) 
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte in ukrepe, ki so vključeni v veljavni NRP, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta oziroma ukrepa, če so zanj načrtovane pravice porabe v sprejetih proračunih.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih na podskupinah kontov znotraj podprogramov ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1. v letu 2025 70 % navedenih pravic porabe in
2. v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih proračunskih postavk slovenske udeležbe.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
8. člen 
(spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) 
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Načrt razvojnih programov mora biti usklajen s posebnim delom proračuna na kontih skupine 42, 43 in 410.
Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so nove uvrstitve projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
Neposredni uporabnik mora do 31. januarja tekočega leta oziroma v 30 dneh po uveljavitvi rebalansa proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča župan. Občinski svet odloča o uvrstitvi novih projektov v veljavni NRP in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov. O spremembah vrednosti projektov v kasnejših letih odloča občinski svet s sklepom.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
9. člen 
(proračunski skladi, proračunska rezerva in splošna proračunska rezervacija) 
Proračunski skladi so:
1. podračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF,
2. splošna proračunska rezervacija, oblikovana po ZJF.
Na podlagi 49. člena ZJF se v proračunu občine zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.
V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF in drugega odstavka tega člena, do višine 36.270,41 € odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
Skladno z 42. členom ZJF se v proračunu del predvidenih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje. Ta sredstva se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva splošne proračunske rezervacije ne smejo presegati 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. O uporabi teh sredstev v občini odloča župan. Dodeljena sredstva proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika. V letu 2024 se oblikuje v višini 40.000,00 €.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE 
10. člen 
(odpis dolgov) 
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2024 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 1.018,66 €.
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh eurov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
5. POSEBNOSTI RAVNANJA Z OBČINSKIM IN FINANČNIM PREMOŽENJEM 
11. člen 
(upravljanje s prostimi denarnimi sredstvi) 
S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se nalagajo v Banko Slovenije, banke, hranilnice in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložb.
6. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 
12. člen 
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev) 
Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2024 lahko zadolži do višine 300.000,00 eurov.
Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Mežica, v letu 2024 ne sme preseči skupne višine glavnic 0 €.
Občina lahko izdaja poroštva pravnim osebam iz prejšnjega odstavka s sklepom občinskega sveta.
13. člen 
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) 
Posredni proračunski uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih je ustanoviteljica občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko zadolžijo in izdajajo poroštva s soglasjem občine pod pogoji, ki jih določi občinski svet in imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2024 zadolžijo do skupne višine 0 eurov.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv lahko v letu 2024 izdajo poroštva do skupne višine glavnic 0 eurov.
14. člen 
(obseg zadolževanja občine in upravljanje z dolgom občinskega proračuna) 
Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko v letu 2024 zadolži v višini sklenjenih vseh kreditnih pogodb, ki imajo soglasje s strani občinskega sveta in Ministrstva za finance.
7. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
15. člen 
(začasno financiranje v letu 2025) 
V obdobju začasnega financiranja Občine Mežica v letu 2025, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
16. člen 
(uveljavitev odloka) 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se prične s 1. januarjem 2024.
Št. 4100-0003/2023-1
Mežica, dne 21. decembra 2023
Župan 
Občine Mežica 
Mark Maze 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti