Uradni list

Številka 106
Uradni list RS, št. 106/2023 z dne 13. 10. 2023
Uradni list

Uradni list RS, št. 106/2023 z dne 13. 10. 2023

Kazalo

3022. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu v EUP LI-20 (del), stran 9035.

  
Na podlagi 129. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE) in 16. člena Statuta Občine Litija (Uradni list RS, št. 31/17) je Občinski svet Občine Litija na 7. redni seji dne 27. 9. 2023 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu v EUP LI-20 (del) 
1. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev iz Občinskega prostorskega načrta Občine Litija (Uradni list RS, št. 58/10; 34/11; 53/12; 63/18) sprejme občinski podrobni prostorski načrt EUP LI-20 (del), ki ga je izdelala družba Urbi d.o.o., Oblikovanje prostora, Ljubljana, v obdobju 2022–2023.
(2) OPPN je prostorski izvedbeni akt, s katerim se podrobneje načrtuje prostorska ureditev v delu enote urejanja prostora LI-20 ter določa pogoje za graditev in poseganje v prostor.
2. člen 
(vsebina odloka) 
Odlok o OPPN sestavljajo naslednje določbe:
1. SPLOŠNE DOLOČBE
2. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
3.1 Vplivi in povezave s sosednjimi območji
3.2 Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev in objektov
3.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo, za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov
4. NAČRT PARCELACIJE
5. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
6. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
7. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
8. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE NAČRTA
9. PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
10. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
11. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
3. člen 
(sestavni deli OPPN) 
OPPN vsebuje:
1) Besedilni del: odlok o OPPN
2) Grafični del:
Karta 1.0
Izsek iz kartografskega dela OPN Občine Litija s prikazom lege OPPN LI-20, merilo 1:2.000
Karta 2.0
Območje OPPN LI-20 z obstoječim parcelnim stanjem, merilo 1:1.000
Karta 3.0
Vplivi in povezave s sosednjimi območji, merilo 1:2.000
Karta 4.0
Zazidalna oziroma ureditvena situacija, merilo 1:1.000
Karta 5.0
Potek omrežij in priključevanja objektov na GJI ter grajeno javno dobro, merilo 1:1.000
Karta 6.0
Ureditve za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom, merilo 1:1.000
Karta 7.0
Načrt parcelacije, merilo 1:1.000
3) Spremljajoče gradivo:
poročilo sodelovanja javnosti
stanje prostora
strokovne podlage
usmeritve
mnenja
elaborat ekonomike
okolje
obrazložitev in utemeljitev
povzetek za javnost
2. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 
4. člen 
(območje urejanja) 
(1) Območje urejanja z OPPN leži znotraj enote urejanja prostora EUP LI-20 (vzhodni del) in meri približno 8.516 m2.
(2) V območju urejanja so zemljišča s parc. št. 1335/2, 1335/5, 1335/6, 1335/7, 1335/8 in 1338/102, vse k.o. 1835-Hotič.
(3) Meja območja OPPN je grafično določena in prikazana na karti 2.0.
3. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
3.1 Vplivi in povezave s sosednjimi območji
5. člen 
(povezave) 
(1) Območje urejanja z OPPN meji:
– na vzhodu na dve občinski javni poti, šif. odseka 709001, Kidričeva–Praprošče in šif. odseka 709002, odcep proti h. št. Bobek 1, na katero se priključujejo dovozi do objektov in do parkirišča na S delu območja OPPN;
– na severu na gozdna zemljišča v odprtem prostoru v krajinski enoti KE2;
– na zahodu na gozdna zemljišča v odprtem prostoru v krajinski enoti KE2 in na nepozidana stavbna zemljišča v preostalem delu EUP LI-20 izven območja tega OPPN;
– na jugu na obstoječe stavbno zemljišče s stanovanjskimi objekti v EUP LI-22.
(2) Povezave so prikazane na karti 3.0.
3.2 Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev in objektov
6. člen 
(funkcionalna zasnova) 
Z OPPN je načrtovana ureditev:
– podeželskega stanovanjskega območja s tremi gradbenimi parcelami, površine pribl. 790–854 m2 in načrtovano skupno infrastrukturno komunalno opremo, ki zajema vodovodno omrežje, elektroenergetski vod, kablovod za elektronske komunikacije in kanalizacijo. Za vsak objekt je načrtovan priključek na javno pot, šif. odseka 709001, Kidričeva–Praprošče oziroma šif. odseka 709002, odcep proti h. št. Bobek 1;
– parkirišča za pribl. 10 avtomobilov in rekreacijskega izhodišča za vzpetino Svibno z novim priključkom na javno pot, šif. odseka 709001, Kidričeva–Praprošče.
7. člen 
(namembnosti in dejavnosti) 
(1) Območje urejanja je po namenski rabi prostora, določeni v OPN Občine Litija, stanovanjske površine z oznako SSa.
(2) Dopustne dejavnosti v območju OPPN so:
– na J delu območja OPPN: bivanje (stanovanja) s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem. Vsaj polovica uporabne površine glavnega objekta se uporablja za prebivanje, spremljajoče dejavnosti so dopustne kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo večjih vplivov kot bivanje samo) ter ne generirajo večjega tovornega in osebnega prometa;
– na S delu območja OPPN: prometne površine in parkirišča, dejavnosti cestnega prometa, šport in rekreacija.
8. člen 
(vrste posegov) 
V območju OPPN so dopustne naslednje vrste posegov:
– novogradnje objektov;
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist, rekonstrukcije, prizidave, odstranitve objektov;
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti;
– postavitve pomožnih, začasnih, nezahtevnih in enostavnih objektov;
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje, objekti in naprave);
– vodnogospodarske ureditve;
– gradnja objektov za obrambo, zaščito ter reševanje v naravnih in drugih nesrečah;
– ureditve zelenih površin;
– drugi posegi: gradbeni in negradbeni posegi ter začasni posegi.
9. člen 
(pomožni, nezahtevni in enostavnih objekti) 
Na območju OPPN so dopustne gradnje ter postavitve pomožnih, enostavnih in nezahtevnih objektov:
– nadstrešnica, nadstrešek,
– medsosedska ograja,
– oporni zid,
– pomožni objekt v javni rabi,
– kozolec, drvarnica, uta ali senčnica, steklenjak, lopa,
– letna kuhinja, savna, fitnes in podobni objekti,
– mala komunalna čistilna naprava,
– rezervoar za vodo do 100 m2,
– vodnjak, vodomet,
– bazen,
– gospodarska javna infrastruktura,
– samostojno parkirišče,
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje,
– objekti za oglaševanje,
– urbana oprema,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekt do 50 m2.
3.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo, za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov
10. člen 
(1) Ureditvena oziroma zazidalna situacija je prikazana na karti 4.0.
(2) Urbanistični pogoji za gradnjo na posamezni gradbeni parceli so:
– gradbene parcele so določene z načrtom parcelacije;
– na gradbenih parcelah je določena gradbena meja (GM), ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost; balkoni, ganki in napušči ter pomožni, začasni, enostavni in nezahtevni objekti lahko segajo preko GM;
– lega glavnega objekta je določena z gradbeno mejo in smerjo slemena v smeri daljše stranice objekta in pravokotno na cesto, po zgledu obstoječih objektov v EUP LI-22, južno od območja OPPN;
– faktor zazidanosti gradbene parcele je do 0,40;
– površina kleti je lahko večja od tlorisa pritličja, če se s tem ne onemogoča zasaditev dreves in grmovnic v skladu z določbami za zagotovitev deleža zelenih površin na gradbeni parceli, pri čemer se površina nad kletjo šteje kot površina urejenega terena;
– zazidana površina stavbe je lahko največ 280 m2;
– v posamezni stanovanjski stavbi je dopustno največ 1 stanovanje;
– delež zelenih površin mora biti 20 % ali več;
– glavni objekt, pomožni ter enostavni in nezahtevni objekti se med seboj lahko stikajo, kot to določa veljavna zakonodaja;
– na gradbeni parceli mora biti zagotovljen prostor za parkiranje najmanj 2 osebnih avtomobilov na stanovanjsko enoto (v garaži, nadstrešnici ali dvorišču).
(3) Arhitekturni oblikovalski pogoji za gradnjo objektov na posamezni gradbeni parceli so:
– tlorisni gabarit glavnega objekta naj bo podolgovat, priporočeno je razmerje 1:1,2;
– v tlorisno razmerje se ne štejejo izzidki in pomožni, enostavni ali nezahtevni objekti, ampak samo osnovni kubus (npr. del, ki je pokrit z dvokapno streho ipd.);
– dopustno je odvzemanje in dodajanje volumnov (U, L ali T oblika tlorisa);
– višinski gabarit:
– dopustna je popolna ali deloma vkopana klet, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom; 
– etažnost do K+P+1+M, tako da je največja višina stavbe nad terenom 11 m, merjeno od najnižje točke terena do slemena; 
– pri nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren; 
– kletnih etaž je lahko več, razen pri omejitvah zaradi varstva podtalnice oziroma podzemne vode ali drugih varstvenih razlogov; 
– kolenčni zid: do 1,6 m pri višinskem gabaritu P+M;
– streha:
– simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom v naklonu 30°–45°; 
– dopustne so tudi ravne strehe v naklonu do 10°; 
– sleme v smeri daljše stranice objekta, orientirano pravokot no na cesto; 
– kritina: temno sive barve, uporaba svetlih in reflektirajočih materialov ali barv ter kombinacija večbarvnih strešnikov na isti strešini ni dopustna, dopustne so tudi zelene strehe; 
– odpiranje strešin: strešna okna v ravnini strešine ali frčade (dvignjene pultne ali dvokapne), kombiniranje različnih odprtin na isti strešini ni dopustno; frčade lahko zavzemajo največ 1/3 dolžine strešine (širina frčad in strešine se meri v osi okna frčade) in ne smejo segati nad sleme osnovne strehe;
– fasade: barve fasad naj bodo v umirjenih zemeljskih in svetlih tonih, prepovedana je uporaba več kot 2 barv na fasadi; dopustna je uporaba sodobnih oblikovnih pristopov (obloga z lesom ali kamnom).
11. člen 
(pogoji za arhitekturno oblikovanje pomožnih, nezahtevnih in enostavnih objektov) 
(1) Odmik pomožnih, enostavnih in nezahtevnih objektov od sosednjih zemljišč:
– min. 1,5 m, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda;
– ograje je dopustno postaviti do meje zemljiške parcele brez soglasja soseda, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče; za postavitev na mejo je potreben pisni dogovor s sosedom; protihrupne ograje niso dopustne;
– GJI je dopustno postaviti do meje zemljiške parcele brez soglasja soseda.
(2) Nadstrešnice in garaže za avtomobile so lahko oblikovane svobodno. Dovoljena je izvedba dveh nadstrešnic za dve parceli skupaj, ki se stikata z eno fasado.
(3) Materiali, obloge in kritina ne smejo biti svetlobo odbojni – svetleči. Priporočena je uporaba lesa.
(4) Medsosedske ograje ne smejo biti višje od 1,4 m, oblikovane so lahko svobodno. Priporočena je živa meja ali transparentnost in izogibanje zidnim ograjam. Ograjevanje parcel ni obvezno.
(5) Oporni zidovi:
– Gradnja opornih zidov je dopustna na nagnjenem terenu, ko je potrebna trdnejša ureditev brežin in druge rešitve niso izvedljive oziroma ne zagotavljajo varnosti.
Konstrukcija opornega zidu ne sme segati na sosednje zemljišče. Oporni zid ob javni prometni površini ne sme segati v pregledno bermo (polje preglednosti) prometne površine. Negativni vplivi (npr. preliv vode, spiranje/plazenje zemljine ali kamenja in podobno) iz višje ležečih zemljišč na nižje ležeča zemljišča morajo biti preprečeni.
– Škarpe in oporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni.
– Odmik: 1,5 m od sosednjih zemljišč, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda.
– Gradnja opornih zidov z višinsko razliko terena nad 2 m nad nivojem sosednje parcele je dopustna v terasah s horizontalnimi zamiki, pri čemer zgornji rob opornega zidu ne sme presegati navidezne ravnine v nagibu 1:1.
(6) Enostavne naprave za proizvodnjo električne energije je dopustno namestiti na ali v zgradbo ali gradbeno inženirski objekt, pri čemer enostavna naprava ne sme presegati višine zgradbe, ali na gradbeno parcelo, pri čemer naprava ne sme presegati višine zgradbe, odmik enostavne naprave od zgradbe pa ne sme biti večji od višine zgradbe.
Klimatskih naprav, vetrnic za proizvodnjo električne energije in sorodnih naprav ni dopustno nameščati na fasade, ki so ob ulici.
12. člen 
(pogoji za urejanje zelenih površin, javnih površin, zemljišč in drugih posegov) 
(1) Načrtovana ureditev zelenih površin, zemljišč in drugih posegov je razvidna na karti 4.0.
Za vse ureditve zelenih in javno dostopnih površin so dopustna odstopanja od načrta, pri čemer se ne sme zmanjševati minimalno določene površine s tem odlokom.
Zelenice na parcelah se zatravijo ali hortikulturno uredijo.
Pri zasaditvi žive meje veljajo odmiki za ograje.
(2) Urejanje parkirišča na severnem delu območja OPPN:
– Parkirišče se načrtuje za parkiranje pribl. 6 vozil. Število parkirnih mest se lahko zmanjša ali poveča, odvisno od krajevnih potreb.
– Odmik od sosednjih zemljišč: 2 m, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje.
– Dopustne so ureditve za rekreacijsko oziroma turistično izhodišče (informacijska točka, piknik prostor, razgledišče, urbana oprema in sorodni).
(3) Urejanje zemljišč:
– Po zaključenih gradbenih delih je treba neutrjene površine takoj zavarovati pred erozijo in ozeleniti.
– Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo in okoli teh izkopati začasne odtočne jarke. Brežine z blagimi nagibi je treba zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Pri strmejših brežinah, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje take elemente, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami.
– Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču, ureditve zemljišč na posamezni parceli morajo biti izvedene tako, da bodo višinske razlike na parcelnih mejah čim manjše, večje višinske razlike se lahko izvedejo tudi z utrjenimi brežinami in izjemoma s podpornimi zidovi, če drugačne rešitve niso možne.
– Graditev objektov, ureditve površin in drugi posegi na višje ležečih parcelah morajo biti izvedeni tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižje ležeče parcele.
(4) Drugi posegi:
– pri izvajanju drugih posegov se ne smejo poslabšati pogoji rabe zemljišč, sosednjih objektov in naprav;
– priglasitev del je potrebna za tiste posege v prostor, ki trajno spreminjajo rabo območja, bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovest ali krajinske značilnosti in niso povezani z gradnjo objektov po tem OPPN;
– nasipavanje, ki ni povezano z gradnjo objektov po tem OPPN, ni dopustno;
– izkopavanje, odkopavanje mora potekati od zgoraj navzdol, za globino več kot 1 m je potrebna priglasitev del, obvezni varstveni ukrepi zavarovanja bočnih strani in nadzor pristojne službe/osebe.
(5) Temeljenje:
– pogoji za temeljenje izhajajo iz Geomehanskega poročila o sestavi tal, pogojih gradnje, odvodnji meteornih vod in eroziji za gradnjo stanovanjskih objektov, ki ga je izdelala družba Cestal, inženiring in svetovanje, d.o.o., št. 340/2023-CE, v juniju 2023;
– temeljenje se lahko temelji plivto na temeljnih ploščah ali na mreži pasovnih temeljev;
– temeljenje na temeljni plošči: izkop pod temeljno ploščo mora segati do raščenega terena; pod temeljno ploščo naj se izvede izboljšava temeljnih tal s kamnitim drobljencem v debelini min. 50 cm, na utrjenem kamnitem nasutju, ki naj bo glede na dimenzije temeljev razširjeno za 0,5 m na vsako stran, naj bo izkazana nosilnost Evd > 30 MPa; na stik s temeljnimi tlemi naj se položi ločilni geosintetik; za kamniti nasip se lahko uporabi kamnolomski drobljenec zrnavosti 0/32 mm–0/64 mm;
– temeljenje na pasovnih temeljih: dno temeljev mora segati v raščen teren, ki ga gradi rjava do rdeče rjava peščena glina in drobno zrnat grušč glinastega skrilavca; po potrebi naj se poglobitev premosti s temeljnimi nastavki ali zapolni s pustim betonom; glede na zunanjo ureditev mora dno temeljev segati najmanj 80 cm pod koto zunanje ureditve; talna plošča naj leži na pasovnih temeljih; zasip med temelji naj se izvede s kamnitim materialom v debelini najmanj 40 cm (Evd > 30 MPa); zemeljska dela naj se izvajajo v suhem vremenu; talna voda ne bo povzročala težav pri gradnji.
4. NAČRT PARCELACIJE 
13. člen 
(1) Parcelacija se izvede skladno z načrtom parcelacije.
(2) Parcele, namenjene gradnji samostoječih, individualnih objektov, je možno združevati, in sicer največ po dve parceli skupaj. Ob tem se združita tudi površini za razvoj objekta(ov).
5. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
14. člen 
(splošni pogoji) 
(1) V območju OPPN je obstoječa in načrtovana gospodarska javna infrastruktura (GJI). Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na GJI in grajeno javno dobro je razvidna iz načrta Potek omrežij in priključevanja objektov na GJI ter grajeno javno dobro (karta 5.0).
(2) Premiki tras, komunalnih naprav in prometnih ureditev, glede na grafično prikazane trase, so dopustni pri prilagajanju stanju na terenu, ob izboljšavi tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, ozelenitvenega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ter ovirati načrtovane ureditve, ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja in naprave.
(3) Priključevanje na posamezno omrežje in posegi v varovalni pas GJI se izvajajo na podlagi pogojev in mnenj/soglasij pristojnega upravljavca omrežja.
15. člen 
(prometne ureditve) 
(1) V OPPN je načrtovano parkirišče z dostopom na javno pot, šif. odseka 709001, Kidričeva–Praprošče, ureditev pločnika ob javni poti širine 1,4 m in priključki do stanovanjskih objektov na občinsko javno pot, šif. odseka 709001, Kidričeva–Praprošče ali šif. odseka 709002, odcep proti h. št. Bobek 1.
(2) Vhodi na parcele so asfaltirani ali tlakovani, širine 3–5 m, s poglobljenimi robniki ali uvoznimi radiji. Zagotovljeno mora biti obračanje vozil na parceli, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno pot. Priključki se uredijo praviloma pravokotno na javno pot z ustreznimi radiji uvoza skladno s pravilnikom o cestnih priključkih za javne ceste.
(3) Parkirišče se uredi v utrjeni, sonaravni, peščeni izvedbi.
16. člen 
(vodovod) 
(1) Objekti in naprave vodovoda morajo biti vedno dostopni, na njih ni dovoljeno postavljati ničesar brez soglasja upravljavca. Na vodovodnih napravah se ne sme gradili, postavljati objektov in nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje.
(2) Načrtovana je prestavitev trase vodovoda sekundarnega omrežja in izgradnja primarnega omrežja z odjemnim mestom ter obračunskim vodomerom za vsak objekt in parkirišče.
(3) Za vzdrževanje in zagotovitev širitve vodovodnega omrežja se zagotovi koridor z odmikom 1,5 m na vsako stran osi vodovoda.
(4) Trasa vodovoda se izvede po JP 709001 in 709002. Notranji razvod se izvede zankasto z odjemnim mestom za vsak objekt. Zagotovita se pitna in požarna voda.
(5) Območje OPPN ima zagotovljeno požarno vodo v hidrantu na razdalji 80 m (predviden je tudi nov hidrant), radij dostopnosti je razviden iz načrta za ureditev za obrambo, varstva pred naravnimi idr. nesrečami ter varstva pred požarom (karta 6.0).
17. člen 
(meteorna kanalizacija) 
(1) Odvajanje padavinskih voda s strešnih površin in utrjenih površin zunanje ureditve je načrtovano preko plitvega ponikovalnega polja v podtalje (horizontalno ponikanje v zgornjih, rahlih zemljinah).
(2) Padavinske vode iz parkirišč in utrjenih površin je potrebno odvajati preko lovilca olj. Velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje lovilcev olj mora biti v skladu s standardom SIST EN 858-2.
(3) Padavinske vode s strešnih površin posameznega objekta se odvaja v zbiralnik meteornih vod, velikosti vsaj 10 m3, ki je hkrati tudi razbremenilnik. Zbiralnik ima preliv v ponikovalnico.
(4) Padavinskih vod s strešnih in funkcionalnih površin objektov ni dopustno usmeriti na javne površine in v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
(5) Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah parcele objekta stavbe ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo). Zadrževalni bazeni, ki zadržujejo viške padavinske vode, morajo bili izvedeni podzemno, pri čemer je treba zagotoviti vsaj 1 m nadkritja z zemljino, lahko tudi z nadvišanjem terena. Do zadrževalnega bazena je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Nad zadrževalnim bazenom je dopustno urediti rekreacijske ali zelene površine, vključno z zasaditvijo vegetacije.
18. člen 
(fekalna kanalizacija) 
(1) Območje OPPN se priključuje na javno fekalno kanalizacijo, ki bo speljana po JP 709001 in 709002. Priključitev načrtovane trase na javno kanalizacijo se izvede v jašku na koti 254.42 (– 0,90 m in – 1,73 m).
(2) Kanalizacija mora biti projektirana in zgrajena tako, da zagotavlja optimalen odvod komunalne odpadne vade, ter je upravljavcu omogočena dostopnost za potrebe vzdrževanja in obratovanja kanalizacijskega sistema, pri čemer je treba upoštevati točne pogoje upravljavca javnega omrežja.
(3) Vsaka stavba se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. Če se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev več stavb preko enega skupinskega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki takega priključka.
19. člen 
(elektronske komunikacije) 
(1) Načrtovana je prestavitev fiksnega prizemnega omrežja v kabelski kanalizaciji in izgradnja omrežja v kabelski kanalizaciji v nadaljevanju obstoječega voda po JP 709002.
(2) Iz kabelske kanalizacije bodo do posameznih parcel izvedeni posamezni odcepi. Posamezni objekti se priključijo preko dovodne TK omarice, ki mora biti na vedno dostopnem mestu.
20. člen 
(elektroenergetska infrastruktura) 
(1) Posamezni objekti se priključujejo na NN omrežje, ki poteka po JP 709002, preko elektro omaric, ki so dostopne na fasadi objekta ali gradbeni parceli. Dopustna je postavitev skupnih omaric za največ 3–4 odjemna mesta. Pri načrtovanju priključnih merilnih omaric je treba upoštevati, da ima podjetje Elektro Ljubljana 24-urni dostop.
(2) Na vsaki gradbeni parceli se načrtuje e-polnilnica.
(3) Javna razsvetljava v območju OPPN ni predvidena.
21. člen 
(ogrevanje) 
Objekte je možno priključiti na zemeljski plin preko rezervoarjev, ki pa morajo biti obvezno vkopani. Dopustni so tudi drugi energenti, kot so obnovljivi viri energije (geotermalna energija, toplotne črpalke, biomasa, voda, sonce, veter ipd.).
22. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Odvoz odpadkov na komunalno deponijo izvaja pooblaščeno komunalno podjetje.
(2) Dopustno je kompostiranje bioloških odpadkov na posameznih gradbenih parcelah.
(3) Upravljavci parkirišč in drugih javnih površin morajo ob objektih oziroma na njih postaviti koše za odpadke in posode za ločeno zbiranje odpadkov, t. i. ekološke otoke, ki so lahko postavljeni tudi za več objektov skupno, če to omogočajo prostorske razmere.
(4) Zbirno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor v objektu ali v bližini objekta na gradbeni parceli, na katerem se odpadki odlagajo v tipizirane posode za odpadke. Zbirno mesto ne sme biti na javni površini.
(5) Odjemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalec redno odvaža odpadke. Odjemna mesta so ob robu pločnika, magistralne, regionalne, lokalne in krajevne ceste oziroma ob vozni poti smetarskega vozila. Odjemno mesto je lahko oddaljeno od poti smetarskega vozila največ 10 m. V času odvoza je lahko na javni površini. Izvajalcu mora biti omogočen dostop do odjemnega mesta.
(6) Odjemno in zbirno mesto sta praviloma na istem prostoru. Ta mesta morajo ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požamo-varstvenim pogojem in ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.
6. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN 
23. člen 
(varstvo tal in voda) 
(1) Varstvo tal pred onesnaženjem se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji tega odloka, določenimi v pogojih za komunalno urejanje.
(2) Rodovitno prst z območja gradnje je treba deponirati za rekultivacijo in sanacijo zemljišča po gradnji. Deponijo je treba urediti tako, da se ohranja rodovitnost in količina prsti in tako, da je prst zaščitena pred onesnaženjem in erozijo.
(3) Na odkopnih površinah je treba po zaključenih delih izvesti protierozijske ukrepe, kot so zatravitev razgaljenih površin, odvodnjavanje padavinskih vod in druge ukrepe za preprečitev erozije.
(4) Vse odpadne gradbene vode je treba zadrževati in nadzorovati v bazenih zaradi nevarnosti nekontroliranega pronicanja v teren, bazeni morajo imeti usedalnike ter sistem potopnih sten in lovilcev olj, dovoljeni so samo izpusti z opisanimi usedalniki očiščene gradbene vode.
(5) Nekontrolirani posegi v območje hudourniške grape in dodatno obremenjevanje roba brežine niso dopustni.
24. člen 
(varstvo rib in ribiško upravljanje) 
(1) Posegi na območju površinskih voda (tekoče vode in stoječa vodna telesa) in posegi na območju vodnih in priobalnih zemljišč, ki lahko imajo vpliv na ribe in njihove vodne habitate, morajo biti načrtovani v sodelovanju s strokovnjaki s področja ribištva in ihtiologije.
(2) Preprečiti je treba padanje odstranjene vegetacije, zemljine ter kakršnegakoli materiala, usedlin in odpadkov v vodotoke ali njihov priobalni pas.
(3) Med gradnjo in po njej se na območju vodnih in obvodnih zemljišč ali v sami strugi reke vodotokov ne sme odlagati nobene vrste materiala z območja delovišča v trdnem, tekočem ali plinskem stanju, ki se uporablja pri gradnji, in je potencialno strupen za ribe. Med izvajanjem posegov morajo biti urejene začasne deponije, da se prepreči onesnaževanje in kaljenje voda.
(4) Med izvajanjem gradbenih del se njihovo izvedbo ne zajema vode iz vodotokov.
(5) Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode v vodotokih, vzhodno in zahodno od območja OPPN, naj se zaradi drsti rib in piškurjev ne izvajajo od 1. 10. do 30. 6.
(6) V izrednih primerih onesnaženja, ki bi lahko imelo vpliv na vodotoke in njihovo ekološko stanje (preko meteornih vod ali drugače), je treba takoj obvestiti Ribiško družino Litija. O delih, ki bi lahko vplivala na stanje vodotokov, je treba vsaj 14 dni pred začetkom teh obvestiti Ribiško družino Litija, da lahko izvede ali organizira izvedbo intervencijskega odlova.
25. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Na območjih urejanja so dopustni posegi, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot ga dopušča uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(2) Za območje OPPN je na namenski rabi SSa določena III. stopnja varstva pred hrupom.
26. člen 
(ohranjanje narave) 
Na območju OPPN ni naravnih vrednot in drugih območij ohranjanja narave.
27. člen 
(kulturna dediščina) 
(1) Na območju OPPN ni varovanih objektov ali območij kulturne dediščine.
(2) V oddaljenosti pribl. 60 m zračne linije je evidentirano arheološko območje Gradec (EŠD 22876).
7. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI 
28. člen 
(1) Preprečevati je treba tiste posege v prostor, ki bi lahko bistveno spremenili funkcioniranje v prostoru ob elementarnih nesrečah (poplav, plazov, potresov, izlitij nevarnih snovi ipd.) ali vojnega ogrožanja.
(2) Pri projektiranju in gradnji objektov morajo biti upoštevani prostorski in gradbeno tehnični ukrepi, s katerimi bodo zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja iz objekta, ustrezna kapaciteta in razporeditev poti umika,
– potrebni odmiki med objekti, ki upoštevajo smernice in ustrezne požarne ločitve objektov, s katerimi se zagotavlja omejevanje širjenja ognja ob požaru,
– zadostna oskrba z vodo, ki upošteva ognjeodpornost konstrukcije objekta in gorljivih materialov v objektu in predvideno prostornino objekta oziroma največjega požarnega sektorja. Požarna voda mora biti zagotovljena ali iz vodovodnega omrežja ali z drugimi tehničnim rešitvami.
(3) Za intervencijski promet in intervencijske dostope do objektov se namenjajo načrtovane prometne površine. Pri projektiranju in gradnji objektov morajo biti upoštevana požarna tveganja.
29. člen 
(sistemi za gašenje) 
Načrtovano je hidrantno omrežje, ki se priklopi na interni vodovod.
30. člen 
(varstvo pred potresi) 
Objekti morajo biti protipotresno projektirani in grajeni upoštevaje vrednost končnega projektnega pospeška 0,259 g pri povratni dobi 475 let.
8. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE NAČRTA 
31. člen 
(etapnost izvedbe) 
(1) Prva etapa urejanja zajema parcelacijo in določitev gradbenih parcel.
Druga etapa urejanja območja OPPN predvideva izgradnjo infrastrukturne opreme območja OPPN:
– vodovodno omrežje in posamezne priključke,
– elektroenergetsko omrežje in posamezne priključke,
– omrežje elektronskih komunikacij,
– kanalizacijsko omrežje in posamezne priključke.
Tretja etapa urejanja je gradnja na opremljenih stavbnih zemljiščih – gradbenih parcelah.
(2) Gradnja je dopustna samo na opremljenih stavbnih zemljiščih. Opremljanje stavbnih zemljišč je možno sočasno z gradnjo objektov, pri čemer je pridobitev uporabnega dovoljenja za stanovanjske objekte možna po izdaji uporabnega dovoljenja za komunalno infrastrukturo, če je to predpisano.
(3) Gradnja parkirišča je dopustna tudi na komunalno neopremljenih zemljiščih.
9. PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ 
32. člen 
Podlaga za odmero komunalnega prispevka je veljavni Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Litija (Uradni list RS, št. 6/21) oziroma veljavni zakonski in podzakonski akti, ki urejajo to področje.
10. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV 
33. člen 
(dopustna odstopanja) 
(1) Pri pripravi projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih in oblikovalskih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških, prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s funkcionalnega, tehničnega, tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prvega odstavka tega člena morajo biti usklajena z veljavnimi predpisi in ne smejo poslabšati bivalnih ter delovnih razmer na območju OPPN ali na sosednjih območjih in ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji mora soglašati tisti projektni soglasjedajalec, v katerega pristojnost posega odstopanje.
(3) Dopustno je odstopanje od parcelacije, določene s tem odlokom, pri izvedbi zemeljskih del, pri gradnji prometne in komunalne infrastrukture (vkopi, nasipi ipd.), pri ureditvi ali izravnavi mej ter drugih geodetskih posegih z namenom optimalne izrabe prostora.
(4) Odstopanja od arhitekturno oblikovalskih pogojev tega odloka niso dopustna.
(5) Odstopanja od pogojev za začasne, enostavne in nezahtevne objekte so dopustna zaradi uskladitve s predpisi, povezanimi s temi objekti, tako da je za stranko bolj ugodno.
(6) Pri uresničevanju OPPN so dopustna odstopanja od načrtovanih dimenzij objektov. Odstopanja navzdol niso omejena, navzgor so omejena za največ 10 %. Prav tako so možna tudi odstopanja in spremembe pri izgradnji komunalne infrastrukture, če se ugotovijo bolj ekonomične rešitve in se s tem ne spremeni osnovna funkcija infrastrukture.
11. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
34. člen 
(vpogled) 
OPPN v EUP LI-20 (del) je stalno na vpogled na Občini Litija in pristojni upravni enoti ter prostorskem informacijskem sistemu.
35. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
36. člen 
(veljavnost) 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-4/2023-48
Litija, dne 27. septembra 2023
Župan 
Občine Litija 
Franci Rokavec 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti