Uradni list

Številka 118
Uradni list RS, št. 118/2023 z dne 24. 11. 2023
Uradni list

Uradni list RS, št. 118/2023 z dne 24. 11. 2023

Kazalo

3462. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za širitev stanovanjske soseske Mestinje PC, stran 9950.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13), v povezavi s prvim odstavkom 298. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-1O) ter 30. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 57/17, 54/19) ter Sklepa o pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta za širitev stanovanjske soseske Mestinje PC (Uradni list RS, št. 43/16) je Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na 7. redni seji dne 15. 11. 2023 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za širitev stanovanjske soseske Mestinje PC 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen
(podlaga in predmet odloka) 
S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 88/04 in 118/04) in Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarje pri Jelšah – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 55/18, 8/19, 54/19, 64/19, 52/22), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za širitev stanovanjske soseske Mestinje PC (v nadaljevanju: OPPN).
2. člen 
(sestavni deli OPPN) 
(1) OPPN vsebuje tekstualni del, grafični del in priloge.
(2) Tekstualni del OPPN vsebuje:
– ureditveno območje OPPN,
– opis prostorskih ureditev,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor,
– rešitve načrtovanih objektov in površin ter pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo,
– zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– etapnost izvedbe prostorskih ureditev,
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev.
(3) Grafični del OPPN obsega:
list št. 1:
Izsek iz kartografskega dela Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega prostorskega plana Občine Šmarje pri Jelšah
M 1:1650
list št. 2:
Ureditveno območje z načrtom parcelacije 
Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem na geodetskem načrtu
M 1:500
list št. 3:
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
M 1:500
list št. 4:
Prikaz ureditve območja z novo parcelacijo
M 1:500
list št. 5:
Načrt ureditvenega območja s parcelacijo 
Prikaz funkcionalnih celot (gradbenih parcel)
M 1:500
list št. 6:
Zazidalno ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
M 1:500
list št. 7:
Ureditvena situacija prometnega režima
M 1:500
list št. 8:
Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvo pred požarom
M 1:500
list št. 9:
Zakoličbeni načrt ureditvene situacije
M 1:500
(4) Priloge OPPN so:
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– Prikaz stanja prostora
– Smernice in mnenja nosilcev
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
– Povzetek za javnost
– Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve
II. OBMOČJE OPPN 
3. člen
(obseg območja) 
OPPN predstavlja obstoječe nepozidano stavbno zemljišče ki ga omejuje na severu in vzhodu obstoječa strnjena pozidava. Območje OPPN načrtovane prostorske ureditve obsega naslednje parcelne številke v katastrski občini Pijovci: *334, 110/3, 143,238/4, 215/6, 110/6, 1553/8, 238/2, 216/6, 144, 194, 147/10, 179/26, 192/3, 179/36-del, 215/7, 179/25, 179/20, 110/5, 216/5, *291, 110/7, 1550/1, 145, 192/2, 195/3, 195/4, 195/5, 187/2-del, 106/6, *333, 106/9, 106/10.
4. člen 
(enote urejanja) 
Območje OPPN je razdeljeno na pet sklopov enot urejanja:
1. FC – A-D, so funkcionalne celote stanovanjske stavbne strukture.
Določa se 16 novih gradbenih parcel, na katerih je načrtovano 16 novih stanovanjskih stavb.
2. FC-O, funkcionalna celota obstoječe pozidave obravnava obstoječo pozidavo ter določa možnost obnove in dozidave obstoječih grajenih fundusov.
3. FC-ZS1 in FC-ZS2, sta funkcionalni celoti zelenih površin in urejanja zelenega dela ureditvenega območja OPPN.
4. FCI, funkcionalna celota prometne infrastrukture je namenjena zagotavljanju funkcioniranju stanovanjske soseske.
III. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV 
5. člen
(funkcija območja) 
(1) Območje OPPN predstavljajo nepozidana stavbna zemljišča, ki so v skladu z veljavnim hierarhično višjim prostorskim aktom Občine Šmarje pri Jelšah namenjena stanovanjski gradnji, zelenim površinam in delno mešanim dejavnostim.
(2) Območje OPPN na severnem in vzhodnem delu meji na strnjeno pozidani del naselja Mestinje. V okviru obstoječe stanovanjske pozidave je območje opremljeno z obstoječim prometnim omrežjem in komunalno infrastrukturo v neposredni bližini.
(3) Na vzhodnem delu območja OPPN se nahaja obstoječa regionalna cesta Mestinje–Podplat (GC II. R, odsek 1238). Na severnem in zahodnem delu OPPN pa zamejuje obravnavano območje javna pot (JP406092).
(4) Območje OPPN se namenja:
– novogradnji prostostoječih enostanovanjskih ali dvostanovanjskih hiš, vključno z ureditvijo dostopov in parkirnih površin za stanovalce in obiskovalce;
– ureditvi skupnih površin naselja (peš poti, zelenice, park – otroško igrišče);
– ureditvi notranjega prometnega omrežja ter priključevanja na obstoječo prometno mrežo;
– ureditvi komunalne in energetske infrastrukture območja OPPN;
– ureditvi oziroma ukinitvi dela obstoječih NN elektro vodov na območju OPPN za zagotovitev potrebnih kapacitet po električni energiji.
6. člen 
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji) 
(1) Območje OPPN bo povezano s širšim območjem mesta Mestinje z notranjo prometno infrastrukturo, katere je sestavni del tudi hodnik za pešce.
(2) Območje OPPN se z izgradnjo, prestavitvijo in rekonstrukcijo gospodarske javne infrastrukture ter krajinskimi in drugimi ureditvami poveže s prostorom in obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo.
7. člen 
(posegi izven OPPN) 
Izven območja OPPN se predvidi izgradnja, prestavitev in rekonstrukcija gospodarske javne infrastrukture zaradi priključevanja območja OPPN.
8. člen 
(umestitev javnih in drugih skupnih površin) 
(1) Javne površine v območju OPPN so površine funkcionalne enote FCI – območje notranjih povezovalnih cest tudi kot javnih interventnih površin.
(2) Druge skupne površine so namenjene ureditvi ekoloških otokov in skupnim razvodom gospodarske javne infrastrukture.
(3) Funkcionalni celoti FC-ZS1 in FC-ZS2 predvidevata ureditev javnih zelenih površin, namenjenih druženju in zagotavljanju kvalitetnega bivanja.
(4) Razmejitev javnih in drugih skupnih površin je prikazana v grafičnem delu OPPN.
9. člen 
(vrste objektov) 
(1) V skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov je v ureditvenem območju OPPN dovoljena gradnja:
– 11100 – enostanovanjske stavbe
– 11210 – dvostanovanjske stavbe
– 21120 – lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
– 22140 – prenosni elektroenergetski vodi
– 22210 – distribucijski plinovodi
– 22221 – distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo
– 22231 – cevovodi za odpadno vodo
– 22240 – distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja.
(2) Dovoljena je še:
– gradnja komunalnih, energetskih in drugih priključkov objektov na infrastrukturo;
– gradnja naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije za lastne potrebe;
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov skladnih s stanovanjsko namembnostjo območja;
– sprememba namembnosti 30 % stanovanjskega objekta v poslovni prostor za opravljanje mirne dejavnosti (do dva zaposlena), ki ne potrebuje zunanjih manipulativnih površin za tovorna dostavna vozila in pod pogojem, da je omogočena ureditev parkirnih površin za zaposlene;
– rekonstrukcije in odstranitve objektov.
IV. REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN TER POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO 
10. člen
(oblikovanje območja) 
(1) Pri oblikovanju območja je potrebno upoštevati konfiguracijo terena ter slediti smerem, ki jih podajajo plastnice in načrtovane prometne ureditve.
(2) Zunanje površine je potrebno oblikovati skladno namenu, brez grajenih ovir. Potrebno je oblikovati robove ureditvenega območja OPPN s priključki na obstoječe omrežje javnih cest, priključki na obstoječe peščeve površine oziroma poti, z urejanjem parkirnih površin, zelenih površin, tlakovanih površin, ograj in umestitvijo urbane opreme.
11. člen 
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v funkcionalni celoti stanovanjske ureditve (FC-A, FC-B, FC-C in FC-D)) 
Merila in pogoji za načrtovanje objektov:
(1) Parcele za gradnjo so razvidne iz grafičnega lista številka 4 »Zazidalna situacija z lego objektov na zemljišču« in lista številka 5 »Načrt ureditvenega območja s parcelacijo«.
(2) Lega objektov na parcelah namenjenih gradnji je določena z zakoličbenimi točkami gradbenih parcel v državnem koordinatnem sistemu in določenimi gradbenimi mejami (območjem možnosti gradnje) v grafičnem delu OPPN, prikaz na listu 9 »Ureditvena situacija zakoličbenega načrta«.
Usmeritve za oblikovanje objektov:
(3) V posamezni funkcionalni enoti morajo biti stavbe po tlorisnih in višinskih gabaritih, volumnih in oblikovanju zasnovane in izvedene enotno.
(4) Maksimalni višinski gabarit stavb je (K) klet + P (pritličje) + M (izkoriščeno podstrešje). Za pritličje se šteje tudi etaža, ki je zaradi izoblikovanosti terena delno vkopana.
(5) Likovno oblikovna podoba stavb mora slediti sodobnim arhitekturnim smernicam, kar je potrebno doseči z razporeditvijo odprtin in uporabo materialov kot so les, steklo in kovina in beton.
(6) Strehe stavb so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru raščenega tlorisa. Štiri in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. Del stavbe v obsegu do 50 % tlorisa objekta je dovoljeno urediti tudi kot ravno ali pohodno streho. Strehe nadstreškov so lahko ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°).
(7) Sončni zbiralniki na strehah ne smejo biti vidni z javne površine, na katero se stavba priključuje, prav tako odboj svetlobe ne sme povzročati pretirane osvetlitve okoliških objektov.
(8) Na fasadah je dovoljena uporaba svetlih barv v spektru sive barve in spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v pastelnih barvnih tonih do 20 % fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strešnega venca, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave fasad niso dovoljene.
Usmeritve in pogoji za podkletitev:
(9) Pri izvedbi kletnih etaž morajo biti upoštevani naslednji pogoji:
– podkletitev objektov je možna ob predhodnih geotehničnih (hidrogeoloških) raziskavah, ki so sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer se upoštevajo ukrepi za zavarovanje pred podtalno vodo;
– preprečen mora biti vdor vod iz zunanjih površin v kletno etažo;
– morebitne odpadne vode v kletni etaži se morajo prečrpavati;
– klet mora biti v celoti vkopana v terenu.
Usmeritve in pogoji za parkiranje in manipulativne površine:
(10) Na zemljišču za gradnjo posamezne stavbe je potrebno zagotoviti najmanj dve parkirni mesti za stanovalce in eno parkirno mesto za obiskovalce.
(11) Potrebne manipulativne in interventne površine se zagotavlja znotraj ureditvene enote Ue1 z ozirom na predvideno pozidavo.
Usmeritve za ureditev zemljišča ob stavbi:
(12) Pri urejanju zemljišča veljajo naslednji pogoji:
– višina urejenega terena ob načrtovani stavbi mora biti prilagojena najbližjim sosednjim zemljiščem;
– morebitne terenske (nivojske) razlike se uredijo s primernimi višinskimi premostitvami (zidci, škarpami ipd.), ki pa ne smejo presegati višine 80 cm in ne onemogočajo peš in ostalih povezav s širšim območjem;
– ureditve okolice objektov v posamezni funkcionalni enoti naj bodo oblikovno skladne;
– zasaditev okolice objektov naj temelji na rabi avtohtone vegetacije;
– gradbene parcele so lahko ograjene, medposestne ograje ne smejo presegati višine 1,2 m, lahko so žične, lesene, kovinske, iz naravnega kamna, kombinirane ali žive meje;
– ograje ob prometnicah ne smejo zmanjševati preglednosti in možnosti varne vožnje.
12. člen 
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v funkcionalni celoti obstoječe poselitve (FC-O)) 
Merila in pogoji za načrtovanje objektov:
(1) Funkcionalna celota FC-O predstavlja obstoječo pozidavo z obstoječimi gradbenimi parcelami in stavbnimi fundusi.
(2) Lega objektov zatečenega stanja ni predmet urejanja OPPN. Usmeritve rekonstrukcij in nadomestnih gradenj morajo slediti gradbenim linijam.
(3) Nadomestne gradnje je potrebno uskladiti z minimalnimi odmiki, ki znašajo 4,00 m. Manjši odmiki so možni s pisnim overjenim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča. Odmiki od prometnice so pogojeni s soglasjem upravljavca v varovalnem pasu.
Usmeritve za oblikovanje novih objektov:
(4) Višine novogradenj ne smejo presegati višine obstoječih objektov v neposredni bližini.
(5) Maksimalni višinski gabarit stavb je (K) klet + P (pritličje) + M (izkoriščeno podstrešje). Za pritličje se šteje tudi etaža, ki je zaradi izoblikovanosti terena delno vkopana.
(6) Likovno oblikovna podoba stavb mora slediti sodobnim arhitekturnim smernicam, kar je potrebno doseči z razporeditvijo odprtin in uporabo materialov kot so les, steklo in kovina in beton.
(7) Strehe stavb so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru raščenega tlorisa. Štiri in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. Del stavbe v obsegu do 50 % tlorisa objekta je dovoljeno urediti tudi kot ravno ali pohodno streho. Strehe nadstreškov so lahko ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°).
(8) Na fasadah je dovoljena uporaba svetlih barv v spektru sive barve in spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v pastelnih barvnih tonih do 20 % fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strešnega venca, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave fasad niso dovoljene.
Usmeritve in pogoji za podkletitev:
(9) Pri izvedbi kletnih etaž morajo biti upoštevani naslednji pogoji:
– podkletitev objektov je možna ob predhodnih geotehničnih (hidrogeoloških) raziskavah, ki so sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer se upoštevajo ukrepi za zavarovanje pred podtalno vodo;
– preprečen mora biti vdor vod iz zunanjih površin v kletno etažo;
– morebitne odpadne vode v kletni etaži se morajo prečrpavati;
– klet mora biti v celoti vkopana v terenu.
Usmeritve in pogoji za parkiranje in manipulativne površine:
(10) Na zemljišču za gradnjo posamezne stavbe je potrebno zagotoviti najmanj dve parkirni mesti za stanovalce in eno parkirno mesto za obiskovalce.
(11) Potrebne manipulativne in interventne površine se zagotavlja znotraj ureditvene enote Ue1 z ozirom na predvideno pozidavo.
Usmeritve za ureditev zemljišča ob stavbi:
(12) Pri urejanju zemljišča veljajo naslednji pogoji:
– višina urejenega terena ob načrtovani stavbi mora biti prilagojena najbližjim sosednjim zemljiščem;
– morebitne terenske (nivojske) razlike se uredijo s primernimi višinskimi premostitvami (zidci, škarpami ipd.), ki pa ne smejo presegati višine 80 cm in ne onemogočajo peš in ostalih povezav s širšim območjem;
– ureditve okolice objektov v posamezni funkcionalni enoti naj bodo oblikovno skladne;
– zasaditev okolice objektov naj temelji na rabi avtohtone vegetacije;
– gradbene parcele so lahko ograjene, medposestne ograje ne smejo presegati višine 1,2 m, lahko so žične, lesene, kovinske, iz naravnega kamna, kombinirane ali žive meje;
– ograje ob prometnicah ne smejo zmanjševati preglednosti in možnosti varne vožnje.
13. člen 
(pogoji in usmeritve za urejanje v funkcionalni celoti (FC-ZS1 in FC-ZS2)) 
Merila in pogoji za načrtovanje ureditve:
(1) Območje FC-ZS1 je namenjeno ureditvi zelenih površin kot parkovne ureditve.
(2) Predvidena je ureditev pešpoti, površin za počitek, površin za igro in igrala, postavitev urbane opreme, vodnim pitnikom in zasaditvi visokorasle vegetacije.
(3) Ureditev se izvede v naravnih materialih ter sonaravno ter okolju prijazno.
(4) Območje FC-ZS2 je namenjeno urejanju zelenih površin obstoječega »Jagrovega vodnjaka«.
(5) Predvideva se ureditev pešpoti, urbane opreme namenjene počitku in ogledu.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO 
14. člen
(grafični prikaz zasnove projektnih rešitev gospodarske javne infrastrukture) 
Potek obstoječega in s tem OPPN načrtovanega omrežja gospodarske javne infrastrukture je prikazan v grafičnem delu, list številka 6 »Zazidalno ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo«.
15. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Za potrebe nove ureditve elektrifikacije širšega območja OPPN je izdelan idejni projekt elektrifikacije, ki ga je izdelalo podjetje ELPART, Bogdan Lepan, Rogaška Slatina (št. proj. IDZ 07/17-E, februar 2017), skladno s smernicami Elektro Celje d.d.
(2) V skladu s smernicami Elektro Celje, d. d., št. 2119, je potrebna preureditev severnega dela nadzemnega NN elektro voda. Predvidena je izvedba podzemnega kabliranja NN elektro voda.
(3) V grafičnih podlagah OPPN je razvidna celotna elektrifikacija območja OPPN.
16. člen 
(telekomunikacijsko in kabelsko omrežje) 
(1) Na severozahodni strani in jugovzhodni strani obravnavanega območja OPPN se nahaja obstoječe TK omrežje.
(2) Za potrebe novih ureditev se, v sklopu vseh gradbenih parcel, zgradi kabelsko kanalizacijsko omrežje, ki bo omogočalo posameznim ponudnikom TK storitev priklop posameznih objektov na sisteme prenosa podatkov. Podrobnejše pogoje priključevanja na telekomunikacijsko omrežje se določi v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
17. člen 
(oskrba s pitno vodo) 
(1) Na delu območja OPPN se nahaja obstoječi glavni vodovodni vod, katerega je potrebno prestaviti v sklopu urejanja komunalne infrastrukture za izvedbo OPPN.
(2) Na ureditvenem območju OPPN je predvidena dograditev vodovodnega omrežja s sekundarnimi vodi do vsake gradbene parcele. Vodovodni priključki se zaključujejo z vodomernimi jaški, ki so locirani na gradbeni parceli čim bliže javnemu vodovodu.
(3) Vodomerni jaški morajo biti dostopni iz javne prometne površine.
(4) Za izgradnjo komunalne opreme mora investitor pridobiti soglasje na izdelano DGD projektno dokumentacijo komunalne ureditve, ki povzema določila Odloka o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 81/21) in Tehnični pravilnik o izvajanju oskrbe s pitno vodo.
18. člen 
(hidrantno omrežje) 
Za potrebe gašenja požara se izvede mrežo z enim nadtalnim hidrantom. Najmanjša razdalja hidranta od objekta znaša 5,0 m, največja pa 70,0 m. Razmestitev hidrantov je razvidna iz lista št. 8 »Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvo pred požarom«.
19. člen 
(fekalna kanalizacija) 
(1) Obstoječe omrežje javne fekalne kanalizacije, na katero se priključuje predmetno območje, je v neposredni bližini na jugovzhodnem robu OPPN območja.
(2) Na ureditvenem območju OPPN se, v sklopu funkcionalnih celot, za potrebe odvajanja odpadnih vod, zgradi novo sekundarno kanalizacijsko omrežje, ki gravitira proti jugovzhodu in se naveže na obstoječi kanalizacijski kolektor. Odpadne fekalne vode se odvaja v CČN Mestinje ID 5884 in kanalizacijski sistem Mestinje ID 10897.
(3) Pri izvedbi novega omrežja kanalizacije se predvideva uporaba vodotesnih PE cevi in tipskih revizijskih jaškov. Predvideni profili kanalov so od ø 200 mm naprej. Profili kanalizacijskih cevi so odvisni od količine odpadne vode v kanalu ter vzdolžnega padca kanala.
(4) Kanalizacijski priključki za posamezni objekt morajo biti zaključeni z revizijskim jaškom na gradbeni parceli.
(5) Za izgradnjo komunalne opreme mora investitor pridobiti soglasje na izdelano DGD projektno dokumentacijo komunalne ureditve, ki povzema določila Odloka o odvajanju in čiščenju kom. in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 81/21 – s spremembami in tehničnimi popravki).
20. člen 
(meteorna kanalizacija) 
(1) V območju OPPN se zgradi novo omrežje meteorne kanalizacije.
(2) Odvajanje padavinskih voda iz ureditvenega območja se uredi z ločenim sistemom meteorne kanalizacije z zbiranjem in zadrževanjem padavinskih voda v individualnih zadrževalnikih na vsaki gradbeni parceli, ter preko skupnega ustrezno dimenzioniranega zadrževalnika na FC-ZS-1 z navezavo na lokaciji obstoječega meteornega jaška E = 543281,50 N = 121819,02; kota dna –1,5 m.
(3) Za zagotavljanje zadrževanja padavinskih voda je predvidena izgradnja individualnih zadrževalnikov minimalne kapacitete 3,5 m3 na vsaki gradbeni parceli. Zadrževalnike meteornih voda se ne sme enačiti z zbiralniki deževnice, ki so namenjeni za zalivanje, pranje itd.
(4) Za izvedbo meteorne kanalizacije se predvideva uporaba vodotesnih PE cevi in tipskih revizijskih jaškov. Sistem čiščenja meteornih vod s cest in utrjenih površin je lahko centralen (za zadrževalnikom) ali s posameznimi lovilci olj. V vsakem primeru morajo biti lovilci olj skladni s standardom SIST EN 858-2.
(5) Predvidena rešitev odvodnje meteornih voda sledi obstoječemu načinu in smiselno izkorišča mehanizme zadrževanja odtoka, ki že obstajajo.
(6) Za izgradnjo meteorne kanalizacije mora investitor pridobiti soglasje na izdelano DGD projektno dokumentacijo komunalne ureditve, ki povzema določila Odloka o odvajanju in čiščenju kom. in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 81/21 – s spremembami in tehničnimi popravki).
(7) Vsak poseg v prostor, ki ni opredeljen v OPPN in bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se skladno s 150. in 153. členom Zakona o vodah, lahko izvede samo na podlagi predhodnega vodnega soglasja, ki ga izda Direkcija RS za vode.
21. člen 
(ogrevanje) 
(1) Energenti za potrebe ogrevanja, kuhanja in pripravo tople vode v stavbah morajo biti skladni z usmeritvami, ki izhajajo iz Lokalnega energetskega koncepta Občine Šmarje pri Jelšah (Envirodual d.o.o., št. proj. 019/2020, januar 2023).
(2) Dovoljena je tudi uporaba vseh okoljsko sprejemljivih, alternativnih virov energije (sončna energija, toplotne črpalke ipd.).
22. člen 
(odstranjevanje odpadkov) 
(1) V ureditvenem območju OPPN je lociran ekološki otok. Variantno je predvidena postavitev ekološkega otoka na sredinskem delu OPPN. V kolikor se izkaže večja potreba, se lahko ekološki otok predvidi na zaključku enosmernih javnih poti.
(2) Zbiranje odpadkov poteka ločeno, skladno z veljavnim odlokom in tehničnim pravilnikom izvajalca javne službe. Prostori za zbiranje gospodinjskih odpadkov morajo biti določeni v okviru vsake gradbene parcele, ob javnih cestnih površinah in v oddaljenosti največ 1 m od javne ceste v velikosti 2.00 m x 1.00 m. Velikost in število zabojnikov je odvisno od števila uporabnikov oziroma gospodinjstev.
(3) Na širšem ureditvenem območju je obvezno ločeno zbiranje s predpisi določenih frakcij odpadkov skladno s pogoji pristojnega upravljavca na podlagi določil Odloka o zbiranju določenih vrst kom. odpadkov (Uradni list RS, št. 81/21).
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN 
23. člen
(varstvo okolja in narave) 
(1) Na območju OPPN ni obstoječih dreves, zato je priporočljiva zasaditev avtohtonih drevesnih vrst v okviru posameznih gradbenih parcel, in sicer tako, da se ustvarja linijske strukture vegetacije (ob dovoznih cestah, zelenih površinah).
(2) Parkirna mesta naj se osenčijo z drevjem. Zemljišče pod krošnjo dreves naj bo travnato ali peščeno in ne tlakovano.
(3) Z rodovitno plastjo tal, ki se jo odstrani, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Humus se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohrani plodnost in količina. Preprečiti je potrebno mešanje mrtvice in živice.
(4) Med gradnjo mora izvajalec zagotoviti ukrepe za preprečitev razlitja nevarnih tekočin. V primeru razlitja nevarnih tekočin mora izvajalec onesnaženi material izkopati in ga obravnavati kot nevaren odpadek
(5) Na ureditveno območje OPPN ni dovoljeno navažati zemlje, ki vsebuje dele invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Ogolele površine se takoj po končanih zemeljskih delih ozeleni s travnatimi mešanicami, ki vsebujejo semena avtohtonih vrst.
24. člen 
(ohranjanje kulturne dediščine) 
Ureditveno območje OPPN se ne nahaja znotraj območja režima kulturne dediščine.
25. člen 
(tla in podzemne vode) 
(1) Ureditveno območje OPPN se ne nahaja na območju podzemnih vod.
(2) Med običajnim obratovanjem na območju, ob ustrezni ureditvi tal območja in posamezne dejavnosti ne bo pomembnih vplivov na tla.
(3) Pred izvedbo posegov je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti terena (geomehansko poročilo) ter določiti ukrepe, ki bodo podala jasne pogoje za gradnjo.
(4) V času gradnje in obratovanja je na področju varstva tal in podtalnice treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
– preprečiti je treba raztresanje oziroma razlivanje gradbenih materialov;
– preprečiti je treba spiranje gradbenih materialov v tla;
– vzdrževanje gradbene mehanizacije in transportnih vozil mora potekati tako, da ne pride do razlitja in iztekanja motornega olja in drugih nevarnih snovi.
(5) Tlakovanje parkirnih površin se izvede nepropustno za vodo, olja in gorivo.
26. člen 
(zrak) 
(1) Pri načrtovanju objektov v ureditvenem območju je potrebno upoštevati predpise o učinkoviti rabi energije v objektih.
(2) V času gradnje je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
– vlaženje in škropljenje tistih površin, ki bi lahko povzročale emisije prahu v okolje (npr. transportne poti, druge odkrite površine, gradbeni materiali, ravnanje z odpadki);
– pokrivanje tovornjakov pri odvozu gradbenih odpadkov;
– čiščenje tovornih vozil in gradbene mehanizacije preden zapustijo območje gradbišča, tako da ne bo prihajalo do onesnaževanja javnih cest;
– zmanjšati je treba kakršnokoli odmetavanje materiala z večjih višin, nastalega pri gradnji;
– gradbena dela se ne smejo izvajati v vetrovnem vremenu (pri hitrosti vetra večji od 4 m/s);
– prepovedano je kurjenje raznih materialov in odpadkov na gradbišču;
– redno vzdrževanje in pravilno delovanje gradbene mehanizacije.
(3) Med obratovanjem je treba upoštevati omilitvene ukrepe, ki ščitijo okolje pred negativnimi učinki onesnaženega zraka kljub temu, da ne pričakujemo prekomernih emisij snovi v zrak iz prometa in obratovanja objektov:
– redni pregled in čiščenje kurilnih naprav in dimovodnih tuljav dimnika v predpisanih rokih;
– redno vzdrževanje in pravilno delovanje kurilne naprave.
27. člen 
(hrup) 
(1) Območje OPPN je opredeljeno v III. območje varstva pred hrupom.
(2) Za varstvo pred hrupom v času gradnje in obratovanja je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe.
– na manipulativnih površinah se ne smejo zadrževati tovorna vozila s prižganimi motorji;
– gradbena dela se izvajajo le v dnevnem času delovnikov od 7. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 15. ure, v nedeljo in v prazničnem dnevu gradbenih del ni dovoljeno izvajati;
– omejiti zelo hrupna opravila na najkrajši možni čas;
– razmestiti hrupno gradbeno opremo (kompresorji in generatorji) na tak način, da bo čim bolj oddaljena in obrnjena proč od najbližjih stanovanjskih stavb;
– uporabiti gradbeno opremo, tovorna vozila in gradbeno mehanizacijo s čim manjšo emisijo hrupa – pri tem je treba upoštevati pravilnik o emisiji strojev, ki se uporabljajo na prostem;
– postaviti polne kovinske gradbiščne ograje okoli gradbišča (visoke najmanj 2 m);
– redno vzdrževati gradbeno opremo in mehanizacijo;
– uporaba električnega toka iz omrežja za pogon opreme pri gradbenih delih, kjer je to mogoče.
28. člen 
(odpadki) 
(1) Glede ravnanja z odpadki je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
– investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja;
– investitor mora zagotoviti med seboj ločeno zbiranje gradbenih odpadkov;
– investitor mora zagotoviti, da nevarne gradbene odpadke odstranjujejo za to pooblaščena podjetja;
– investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov;
– investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem odpadkov pred začetkom izvajanja gradbenih del.
(2) Spremljanje vplivov na okolje (monitoring):
– skladno s predpisi o ravnanju z odpadki, se vodi evidenca o predaji odpadkov (razen komunalnih) pooblaščenim organizacijam.
29. člen 
(svetloba) 
(1) Pri načrtovanju objektov v ureditvenem območju je potrebno upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Ukrepi varstva pred svetlobnim onesnaževanjem med obratovanjem obsegajo izvajanje naslednjih omilitvenih ukrepov:
– zelenih površin in fasad naj se ne osvetljuje;
– za zunanjo osvetlitev naj se uporabijo svetilke na nizkih nosilcih, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %;
– uporabljajo naj se LED svetila, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra.
30. člen 
(elektromagnetno sevanje) 
Stavbe, v katerih se stalno ali začasno zadržujejo ljudje, morajo biti načrtovane izven elektroenergetskega koridorja.
30.a člen 
(prometno omrežje) 
(1) Vse prometne površine na območju obravnavanega OPPN je potrebno urejati, načrtovati in vzdrževati skladno s Pravilnikom o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06 in 109/10 – ZCes-1) in Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/09 in 109/10 – ZCes-1) ter skladno z določili veljavne kategorizacije občinskih cest. Pri projektiranju oziroma vseh posegih v prometno infrastrukturo je potrebno upoštevati Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18) oziroma aktualno zakonodajo in podzakonske akte s področja cest.
(2) Območje OPPN se na lokalno cesto – 9 (LC 406093) priključuje z novim križiščem na jugozahodu obravnavanega območja OPPN.
(3) Notranjo povezovalno cesto OPPN (FC-I) je prav tako mogoče na jugu povezovati z obstoječo javno potjo – 10 (JP 907952).
(4) Vse slepe krake prometnih površin je treba zaključiti z ustrezno dimenzioniranimi obračališči.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
31. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Ureditveno območje OPPN ni erozivno in plazovito ter se ne nahaja znotraj poplavno ogroženih območij.
(2) Pred projektiranjem objektov je potrebno določiti nivo podtalnice in nadaljnje načrtovanje prilagoditi ugotovitvam.
(3) Za zaklanjanje ljudi v primeru nevarnosti je potrebno zgraditi stropno ploščo nad kletjo tako, da zdrži rušenje stavbe nanjo, oziroma je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo.
(4) Z izbiro konstrukcije, dimenzioniranjem in gradnjo stavb je potrebno zagotoviti odpornost na porušitev za VIII. stopnjo Mercali-Cancani-Sieberg lestvice potresne nevarnosti. Upoštevati je projektni pospešek tal 0,225 g.
(5) Z upoštevanjem predpisanih standardov (SIST EN 1991-4) je potrebno zagotoviti skladnost z zahtevami Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov.
(6) Gradnja individualnih stanovanjskih objektov mora slediti predhodnim geološkim raziskavam posamezne gradbene parcele.
32. člen 
(rešitve in ukrepi za varstvo pred požarom) 
(1) Na območju predmetnega OPPN in okolici ni dejavnosti, objektov in ureditev, ki bi predstavljali (dodatno) požarno ogroženost območja. Prav tako na območju urejanja ni predvidena uporaba nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, ki predstavljajo požarna tveganja za nastanek požara.
(2) Potrebno je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Zgrajeno mora biti protipožarno hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov. Minimalna potrebna količina vode se določi v skladu s predpisi o požarni varnosti v stavbah in tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Za potrebe gašenja požara se v ureditvenem območju objektov izvedeta dva nadtalna hidranta. Najmanjša razdalja hidranta od objekta znaša 5,0 m, največja pa 70,0 m.
(3) Stavbe morajo biti projektirane, grajene in vzdrževane tako, da njihova konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov in s tem možnost varnega umika.
(4) Preprečitev širjenja požara na sosednje objekte se zagotovi tako, da se upošteva ustrezne odmike od parcelnih mej in odmike med objekti ali pa se zagotovijo ustrezne protipožarne ločitve.
(5) Ob posegih v prostor je potrebno zagotoviti neoviran in varen dostop za gašenje in reševanje. Dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska/gasilska vozila se zagotovijo po intervencijskih poteh, ki potekajo po javnih prometnicah, peš površinah, dvoriščih in zelenicah. V ta namen se radije vseh krivin dimenzionira za nemoten promet intervencijskih vozil.
VIII. NAČRT PARCELACIJE 
33. člen
(načrt parcelacije) 
(1) Parcelacija se izvede na podlagi načrta parcelacije, ki je prikazan v grafičnem delu OPPN, na listu 5 »Načrt ureditvenega območja s parcelacijo«.
(2) Meje posameznih enot urejanja so določene v grafičnem delu tega načrta.
(3) Dovoljeno je združevanje parcel, v kolikor se gradbena linija in postavitev objektov ne razlikuje od načrtovane ureditve.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKIH UREDITEV TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN 
34. člen
(etapnost gradnje) 
(1) Objekti v posameznih urejevalnih enotah se lahko gradijo etapno. Gradnja objektov v posamezni etapi lahko poteka sočasno z izgradnjo gospodarske infrastrukture, pri čemer je potrebno:
– pred ali sočasno z izgradnjo objekta posamezne etape pridobiti gradbeno dovoljenje za gospodarsko javno infrastrukturo, potrebno za priključevanje posamezne etape;
– pred ali sočasno s pridobitvijo uporabnega dovoljenja za posamezni objekt mora biti pridobljeno uporabno dovoljenje za gospodarsko javno infrastrukturo na območju priključevanja objekta in le-ta predana v upravljanje pristojnemu upravljavcu.
(2) Realizacija in gradnja je mogoča pod pogoji oblikovanja, ki določajo stanovanjske celote FC-A do FC-D.
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
35. člen
(velikosti dopustnih odstopanj) 
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju objektov in ureditev, poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbeno tehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika. S takšnimi odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere na območju OPPN, spremembe gabaritov so možne v okviru določb tega člena.
(2) Dopustno je drugačno tlorisno oblikovanje stanovanjskih objektov, ob upoštevanju določil za faktorje zazidanosti in izrabe.
(3) Odstopanja od zakoličbene situacije so +1,5/–1,5 m.
(4) Odmiki objektov od parcelnih meja, ki so manjši kot predpisani v zakoličbenem načrtu, morajo biti dogovorjeni med posameznimi mejaši ter pisno notarsko overjeni.
(5) Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in lokacij objektov gospodarske infrastrukture zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. Dopustne so tudi delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev gospodarske infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo končne ureditve posameznega omrežja gospodarske infrastrukture.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
36. člen
(hramba in vpogled) 
OPPN skupaj s prilogami in strokovnimi podlagami je na vpogled na Občini Šmarje pri Jelšah.
37. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0001/2016-11
Šmarje pri Jelšah, dne 15. novembra 2023
Župan 
Občine Šmarje pri Jelšah 
Matija Čakš 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti