Uradni list

Številka 35
Uradni list RS, št. 35/2023 z dne 27. 3. 2023
Uradni list

Uradni list RS, št. 35/2023 z dne 27. 3. 2023

Kazalo

1018. Odločba o ugotovitvi, da je 221.i člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v neskladju z Ustavo, stran 3333.

  
Številka:U-I-107/21-16
 Up-341/21-16
Datum:2. 3. 2023
O D L O Č B A 
Ustavno sodišče je v postopku odločanja o pobudi in postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe ALTIUS, d. o. o., Ptuj, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Kontarščak, d. o. o., Maribor, na seji 2. marca 2023
o d l o č i l o : 
1. Člen 221i Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo in 178/21 – popr.), kolikor se nanaša na sklep o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnice v postopku prisilne poravnave iz razlogov po 2. točki prvega odstavka navedenega člena, je v neskladju z Ustavo.
2. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
3. Do odprave ugotovljene protiustavnosti lahko delničarji insolventnega dolžnika, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala dolžnika, vložijo pritožbo zoper sklep o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnice v postopku prisilne poravnave, izdan iz razlogov po 2. točki prvega odstavka 221.i člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v roku 15 dni od objave navedenega sklepa na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti.
4. Ustavna pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju št. St 2024/2020 z dne 4. 3. 2021 se zavrže. Zoper ta sklep lahko pritožnica vloži pritožbo v roku 15 dni od vročitve te odločbe.
5. Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 51/2021 z dne 17. 2. 2021 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. St 2024/2020 z dne 16. 12. 2020, zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 52/2021 z dne 17. 2. 2021 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. St 2024/2020 z dne 16. 12. 2020 in zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 95/2021 z dne 10. 3. 2021 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. St 2024/2020 z dne 13. 1. 2021 se ne sprejme.
6. Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 96/2021 z dne 10. 3. 2021 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. St 2024/2020 z dne 27. 1. 2021 se zavrže.
7. Ustavna pritožba zoper sklepa predsednice Okrožnega sodišča v Celju št. Su 101/2021 z dne 21. 1. 2021 in št. Su 157/2021 z dne 2. 3. 2021 se zavrže.
8. Ustavna pritožba se v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zavrže.
O b r a z l o ž i t e v 
A. 
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo več pritožničinih vlog, ki jih je vložila kot upnica dolžnice (tj. prijavo terjatve in ugovor zoper predlog za začetek upniške prisilne poravnave, ugovor zoper predlog za izdajo soglasja k imenovanju direktorja dolžnice in še štiri vloge). Pojasnilo je, da pritožnica kot upnica nima procesne legitimacije, saj je upnica Družba za upravljanje terjatev bank, d. d., Ljubljana (sedaj Slovenski državni holding, d. d., Ljubljana), predlagateljica prisilne poravnave, poplačala njeno terjatev, o čemer priča predloženo potrdilo. Poleg tega naj sklep o začetku postopka prisilne poravnave še ne bi bil izdan, tako da naj rok za prijavo terjatev še ne bi začel teči. V nadaljevanju je navedeno sodišče s sklepom začelo postopek prisilne poravnave nad dolžnico, ker naj bi direktor dolžnice s tem soglašal, s tretjim sklepom pa je zavrglo predlog za izdajo soglasja sodišča k imenovanju novega direktorja dolžnice in odpoklic prejšnjega direktorja, ker je bil v imenu dolžnice vložen po pooblastilu predsednice nadzornega sveta in direktorja dolžnice, ki sta bila na ti mesti imenovana brez soglasja sodišča. Z istim sklepom je zavrnilo tudi enak predlog dolžnice, ker se je sklicevala na sklep nadzornega sveta, ki je bil imenovan nezakonito. Vse te odločitve sodišča prve stopnje je Višje sodišče potrdilo s tem, da je v slednjem primeru podalo utemeljitev z drugimi razlogi kot sodišče prve stopnje. Sklicevalo se je namreč na takrat že izdani sklep o prenosu pooblastil za vodenje poslov dolžnice na upnico, predlagateljico prisilne poravnave. Pritožbo dolžnice je takó zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Sodišče prve stopnje je zavrglo tudi vlogo predsednice nadzornega sveta in direktorja dolžnice za prenos pooblastila za vodenje poslov, njuno pritožbo zoper prejšnji sklep sodišča prve stopnje in predlog za izločitev sodnice, ker jima ni priznalo procesne legitimacije, saj naj bi bil nadzorni svet imenovan nezakonito brez soglasja sodišča, kot tak pa naj ne bi mogel imenovati navedenega direktorja. Višje sodišče je to odločitev potrdilo in pritrdilo razlogom nižjega sodišča. Predsednica sodišča prve stopnje je z dvema sklepoma zavrnila pritožničin predlog za izločitev sodnice, ker je menila, da okoliščine, ki se nanašajo na sodničine odločitve, na vsebino in potek sodničinega odločanja v postopku, ne morejo biti podlaga za izločitev sodnice, saj ne predstavljajo razloga za dvom o njeni nepristranskosti. S sklepom o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnice je sodišče prve stopnje preneslo to pooblastilo na upnico, predlagateljico prisilne poravnave iz razloga po 2. točki prvega odstavka 221.i člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju(v nadaljevanju ZFPPIPP). Ugotovilo je, da dolžnica svojih obveznosti ni izpolnila, ker je njeno poslovodstvo kršilo obveznosti iz 221.l člena ZFPPIPP.
2. Pritožnica je zoper navedene odločitve sodišč vložila ustavno pritožbo, ker naj bi bile obremenjene s kršitvami 2., 22., 23., 25. in 33. člena Ustave. Te kršitve naj bi sodišči zagrešili, ker sta z zavrženjem vlog pritožnici onemogočili sodelovanje v predhodnem postopku prisilne poravnave. Pritožnica sodiščema očita tudi neobrazloženost oziroma navidezno obrazložitev sklepa o začetku postopka prisilne poravnave. Očitno napačna naj bi bila razlaga Višjega sodišča, da ugovor zoper predlog za začetek prisilne poravnave in ugovor zoper predlog za izdajo soglasja k imenovanju direktorja dolžnice v ZFPPIPP nista predvideni pravni sredstvi delničarja. S tem naj bi bila pritožnici odvzeta pravica do sodnega varstva. To pravico naj bi ji kršilo tudi Višje sodišče s tem, ko naj bi napačno ugotovilo datum pritožničine priglasitve udeležbe kot delničarke v postopek. Očitno napačna naj bi bila še ugotovitev sodišč o plačilu njene terjatve s strani upnice, predlagateljice prisilne poravnave. Tudi stališče Višjega sodišča, da lahko ugovarja domnevi insolventnosti šele z ugovorom zoper vodenje prisilne poravnave, naj bi kršilo pritožničine pravice do sodnega varstva, pravnega sredstva, poštenega postopka in izjave, bilo pa naj bi tudi v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-222/18 z dne 14. 5. 2020 (Uradni list RS, št. 85/20, in OdlUS XXV, 9).
3. S sklepom o prenosu pooblastil za vodenje poslov dolžnice na upnico naj bi bilo poseženo v pritožničine upravljavske pravice. Zato naj bi pritožnica pred izdajo sklepa morala imeti možnost podati izjavo o tem, ali obstajajo razlogi za izdajo takega sklepa. Prav tako naj bi zoper tak sklep morala imeti pravico do pravnega sredstva. Sodišče prve stopnje naj se ne bi opredelilo do navedb iz vloženih vlog, prav tako naj ne bi pojasnilo, zakaj teh vlog ni upoštevalo. Poleg tega naj za izdajo spornega sklepa ne bi bil izpolnjen nobeden od pogojev iz 221.i člena ZFPPIPP. Odločitev naj bi bila očitno napačna, saj naj poslovodstvo dolžnice ne bi moglo kršiti zakonskih obveznosti iz 2. točke prvega odstavka navedenega člena, ker dolžnica nima organov za zastopanje s polnimi pooblastili, kot naj bi ugotovilo že samo sodišče. Sodišče naj bi prikrojilo računovodske izkaze in nekritično sledilo navedbam upnice, predlagateljice postopka prisilne poravnave nad dolžnico, ter dodajalo dodatne obveznosti, ki jih naj navedeni izkazi sicer ne bi vsebovali. S tem naj bi bili kršeni 2., 22. in 23. člen Ustave.
4. S sklepoma, s katerima je predsednica sodišča prve stopnje zavrnila pritožničina predloga za izločitev sodnice v postopku prisilne poravnave, naj bi bila pritožnici kršena pravica do pravnega sredstva, saj naj zoper njiju ne bi bila mogoča pritožba. Pravni pouk v obeh sklepih naj bi bil zato protiustaven, obrazložitvi sklepov pa naj bi bili splošni in vsebinsko prazni oziroma navidezni. Pritožnica obširno razlaga razloge, ki naj bi kazali na utemeljenost predloga za izločitev sodnice zaradi njene pristranskosti.
5. Pritožnici naj bi bila kršena tudi pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, in sicer z nerazumnim odlašanjem odločanja o predlogu za soglasje k sklepom nadzornega sveta z dne 30. 10. 2020 o razrešitvi direktorja in imenovanju novega direktorja dolžnice. Vlogo za soglasje naj bi dolžnica namreč vložila 2. 11. 2020, nato pa še štiri urgence. Ponovno vlogo naj bi vložila 23. 12. 2020, 7. 1. 2021 pa tudi nadzorstveno pritožbo. Sodišče naj bi izdalo sklep šele 13. 1. 2021, s katerim je zavrglo predlog dolžnice, pritožničin predlog pa zavrnilo.
6. Pobudnica v pobudi zatrjuje neskladje šestega odstavka 121.i člena ZFPPIPP s 25. členom Ustave. Meni, da omenjeni člen posega v pravico do pravnega sredstva, za kar ni ustavno sprejemljivega razloga. Razlog naj ne bi mogel biti v hitrosti postopka, saj naj bi to zagotavljala že zakonska določba, ki določa, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa. Za sporno ureditev naj ne bi bilo nobenega drugega razloga, tak razlog pa naj ne bi izhajal niti iz zakonodajnega gradiva, ki je bilo podlaga za sprejetje sporne ureditve.
7. Ustavno sodišče je na podlagi prvega odstavka 28. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) skupaj s sklepom o sprejemu pobude za presojo ustavnosti 221.i člena ZFPPIPP z dne 10. 11. 2022 Državnemu zboru vročilo pobudo, ki pa nanjo ni odgovoril.
B. – I. 
Presoja 221.i člena ZFPPIPP 
a) Upravljavske pravice delničarjev v postopku prisilne poravnave 
8. Po 221.i členu ZFPPIPP se pooblastilo za vodenje poslov dolžnika v postopku prisilne poravnave prenese s sklepom sodišča prve stopnje na upniški odbor ali upnike (tj. predlagatelje postopka prisilne poravnave po 221.j členu ZFPPIPP), ki ta prenos pooblastila zahtevajo (prim. prvi in peti odstavek 221.i člena ZFPPIPP), če obstaja eden od razlogov iz prvega odstavka 221.i člena ZFPPIPP.1 Na podlagi prenosa tega pooblastila dobijo njegovi prejemniki upravičenje odpoklicati in razrešiti člane in imenovati nove člane poslovodstva in organa nadzora dolžnika, ne da bi za to odločitev potrebovali soglasje sodišča iz 1. točke prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP (peti odstavek 221.i člena ZFPPIPP).
9. Odpoklic oziroma razrešitev članov organa nadzora spada med upravljavske pravice delničarjev po Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 82/13, 55/15, 15/17 in 18/21 – v nadaljevanju ZGD-1).2 Z upravljavskimi pravicami v družbi delničar uresničuje pravico sodelovati pri upravljanju družbe. Splošna pravica do udeležbe pri upravljanju družbe iz prve alineje drugega odstavka 176. člena ZGD-1 se uresničuje z različnimi konkretnimi pravicami, najpomembnejše pa so: 1) pravica do udeležbe na skupščini (prim. prvi odstavek 292. člena ZGD-1), 2) glasovalna pravica, s katero se uresničuje pravica do udeležbe pri odločanju na skupščini (prim. 307. člen ZGD-1), in 3) pravica do obveščenosti (prim. 305. člen ZGD-1).3 Upravljavske pravice delničar praviloma uresničuje z glasovanjem na skupščini. Mednje tako spada tudi pravica do razrešitve dosedanjih članov in imenovanje novih članov organa nadzora oziroma nadzornega sveta družbe (glej 293. člen ZGD-1).
10. Po sami uvedbi postopka prisilne poravnave nastopijo za insolventnega dolžnika določene pravne posledice.4 Tako se na primer upravljavske pravice delničarjev delno ohranijo, vendar v precej omejenem obsegu.5 Na podlagi prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP je namreč skupščina insolventnega dolžnika pristojna sprejeti le v tej določbi naštete sklepe. Med temi je tudi sklep o odpoklicu ali razrešitvi člana in imenovanju novega člana nadzornega organa, vendar pa za veljavnost tega sklepa skupščine obstaja zakonsko določen pogoj, da zanj da soglasje sodišče (1. točka prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP). O tem soglasju sodišče odloči na podlagi mnenja upravitelja in upniškega odbora (drugi odstavek 151.a člena ZFPPIPP). Ta pravica pa je lahko delničarju na predlog upniškega odbora ali upnika, ki je predlagal začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, s sklepom sodišča v celoti odvzeta na podlagi 221.i člena ZFPPIPP.
11. Delničar ni stranka insolvenčnega postopka (prim. 55. in 56. člen ZFPPIPP), zato v tem postopku tudi nima možnosti sodelovanja.6 Takó tudi ne more sodelovati v postopku izdaje sklepa sodišča prve stopnje o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upniški odbor ali upnike v postopku prisilne poravnave. Ker ni stranka insolvenčnega postopka, ne more vlagati niti pritožb zoper sklepe sodišča prve stopnje; tako tudi ne zoper navedeni sklep. Prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP namreč določa, da ima vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Vendar pa imata upravitelj ali druga oseba, ki nista stranki postopka, pravico vložiti pritožbo proti sklepom, za katere tako določa zakon (drugi odstavek 126. člena ZFPPIPP). To torej pomeni, da bi delničar lahko imel pritožbo zoper sporni sklep sodišča, če bi to možnost ZFPPIPP izrecno predvidel.7
b) Presoja z vidika 25. člena Ustave (pravica do pravnega sredstva) 
Poseg v pravico do pravnega sredstva 
12. V primeru prenosa pooblastila za vodenje poslov dolžnika iz 221.i člena ZFPPIPP gre torej za popoln odvzem upravljavske pravice, ki jo sicer delničar ima v postopku prisilne poravnave na podlagi 1. točke prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP.8 Kljub temu mu sporna določba ZFPPIPP pritožbe zoper tak sklep sodišča prve stopnje ne daje. Zato se zastavlja vprašanje skladnosti take ureditve s 25. členom Ustave.
13. Pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave med drugim zagotavlja spoštovanje načela instančnosti v odločanju sodišč, prav tako pa tudi pri odločanju drugih državnih organov, kadar ti odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih interesih. Vsebina načela instančnosti pa je prav v tem, da lahko organ druge stopnje presoja odločitev prvostopnega organa z vidika vseh vprašanj, ki so pomembna za odločitev o pravici oziroma obveznosti. To pomeni, da 25. člen Ustave zagotavlja meritorno (vsebinsko) oceno pravilnosti prvostopenjske oblastne odločitve. Smisel te ustavne določbe je, da lahko posameznik z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravne interese.9
14. Ureditev v 221.i členu ZFPPIPP torej delničarju ne omogoča pritožbe zoper odločitev sodišča o odvzemu njegove pravice, čeprav ima za njeno vložitev pravni interes. V takem primeru je za opredelitev narave učinka zakonske določbe na pravico iz 25. člena Ustave dovolj že ugotovitev zelo intenzivnega zožujočega učinka.10 Ustavno sodišče je v nekaterih podobnih primerih že zavzelo stališče, da je táko popolno izključitev pritožbe ali drugega pravnega sredstva zoper oblastno odločitev o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih treba razumeti kot poseg v pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.11 Da gre za poseg v navedeno pravico, velja torej tudi za obravnavani primer.
15. Glede na navedeno je treba v nadaljevanju oceniti, ali je takšen poseg dopusten. Po ustaljeni ustavnosodni presoji je mogoče ustavne pravice omejiti le, če je zakonodajalec zasledoval ustavno dopusten cilj in če je omejitev skladna z načeli pravne države (2. člen Ustave), in sicer s tistim izmed teh načel, ki prepoveduje prekomerne posege države (splošno načelo sorazmernosti). Oceno, ali ne gre morda za prekomeren poseg, opravi Ustavno sodišče na podlagi t. i. strogega testa sorazmernosti, ki obsega presojo primernosti, nujnosti in sorazmernosti posega.12
Ustavno dopusten cilj 
16. Člen 221i ZFPPIPP je bil uveljavljen z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ZFPPIPP (Uradni list RS, št. 100/13 – v nadaljevanju ZFPPIPP-F). Predlog ZFPPIPP-F poudarja, da se temeljni cilji oziroma načela insolvenčnih postopkov, uveljavljena v ZFPPIPP že na samem začetku, z navedenim predlogom ne spreminjajo.13 Glede ureditve prenosa pooblastila za vodenje poslov dolžnika (iz 221.i člena ZFPPIPP) pa kot cilj navaja dodatno okrepitev upravičenja upnikov, zlasti finančnih institucij, v postopkih finančnega prestrukturiranja, kar vpliva tudi na uresničevanje splošnega cilja navedenega predloga, tj. zagotovitev pogojev za učinkovitejše finančno prestrukturiranje (velikih in srednjih) družb.14
17. Cilj z ZFPPIPP-F uveljavljenega 221.i člena ZFPPIP je torej okrepitev upravičenj upnikov v postopkih finančnega prestrukturiranja. Zasleduje temeljni cilj samega postopka prisilne poravnave, ki je v izvedbi učinkovitega finančnega prestrukturiranja insolventnega dolžnika, da postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in v zagotovitvi upnikom ugodnejših pogojev za plačilo njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek (prim. 136. člen ZFPPIPP).15 Glede na navedeno je dodatna okrepitev upravičenj upnikov ustavno dopusten cilj, ki lahko utemelji poseg v pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
Primernost posega 
18. V nadaljevanju je treba presoditi, ali je navedeni poseg primeren za dosego zasledovanih ciljev. Poseg je primeren za uresničitev želenega, ustavno dopustnega cilja, če je z njim ta cilj mogoče doseči. Za kršitve sodelovalne dolžnosti poslovodstva dolžnika, naštete v 2. točki prvega odstavka 221.i člena ZFPPIPP (kar je pritožnikov primer),16 se predpostavlja, da onemogočajo izvedbo prestrukturiranja dolžnika in so hkrati odpravljive z zamenjavo organov poslovodstva oziroma nadzora.17 S prenosom navedenega pooblastila na upniški odbor ali upnike je zakonodajalec torej omogočil odstranitev ovir, ki preprečujejo učinkovito uresničitev ciljev postopka prisilne poravnave iz 136. člena ZFPPIPP.18 To pomeni, da se s tem prenosom pooblastila dejansko okrepijo upravičenja upnikov, s čimer se lahko zagotavljajo pogoji za učinkovitejše finančno prestrukturiranje dolžnika. Zasledovane cilje je torej s tem mogoče doseči. Zastavlja pa se vprašanje, ali in koliko k temu pripomore tudi sama izključitev možnosti vložitve pritožbe delničarja zoper sklep sodišča o prenosu navedenega pooblastila.
19. Pritožba v postopkih zaradi insolventnosti ni suspenzivno pravno sredstvo (drugi odstavek 125. člena ZFPPIPP).19 Ker morebitna pritožba delničarja izvršitve sklepa o prenosu pooblastila torej ne bi zadržala, bi se sklep o prenosu navedenega pooblastila lahko izvršil takoj. Upniški odbor ali upniki, na katere je bilo pooblastilo preneseno, bi tako lahko kljub vloženi pritožbi na podlagi navedenega sklepa takoj odpoklicali stare člane organov nadzora (in poslovodstva) in imenovali nove. Da pa bi zaradi morebitne vložitve pritožbe delničarja lahko prišlo do upoštevnih neformalnih ovir pri izvršitvi navedenega pooblastila ter posledično do vpliva na sam tek postopka prisilne poravnave in s tem na doseganje zasledovanih ciljev postopka prisilne poravnave, ni videti. Tudi sicer v primeru morebitnega nastanka takšnih ovir to ne bi bistveno vplivalo na navedeni postopek in doseganje omenjenih ciljev, saj je pritožbeni postopek na drugi stopnji v postopkih zaradi insolventnosti zelo hiter. Sodišče mora namreč o pritožbi odločiti v zelo kratkem roku, tj. v enem mesecu od njenega prejetja (tretji odstavek 125. člena ZFPPIPP).20 Navedeno tako pomeni, da izključitev pritožbe delničarja zoper navedeni sklep ni primeren ukrep za dosego zasledovanih ciljev, saj v bistvu ne pripomore posebej k okrepitvi upravičenj upnikov ter posledično k učinkovitejšemu finančnemu prestrukturiranju dolžnika.
20. Glede na navedeno je Ustavno sodišče presodilo, da je 221.i člen ZFPPIPP, kolikor se nanaša na sklep o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnice v postopku prisilne poravnave iz razlogov po 2. točki prvega odstavka navedenega člena, v neskladju s 25. členom Ustave (1. točka izreka). Ker je Ustavno sodišče presodilo, da poseg ni primeren za dosego zasledovanega cilja, se z nujnostjo posega in drugimi kriteriji testa sorazmernosti ni ukvarjalo.
21. Ker gre za primer, ko zakonodajalec določenega vprašanja, ki bi ga moral urediti, ni uredil, razveljavitev ni mogoča. Zato je Ustavno sodišče na podlagi prvega odstavka 48. člena ZUstS sprejelo ugotovitveno odločbo. V skladu z drugim odstavkom 48. člena ZUstS je zakonodajalcu določilo enoletni rok za odpravo ugotovljene protiustavnosti (2. točka izreka).
c) Način izvršitve odločbe 
22. Ustavno sodišče je na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS določilo način izvršitve svoje odločitve (3. točka izreka). Z njim je do uveljavitve drugačne zakonske ureditve zaradi spoštovanja ustavne pravice iz 25. člena Ustave uredilo možnost vlaganja pritožbe delničarjev zoper sklep sodišča prve stopnje o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnika. Določilo je, da do uveljavitve drugačne zakonske ureditve delničarji insolventnega dolžnika lahko vložijo pritožbo zoper navedeni sklep sodišča, izdan iz razlogov po 2. točki prvega odstavka 221.i člena ZFPPIPP (kot je primer pritožnice).21 Rok za vložitev pritožbe, ki začne teči od objave sklepa o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnika na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti,22 je enak, kot ga sicer za vložitev pritožbe strank zoper sklepe določa 127. člen ZFPPIPP. Vlaganje pritožbe je delničarjem omejeno glede na imetništvo števila delnic insolventnega dolžnika. Smiselno namreč je, da je uporabljena kvota iz tretjega odstavka 295. člena ZGD-1, ki je potrebna, da delničarji lahko sploh zahtevajo sklic skupščine, na kateri med drugim nato lahko sprejmejo sklep o odpoklicu in imenovanju članov organa nadzora.23
B. – II. 
Ustavna pritožba 
23. Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju št. St 2024/2020 z dne 4. 3. 2021o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnice zavrglo, ker pravna sredstva niso izčrpana. Pritožnica ima v skladu z določenim načinom izvršitve te odločbe namreč možnost, da vloži pritožbo zoper navedeni sklep. Da bi ji Ustavno sodišče to pravno sredstvo zagotovilo, je na podlagi drugega odstavka 40. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS določilo, da jo lahko vloži v roku 15 dni od vročitve te odločbe (4. točka izreka). Ta rok je določen glede na splošni rok za vlaganje pritožb zoper sklepe sodišča v insolvenčnih postopkih, določen v prvem odstavku 127. člena ZFPPIPP. Okoliščina, ki jo je Ustavno sodišče pri tem upoštevalo, je, da je po navedbah same pritožnice in tudi prvostopenjskega sodišča pritožnica »večinska lastnica dolžnice«, kar pomeni, da njen delež v dolžnici presega dvajsetino osnovnega kapitala dolžnice.24 Ta pogoj je namreč naveden v samem načinu izvršitve te odločbe glede ugotovljenega neskladja 221.i člena ZFPPIPP z Ustavo.
24. Ustavno sodišče ustavne pritožbe zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 51/2021 z dne 17. 2. 2021 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. St 2024/2020 z dne 16. 12. 2020, zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 52/2021 z dne 17. 2. 2021 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. St 2024/2020 z dne 16. 12. 2020 in zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 95/2021 z dne 10. 3. 2021 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. St 2024/2020 z dne 13. 1. 2021 ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (5. točka izreka).
25. Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 96/2021 z dne 10. 3. 2021 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. St 2024/2020 z dne 27. 1. 2021 zavrglo, ker jo je vložila neupravičena oseba (6. točka izreka).
26. Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper sklepa predsednice Okrožnega sodišča v Celju št. Su 101/2021 z dne 21. 1. 2021 in št. Su 157/2021 z dne 2. 3. 2021 zavrglo, ker pravna sredstva niso izčrpana (7. točka izreka).
27. Ustavno sodišče je ustavno pritožbo v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zavrglo, ker ne gre za posamičen akt državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, s katerim bi bilo odločeno o pritožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi (8. točka izreka).
C. 
28. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 48. člena, drugega odstavka 40. člena, pete alineje prvega odstavka 55.b člena, drugega odstavka 40. člena v zvezi z 49. členom, drugega odstavka 55.b člena ter prve in šeste alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Odločbo je sprejelo soglasno.
Dr. Matej Accetto 
predsednik 
1 Po navedeni določbi obstajata dva razloga, in sicer:
1) če je vsota dolžnikovih obveznosti, izkazana v računovodskih izkazih iz 1. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP, enaka likvidacijski vrednosti sredstev iz 7. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP ali večja od nje. To pomeni, da je osnovni kapital dolžnika v tem primeru enak nič, zato se tudi število izdanih dotedanjih delnic (poslovnih deležev) zmanjša na nič. Dotedanji delničarji oziroma družbeniki so torej v tem primeru izgubili vse korporacijske pravice v družbi (glej M. Zaman, Pravne možnosti upnikov v postopku prisilne poravnave nad srednjo in veliko družbo, Podjetje in delo, št. 6–7 (2014), str. 976–984); in
2) če poslovodstvo dolžnika krši obveznosti iz 151. člena, iz oddelka 4.4.1 ali iz 221.l člena ZFPPIPP. Pri teh kršitvah se predpostavlja, da onemogočajo izvedbo prestrukturiranja dolžnika in so hkrati odpravljive z zamenjavo poslovodstva oziroma organov nadzora (glej prav tam).
V pritožnikovem primeru je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na razlog pod točko 2), tj. kršitve obveznosti poslovodstva dolžnice.
2 Delničarji imajo glede na imetništvo delnic v družbi korporacijske pravice, ki se delijo na premoženjske in upravljavske.
3 Glej N. Plavšak v: M. Kocbek (ur.), Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (1. knjiga), GV Založba, Ljubljana 2014, str. 653. Te pravice so varovane s 33. členom, pa tudi s 74. členom Ustave (tako odločba Ustavnega sodišča št. U-I-165/08, Up-1772/08, Up-379/09 z dne 1. 10. 2009, Uradni list RS, št. 83/09, in OdlUS XVIII, 40, 17. točka obrazložitve).
4 Na podlagi 150. člena ZFPPIPP te posledice nastanejo z začetkom naslednjega dne po vložitvi predloga za prisilno poravnavo in trajajo do konca postopka prisilne poravnave.
5 Drugače je v stečajnem postopku, ko te pravice, vsebovane v delnicah, z začetkom stečajnega postopka prenehajo (prim. N. Plavšak, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2008, str. 199).
6 Taka ureditev ne more biti ustavno sporna glede na cilje, ki jih insolvenčni postopki zasledujejo. Prevladujoč interes lastnikov pri poslovanju podjetja lahko obstaja le, dokler je podjetje kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobno, ko postane insolventno, pa ne več. Če družba postane insolventna, stopijo v ospredje interesi upnikov, ki postanejo nadrejeni interesom lastnikov. Interese lastnikov je za nadaljevanje poslovanja podjetja dovoljeno uresničevati le v obsegu, v katerem niso ogroženi interesi upnikov, da prejmejo plačilo svojih terjatev v največjem (mogočem) deležu (glej prav tam, str. 41).
7 Tak primer je na primer pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka, s katero lahko družbenik izpodbija domnevo insolventnosti stečajnega dolžnika (glej 234. in 235. člen ter drugi odstavek 242. člena ZFPPIPP).
8 Kot rečeno, gre za omejeno upravljavsko pravico, ker je za njeno izvrševanje potrebno soglasje sodišča.
9 Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-8/10 z dne 3. 6. 2010 (Uradni list RS, št. 49/10), 8. točka obrazložitve.
10 Prim. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-179/21 z dne 26. 5. 2022 (Uradni list RS, št. 81/22), 19. točka obrazložitve.
11 Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-296/02 z dne 20. 5. 2004 (Uradni list RS, št. 68/04, in OdlUS XIII, 41), 47. točka obrazložitve, o izključitvi pritožbe zoper sklep senata o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi. Glej tudi odločbo št. Up-724/04, U-I-322/05 z dne 9. 3. 2006 (Uradni list RS, št. 30/06, in OdlUS XV, 42), 11. točka obrazložitve, o posebni ureditvi, po kateri je izvršitelj v premičninski izvršbi odločil o poplačilu enega samega upnika brez izdaje odločbe in brez možnosti vložitve pravnega sredstva zoper odločitev izvršitelja. Da gre v takem primeru za poseg, glej tudi odločbo Ustavnega sodišča št. Up-991/17, U-I-304/20 z dne 17. 12. 2020 (Uradni list RS, št. 5/21, in OdlUS XXV, 27), 29. točka obrazložitve, o izključitvi pritožbe zoper odločitev sodišča o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo v določenih primerih izreka globe v prekrškovnem postopku.
12 Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-18/02 z dne 24. 10. 2003 (Uradni list RS, št. 108/03, in OdlUS XII, 86), 25. točka obrazložitve.
13 Gre za tri cilje: 1) enako obravnavanje upnikov, ki so v razmerju do dolžnika v enakem položaju (46. člen ZFPPIPP), 2) vodenje postopka na način, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov (47. člen ZFPPIPP), in 3) izvajanje procesnih dejanj sodišč v predpisanih rokih, prednostno obravnavanje zadev pred sodišči in državnimi organi, kjer je kot stranka postopka udeležen stečajni dolžnik ali katerih izid vpliva na potek stečajnega postopka in ki morajo delovati po pravilih, ki dajejo sodišču možnost nadzora nad časovnim delovanjem upraviteljev (načelo hitrosti postopka – 48. člen ZFPPIPP) (prim. Predlog ZFPPIPP-F (EPA 1569-VI), Poročevalec DZ 2013, str. 13).
14 Prav tam.
15 Prim. tudi J. Cepec, Ogledalo slovenskega insolvenčnega prava, Pravno-empirična analiza učinkovitosti insolvenčnih postopkov nad gospodarskimi družbami v Sloveniji, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana 2016, str. 34 in 35.
16 Gre za kršitve obveznosti iz 151. člena (ki določa, katere posle lahko dolžnik opravlja in katerih ne more ter katere lahko opravlja ob soglasju sodišča), iz oddelka 4.4.1 (ki ureja obveznosti dolžnika v zvezi z razkritjem njegovega finančnega položaja in poslovanja) ali iz 221.l člena ZFPPIPP (ki določa dodatne obveznosti poslovodstva v primeru začetka upniške prisilne poravnave, na primer priprava osnutka poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika iz 142. člena ZFPPIPP, dajanje informacij, poročil in dokumentacije predlagateljem za pripravo načrta finančnega prestrukturiranja …).
17 M. Zaman, nav. delo.
18 Odprava kršitev sodelovalnih dolžnosti poslovodstva dolžnika je še posebej pomembna pri upniški prisilni poravnavi, ki jo je ena izmed upnic predlagala v obravnavani zadevi tudi v primeru dolžnice in v kateri je pritožnica delničarka. Upniki vložijo predlog za začetek postopka prisilne poravnave na podlagi 221.j člena ZFPPIPP, vendar pa hkrati niso dolžni predložiti načrta finančnega prestrukturiranja (prim. tretji odstavek 221.j člena ZFPPIPP), saj ne razpolagajo z ustreznimi podatki za njegovo pripravo (tj. podatki o finančnem položaju in poslovanju dolžnika). Navedeni načrt predložijo skupaj z naknadnim predlogom prisilne poravnave, ki ga morajo vložiti v treh mesecih po začetku postopka prisilne poravnave (četrti odstavek 221.k člena ZFPPIPP). Glede na to so v 221.l členu ZFPPIPP določene dodatne obveznosti poslovodstva (prim. N. Plavšak, Dopolnjena ureditev prisilne poravnave z novelo ZFPPIPP-F, Pravna praksa, št. 48 (2013), str. 22).
19 To prispeva k večji hitrosti postopka zaradi insolventnosti. Načelo hitrosti je namreč v teh postopkih še posebej poudarjeno (prim. 48. člen ZFPPIPP).
20 Izjema je le pritožba zoper sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti, za katero velja rok 15 dni.
21 Ti razlogi so po vsebini drugačni od razlogov po 1. točki prvega odstavka 221.i člena ZFPPIPP in gre za različne pravne položaje.
22 V odločbi št. Up-386/15, U-I-179/15 z dne 12. 5. 2016 (Uradni list RS, št. 38/16) je Ustavno sodišče (upoštevajoč ob tem tudi sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice) ugotovilo, da je ZFPPIPP v neskladju z 22. členom Ustave, ker tak način vročanja ni upošteven za družbenike družbe z omejeno odgovornostjo v primeru vročanja sklepa o začetku stečajnega postopka, saj gre za omejeno število oseb, ki sodišču niso neznane. Menilo je, da v tem primeru uporaba procesnih institutov pravdnega postopka (zlasti pravil o vročanju) ne bi mogla ohromiti uresničitve sodnega varstva v postopku zaradi insolventnosti, saj bi bilo treba opraviti vročitev manjšemu, vnaprej znanemu številu oseb. Pojasnilo je še, da pa je v tem pogledu položaj delniške družbe drugačen.
23 Tretji odstavek 295. člena ZGD-1 (med drugim) določa, da je skupščino treba sklicati, če delničarji, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala, od poslovodstva pisno zahtevajo sklic skupščine.
24 Glej na primer obrazložitvi sklepa Okrožnega sodišča v Celju št. St 2024/2020 z dne 16. 12. 2020, str. 2 (prvi odstavek), in št. St 2024/2020 z dne 4. 3. 2021, str. 7 (drugi odstavek). Pritožnica v ustavni pritožbi navaja, da je v register KDD – Centralne klirinške depotne družbe, d. o. o., Ljubljana, vpisana kot imetnica 98 odstotkov delnic dolžnice (glej str. 2).

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti