Uradni list

Številka 99
Uradni list RS, št. 99/2023 z dne 22. 9. 2023
Uradni list

Uradni list RS, št. 99/2023 z dne 22. 9. 2023

Kazalo

2788. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja EUP ME 07 (ID: 3225), stran 8327.

  
Na podlagi 124. in 129. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-3) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 57/17, 54/19) na 6. redni seji dne 13. 9. 2023 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja EUP ME 07 (ID: 3225) 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(pravna podlaga) 
(1) V skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarje pri Jelšah – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 55/18, 64/19 – popr., 52/22; v nadaljevanju: OPN), Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja EUP ME 07z identifikacijsko številko 3225, (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 10/22, ki ga je izdelal biro AR PROJEKT Sevnica d.o.o., pooblaščena prostorska načrtovalka Andreja Preložnik u.d.i.a..
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je ZUreP-3 in podzakonski akti.
II. VSEBINA 
2. člen 
(vsebina OPPN) 
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– opis prostorske ureditve
– umestitev načrtovane ureditve v prostor
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– načrt parcelacije
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta
– odlok.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
– Izrez iz kartografskega dela OPN Občine Šmarje pri Jelšah
– Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem
M 1:500
– Prikaz prostorske ureditve
M 1:500
– Prikaz komunalne ureditve
M 1:500
– Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom
M 1:500
– Načrt parcelacije
M 1:500
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– Sklep o začetku priprave Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za del območja EUP ME07
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– Obrazložitev in utemeljitev
– Strokovne podlage:
– Strokovne podlage za izdelavo OPPN za del območja EUP ME 07 
– Geodetski načrt, št. 20221105, marec 2022 
– Geološko geomehansko poročilo, št. 19-5/2022, maj 2022 
– Elaborat ekonomike 
– Mnenje ZRSVN o potrebnosti izvedbe presoje sprejemljivosti OPPN na varovana območja
– Smernice nosilcev urejanja prostora
– Mnenja nosilcev urejanja prostorov.
III. OBMOČJE 
3. člen 
(območje OPPN) 
(1) Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je ureditveno območje, ki se nahaja v zahodnem delu nepozidanih stavbnih zemljišč naselja Mestinje. Območje OPPN je na severu, jugu in zahodu omejeno z nepozidanimi zemljišči, ki so v kmetijski rabi, na vzhodu s pozidanimi stanovanjskimi površinami ter cestno javno infrastrukturo.
(2) Velikost območja prostorske ureditve znaša 840,00 m2, obsega pa zemljišče s parc. št. 422/7, 422/3 in 421/2 k.o. 1185 Pijovci.
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 
4. člen 
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN) 
(1) Za del območja EUP ME 07 je v skladu z OPN predviden občinski podrobni prostorski načrt z oznako ME 07.
(2) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju Strokovnih podlag za izdelavo OPPN za del območja EUP ME 07, danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov podajajo pogoje za gradnjo enostanovanjskega objekta z zunanjo ureditvijo.
(3) Znotraj in izven območja OPPN je predvidena ustrezna rešitev prometa, tudi mirujočega in ostale gospodarske infrastrukture.
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
5. člen 
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji) 
Območje je dobro prometno dostopno. Možna je navezava na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo. Območje predvidene stanovanjske gradnje predstavlja zapolnitev obstoječe grajene strukture. Gre za območje, ki je po planskem aktu namenska raba zemljišč znotraj EUP opredeljena kot SS – stanovanjska gradnja, ki je namenjena bivanju brez ali spremljajočimi dejavnostmi.
6. člen 
(vrste dopustne gradnje) 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
– novogradnja objektov,
– redna investicijska in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestne gradnje,
– dozidave in nadzidave objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– sprememba namembnosti dela objekta v mirno storitveno dejavnost.
7. člen 
(vrste dopustne gradnje glede na namen) 
Znotraj ureditvenega območja OPPN je možna gradnja naslednjih stavb:
– 1110 enostanovanjske stavbe
– 1121 dvostanovanjske stavbe
– v delu stanovanjskega objekta se lahko opravlja mirna storitvena dejavnost – 12304 stavbe za storitveno dejavnost (masažni salon)
– gradbeni in inženirski objekti (prometna, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura)
– nezahtevni in enostavni objekti na podlagi veljavnih predpisov in uredbe.
8. člen 
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) 
(1) Arhitektonsko in krajinsko oblikovanje:
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju novih objektov ter ureditve zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje območja v njegovi morfologiji.
(2) Stanovanjski objekt:
– lega objekta: po situaciji prikaza prostorske ureditve, je umestitev objekta možna znotraj površin določenih z mejo območja postavitve objekta s spremembami uvozov pod pogojem, da se ne posega v cono preglednosti in da so zagotovljeni zahtevani odmiki od upravljavcev prometnega in energetskega omrežja;
– horizontalni gabariti: tlorisni gabarit stavbe mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,2. Tloris je lahko tudi sestavljen (npr. v obliki črk L, T ali U ipd.). Pri velikosti objekta se upošteva, da se ne presega faktor zazidanosti parcele 0,4, kjer se poleg glavnega objekta upoštevajo tudi enostavni in nezahtevni objekti;
– vertikalni gabarit: (K) + P + 1 ali (K) + P+ M, pri čemer je klet (v celoti) vkopana, kolenčni zid v mansardi max višine 1,40 m;
– konstrukcija: klasična – zidana ali montažna;
– kota pritličja: se določi z izdelavo projektne dokumentacije;
– streha: v osnovi dvokapnica s čopi ali brez. Naklon strešine 35º–45º, z minimalnimi napušči, kritina v sivih ali opečnih tonih. Dopušča se kombinacija dvokapnice z ravno streho, ki je lahko tudi pohodna;
– fasada: barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih ali zemeljskih tonov. Vsiljive, izstopajoče barve niso dovoljene. Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. Okrogli (krožni ali elipsati ipd.) balkoni, stolpiči, vogalni izzidki ter večkotni in okrogli (krožni ali elipsati ipd.) izzidki niso dovoljeni;
– oblikovanje odprtin: svobodno;
– osvetlitev mansarde: strešna okna in/ali frčade (klasične ali moderno oblikovane);
– zunanja ureditev gradbene parcele: dovozni priključek se izvede iz kategorizirane občinske ceste. Manipulativne površine na gradbeni parceli so lahko iz travnatih tlakovcev, tlakovane, asfaltirane ali utrjene v peščeni površini.
(3) Odmiki:
Odmik stanovanjskega objekta od parcelnih mej je določen z določitvijo meje območja postavitve objekta v grafičnem delu OPPN (prikaz prostorske ureditve list št. 3) in zagotavljajo kvaliteto bivanja, osončenja, požarne in interventne poti ter zagotavljajo odmike od parcelnih mej za katere ni potrebno pridobiti soglasje soseda.
Stanovanjski objekt ne sme presegati meje območja postavitve objekta, lahko pa se jo dotika z zidom objekta. Napušč objekta lahko sega izven določene meje območja postavitve objekta. Za odmik napušča 2,00 m in več od zemljiške parcele soglasje soseda ni potrebno. Izven določene meje območja postavitve objekta se lahko postavljajo nezahtevni in enostavni objekti na podlagi veljavne Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost v soglasju z upravljalcem komunalne infrastrukture.
(4) Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo (ceste, krožišča, pešpoti, parkirišča, ekološki otok, oporni zid, ograje in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.
Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– ceste v območju so asfaltirane, manipulativne površine, parkirišča in pešpoti so lahko iz travnatih tlakovcev, tlakovane, asfaltirane ali utrjene v peščeni površini.
(5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.
Znotraj gradbene parcele je možna gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje in smejo segati izven gradbene meje. Objekti naj bodo usklajeni z osnovnim objektom in so lahko leseni, ali izdelani v montažni izvedbi iz lahkih materialov, razen temeljev ali temeljne plošče, ki se prilagodi geomehanskim razmeram. Lahko se postavljajo v izvedbi enakih materialov z osnovnim obstoječim objektom. Streha je lahko dvokapna, enokapna ali ravna skrita za obrobo atike.
Vsi pomožni objekti skladni z obstoječo zakonodajo se lahko gradijo 1,50 m od parcelnih mej. V kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve. Zazidana površina glavnega objekta ter enostavnih in nezahtevnih objektov ne sme presegati faktorja zazidanosti 0,4.
Medsosedske ograje za ograjevanje parcele do max. višine 1,20 m so lahko postavljene do posestne meje zemljiških parcel, tako, da ne posegajo na sosednje zemljišče razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem prometu.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
9. člen 
(prometna infrastruktura) 
(1) Prometno se bo območje OPPN navezovalo na kategorizirano lokalno cesto LC 406101, ki poteka po parceli št. 1545 k.o. 1185 Pijovci preko novega cestnega priključka in dovozne ceste, ki poteka preko parcel 421/2 in 422/3 k.o. 1185 Pijovci.
(2) Pri zasnovi prometne infrastrukture je potrebno predvideti možnost nadaljevanja dovozne ceste za zagotavljanje prometne dostopnosti do zazidljivih površin preostalega dela območja EUP ME07.
(3) Pri cestnih priključkih je potrebno upoštevati, da je priključevanje individualne dovozne ceste na občinsko cesto varno in pregledno. Zagotovljeno mora biti polje preglednosti v križišču z občinsko cesto v ravnini z dovozno cesto.
(4) Zaradi zagotavljanja prometne varnosti je potrebno zagotoviti zadovoljivo preglednost na območju individualnega cestnega priključka, zato znotraj meja cestnega telesa in preglednega trikotnika ni dovoljena zasaditev, postavitev skulptur, likovnih del in podobnega na način, ki bi oviral preglednost na območju priključkov ali bi lahko kako drugače vplival na zmanjšanje pretočnosti ali prometa varnosti na območju priključkov.
(5) Od roba cestnega telesa morajo biti ograje oziroma raščene grmovnice odmaknjene minimalno 1 meter in ne smejo biti višje od 1,80 m. Ograje ali žive meje (razraščene grmovnice in druge zasaditve) ne smejo zmanjšati preglednosti na občinski cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, pa ne smejo presegati višine 0,80 m.
(6) Na obravnavanem območju OPPN je potrebno predvideti zadostno število parkirnih mest, in sicer:
– 2 PM – enostanovanjske hiše
– 3 PM – storitvena dejavnost.
Ureditev zajema tudi prostor za obračanje vozil, tako da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto.
(7) Meteorna in druga voda s parcele, objekta in individualnega cestnega priključka ne sme pritekati na cesto in na njej celo zastajati. Odtekanje vode z občinske ceste ne sme biti ovirano. Urejeno mora biti meteorno odvodnjavanje cestnega priključka.
(8) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekte, si mora investitor za priključevanje in gradnjo v varovalnem pasu javne ceste, pridobiti mnenje upravljavcev k projektni dokumentaciji.
10. člen 
(fekalna in meteorna kanalizacija) 
(1) Na obravnavanem območju je zgrajeno fekalno kanalizacijsko omrežje – kanalizacijski sistem Mestinje (ID 10897) in ČN Mestinje (ID 5884). Priključitev na javni kanal je možno preko revizijskega jaška na parceli št. 421/2 k.o. 1185 Pijovci (E=543003; N=121933).
(2) Meteorne vode se odvajajo ločeno od komunalnih odpadnih voda. Na obravnavanem območju ni javne meteorne kanalizacije. Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin, se za meteorne vode s streh in povoznih površin predvidi zadrževanje meteornih vod oziroma zadostno dimenzioniran zadrževalni bazen. Zadrževalni bazen je dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se speljejo v skladu s pridobljenim geološkim mnenjem v odprt meteorni odvodnik, ki poteka vzhodno od predvidene gradnje in se izliva v Polžanski potok – Lamberžica. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih površin in je onesnažena z usedljivimi snovmi se, če je potrebno pred iztokom v zadrževalni bazen mehansko obdela v usedalniku in lovilcu olj.
(3) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek na kanalizacijsko omrežje.
11. člen 
(vodovod) 
(1) Oskrba objekta z vodo na obravnavanem območju je možna iz javnega vodovoda PE HD DN90. Priključek na javni vodovod se izvede na parceli št. 421/2 k.o. 1185 Pijovci. Vodomer se vgradi zunaj objekta v tipski toplotno izoliran vodomerni jašek.
(2) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca vodovodnega omrežja za priključek na javni vodovod.
12. člen 
(energetska infrastruktura) 
(1) Na območju prostorskega akta je predvidena gradnja ene stanovanjske hiše. V območju predvidene dovozne ceste se nahaja obstoječ el. en. vod, ki ga je potrebno mehansko zaščititi. Energija za napajanje objekta je na razpolago na obstoječem NN podzemnem el. en. vodu 105: Belo, Grliče–Smeh iz TP Mestinje. V obstoječi NN vod se vzanka prostostoječa merilna omarica, katera se locira na stano dostopno mesto ob dovozni cesti. Priključna moč objekta je 3 x 25 A oziroma 17 kW.
(2) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti soglasje za priključitev in mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca Elektro Celje.
13. člen 
(telekomunikacijska infrastruktura) 
(1) Telekom Slovenije:
Na območju gradnje je evidentirano telekomunikacijsko omrežje. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije d.d.. Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi v zaščitni cevi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije d.d.. V primeri priključka na TK omrežje si mora investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca TK omrežja.
(2) Telemach
Na območju urejanja ni evidentirano kabelsko komunikacijski sistem (KKS) v lasti in upravljanju Telemach d.o.o..
14. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Za objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke na svojem zemljišču ali v bližini vozne poti smetarskega vozila skladno z določili občinskega odloka, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oziroma odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Minimalna širina transportne poti naj bo 3,00 m. Prevzemno mesto za objekt je locirano na parceli št. 421/2 k.o. Pijovci in ga določajo ETRS koordinate E=542984; N=121970. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Šmarje pri Jelšah.
(2) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca gospodarjenja z odpadki.
VII. REŠITVE ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VAROVANJE OKOLJA NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 
15. člen 
(enote kulturne dediščine) 
(1) Ohranjanje kulturne dediščine:
Na obravnavanem območju OPPN se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine.
(2) Varstvo arheoloških ostalin:
Načrtovano območje OPPN leži izven registriranih arheoloških najdišč.
Upoštevati je treba splošne zakonske ukrepe za varstvo arheoloških ostalin:
Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti jo o tem obvestiti.
16. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.
(2) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 46. členom Odloka o OPN Občine Šmarje pri Jelšah, uvršča v območje s II. stopnjo varstva pred hrupom. S posegoma ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa LDAN za II. stopnje varstva pred hrupom.
17. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav.
(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
18. člen 
(varstvo voda) 
(1) Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN se uredi s pogoji, določenimi v področni zakonodaji o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode. Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda se bo doseglo s pravilno izgradnjo fekalne in meteorne kanalizacije objekta in s priključkom fekalne kanalizacije na obstoječo javno fekalno kanalizacijo ter rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema. Končna dispozicija fekalnih vod je čistilna naprava.
(2) Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin oziroma v vodotoke, se za meteorne vode s streh in povoznih površin predvidi zadrževanje meteornih vod oziroma zadrževalni bazen, ki se ustrezno dimenzionira glede na prispevne površine ob izdelavi projektne dokumentacije. Preliv meteornih vod se spelje v skladu z pridobljenim geološkim mnenjem št. 19-5/2022, maj 2022 v odprt meteorni odvodnik, ki poteka vzhodno od predvidene gradnje in se izliva v Polžanski potok – Lamberžica.
(3) Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih površin in je onesnažena z usedljivimi snovmi se, če je potrebno pred iztokom v zadrževalni bazen mehansko obdela v usedalniku in lovilcu olj.
(4) Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin:
Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin so izvedene manipulativne in parkirne površine s tlakovci ali peščeni izvedbi, ki prepuščajo padavinske vode v podtalje.
(5) Po evidencah DRSV, obravnavana lokacija ne posega na vodna in priobalna zemljišča, ni poplavno ogrožena in se ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov.
(6) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode Celje.
19. člen 
(ohranjanje narave) 
Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
20. člen 
(požar, potres, zaščitni ukrepi) 
(1) Požar:
Na območju predvidenega OPPN ni zgrajenega hidrantnega omrežja V primeru požara pripeljejo vodo za gašenje lokalni gasilci, ki so do predvidenega posega oddaljeni cca 1 km. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta, kjer so urejene prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.
(2) Potres:
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov za potresno odporno gradnjo. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki so povzeti po karti potresne nevarnosti Slovenije (Agencija RS za okolje, 2021) za povratno dobo potresov 475 let, ki je izdelana v skladu evropskega standarda Erocode 8 (EC 8) in je uvrščeno v VII. stopnjo seizmične intenzitete po Evrokod 8, s pospeškom tal 0,125 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geološkega – geomehanskega poročila. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
(3) Zaščitni ukrepi:
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče. Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geomehanskega poročila ob izdelavi projektne dokumentacije. Iz geološko-geomehanskih poročil je razvidno, da območje OPPN leži na območju, kjer ni erozivnih žarišč.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
21. člen 
(etapnost) 
Ureditveno območje OPPN, je mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je zagotovljena funkcija objekta in naprav in da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju.
X. NAČRT PARCELACIJE 
22. člen 
(parcelacija) 
(1) Gradbene parcele se lahko združujejo, razdružujejo ali se določijo na velikost potrebnega funkcionalnega zemljišča za posamezni objekt. Velikosti gradbenih parcel v obravnavanem OPPN so:
A
– zazidljiva parcela
Parcela št. 422/7
k.o. 1185 Pijovci
730,00 m2
B
– dovozna cesta (urejena služnost)
Parcela št. 422/3, 421/2
k.o. 1185 Pijovci
110,00 m2
(2) Faktor zazidanosti, je razmerje med zazidano površino osnovnega objekta in pomožnih objektov ter celotno površino parcele namenjene gradnji in znaša največ 0,4. Minimalni delež zelenih površin vsaj 30 %.
(3) Obodna parcelacija obravnavanega območja je v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog geodetskega posnetka v merilu 1:500, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi parcele za gradnjo.
XI. TOLERANCE 
23. člen 
(dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev) 
Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
– za horizontalni gabarit: vsebina objekta se natančno definirana z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
– za vertikalni gabarit: višina etaž se definira z izdelavo projektne dokumentacije. Maksimalna višina objekta je (K)+P+1.
– za koto tal pritličja: kota pritličja se določi z izdelavo projektne dokumentacije in se prilagajajo koti obstoječe zunanje ureditve.
– pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov in cest, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in gospodarnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta, ter so pridobljena soglasja upravljalcev.
XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE NAČRTA 
24. člen 
(drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta) 
(1) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
(2) Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN 
25. člen 
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) 
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Šmarje pri Jelšah. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
XIV. KONČNE DOLOČBE 
26. člen 
(dostopnost) 
Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled na Občini Šmarje pri Jelšah in na Upravni enoti Šmarje pri Jelšah.
27. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba za posamezna področja.
28. člen 
(začetek veljavnosti) 
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0321-0005/2023-6
Šmarje pri Jelšah, dne 13. septembra 2023
Župan 
Občine Šmarje pri Jelšah 
Matija Čakš 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti