Uradni list

Številka 56
Uradni list RS, št. 56/2022 z dne 22. 4. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 56/2022 z dne 22. 4. 2022

Kazalo

1248. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Ri_24 (Ri102) – industrijska cona Lepovče, stran 3821.

  
Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO) v povezavi z 273. členom Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) ter 17. člena Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 191/20) je Občinski svet Občine Ribnica na četrti izredni seji 21. 4. 2022 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Ri_24 (Ri102) – industrijska cona Lepovče 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
(1) S tem odlokom se, ob upoštevanju usmeritev Občinskega prostorskega načrta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 85/12, 55/16, 24/19 in 39/19), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) za območje Ri_24 (Ri102) – industrijska cona Lepovče, s podrobno namensko rabo prostora (v nadaljevanju: PNRP) IG – gospodarske cone.
(2) OPPN je izdelalo podjetje studioFORMIKA, prostorsko in arhitekturno načrtovanje, d.o.o., Cerknica, pod št. projekta 24/2019.
2. člen 
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN) 
(1) Območje OPPN se neposredno navezuje na obstoječo gospodarsko cono Lepovče, ki je povsem pozidana in ne omogoča širitve proizvodnje. Z OPPN se zagotovi dolgoročni resurs za gospodarske subjekte, hkrati pa se razbremeni mesto in ostale dele občine ter širi razvoj poslovne cone iz obstoječega osrednjega območja industrije, vzdolž predvidene obvozne ceste proti SZ ob vznožju Male gore. Območje OPPN je v veliki meri nepozidano in komunalno neurejeno.
(2) Na podlagi veljavnih prostorskih aktov občine je območje opredeljeno kot stavbno zemljišče s PNRP IG – industrijske cone, ki so namenjene trgovskim, storitvenim, proizvodnim dejavnostim, prometu in skladiščenju.
(3) S tem OPPN se podrobneje načrtujejo prostorske ureditve za umestitev poslovno-proizvodnih objektov v prostor ter določi grajeno javno dobro za gradnjo javnih prometnic ter gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju: GJI). Določijo se pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor, pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov, pogoji in merila za parcelacijo, pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine in narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb in pogoji glede varovanja zdravja ter pogoji glede priključevanja objektov na GJI in grajeno javno dobro.
(4) OPPN je podlaga za pripravo projektne dokumentacije za pridobitev projektnih pogojev, mnenj in gradbenega dovoljenja.
3. člen 
(sestavni deli OPPN) 
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del obsega naslednje grafične načrte:
01. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta
02. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem
03. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji – vpetost v območje
04. Ureditvena situacija
05. Prikaz ureditve – potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
06. Prikaz ureditve za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
07. Načrt parcelacije
(3) Priloge OPPN so:
– izvleček iz OPN (občinski prostorski načrt) Občine Ribnica,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– obrazložitev in utemeljitev OPPN,
– povzetek za javnost,
– izjava odgovornega prostorskega načrtovalca.
II. OBMOČJE OPPN 
4. člen 
(ureditveno območje OPPN) 
(1) Območje OPPN se nahaja severovzhodno od obstoječe proizvodne cone Lepovče in predstavlja z gozdom prekrite površine ob vznožju Male gore. Severna meja območja OPPN poteka po trasi predvidene državne obvozne ceste. Območje OPPN obsega celotno EUP Ri102 in del EUP Ri099 (PNRP IP, IG, CU), Ri103 (IP) in Ri108 (IG).
(2) Območje obsega zemljiške parcele in dele parcel št. 382/13, *410, 462, 490/1, 399/3, 348/2, 376/2, 382/10, 382/12, 456, 446, 1440/1, 480/2, 480/5, 680/155, 372, 422, 400/2, 480/7, 348/3, 475/1, 490/9, 382/11, 382/9, 409, 394/2, 425, 413, 420, 431, 403, 490/14, 490/15, 347/5, 405/2, 680/128, 382/5, 382/6, 399/4, 1437/31, 680/114, 680/118, 402/1, 466, 480/6, 349, 432, 436, 680/121, 405/1, 490/8, 402/2, 475/4, 1437/32, 348/1, 399/2, 354, 376/1, 419, 407, 680/129, 382/14, 1440/2, 680/122, 680/115, 400/1, 394/1, 423, 480/4, 1437/11, vse k.o. Ribnica in parc. št. 2127/59, 2127/65, vse k. o. Gorenja vas, v skupni površini 17,72 ha.
(3) Območje OPPN je organizirano v posamezne prostorske enote označene od A do G, ki jih medsebojno deli cestni skelet. Enote, ki so predvidene za izgradnjo gospodarskih, industrijskih in poslovnih stavb, so homogene po strukturi, stavbnem tipu in oblikovanju.
(4) Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov št. 01: Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela prostorskega akta občine in št. 04: Ureditvena situacija.
5. člen 
(posegi izven območja OPPN) 
(1) Izven območja OPPN se bo gradila gospodarska javna infrastruktura za potrebe načrtovane pozidave, ki se ne more v celoti zagotoviti znotraj območja.
(2) Za priključne vode, ki se bodo izvajali izven območja tega OPPN, se izdela ustrezna dokumentacija v skladu z veljavnimi prostorskimi akti, ki veljajo na območju, kjer bodo ti priključki potekali.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA 
6. člen 
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) 
(1) Območje OPPN se nahaja na severovzhodnem delu občinskega središča. Območje OPPN se bo prometno navezovalo na obstoječe prometnice v obstoječi manjši industrijski coni ter na predvideno obvozno cesto, ki je na severni meji območja OPPN.
(2) Za celovito komunalno opremljenost je potrebna izgradnja novih tras primarnih vodov v območju OPPN.
(3) Vplivno območje OPPN z navezavami posega v del EUP Ri106 (CU) in del EUP Ri100 (CU).
(4) Vplivi in povezave so prikazani v grafičnem načrtu št. 03: Prikaz vplivov in povezav na sosednja območja – vpetost v območje.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV 
7. člen 
(dopustni objekti in dejavnosti) 
(1) Območje OPPN je namenjeno poslovni, storitveni in proizvodni rabi.
(2) Na območju OPPN so glede na namensko rabo prostora dopustne dejavnosti v skladu z namenom načrtovanih objektov po predpisu, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti.
(3) V skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov v skladu z enotno klasifikacijo vrst objektov (CC-SI), se na območju OPPN dopušča gradnja naslednjih objektov:
1 stavbe
12 Nestanovanjske stavbe
121 Gostinske stavbe
122 Poslovne in upravne stavbe
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij
125 Industrijske in skladišče stavbe
127 Druge nestanovanjske stavbe (od tega samo 12740, in sicer: nadstrešnica kot pripadajoč objekt h glavnemu objektu in nima opredeljenega namena)
2 gradbeno inžinirski objekti
21 Objekti prometne infrastrukture
211 Ceste (od tega samo 21121 in 21122);
215 Pristanišča, plovne plovbne poti, pregrade in jezovi ter drugi vodni objekti (od tega samo 21520 in 21530, in sicer: vkopani zadrževalniki in podobni objekti za akumulacijo vode, nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami ter drenažni jarki in drugi objekti za osuševanje zemljišč).
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
221 Daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi;
222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja.
23 Industrijski gradbeni kompleksi
24 Drugi gradbeni inženirski objekti
242 Drugi gradbeni inženirski objekti (od tega samo 24205, in sicer: ograje in oporni zidovi).
3 drugi gradbeni posegi
31 Trajno reliefno preoblikovanje terena (od tega samo 31110, 31120, 31130 in 31140);
32 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin (od tega samo 32110, 32120 in 32130).
(4) Na območju OPPN je dovoljena postavitev tudi nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena.
8. člen 
(vrste gradenj) 
(1) V območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj pod pogoji tega OPPN:
– gradnje novih objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– odstranitve objektov ali njihovih delov,
– spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov, v skladu z dopustnimi dejavnostmi po tem OPPN ter
– vzdrževanje objektov.
(2) Vsi legalno zgrajeni objekti na območju OPPN se vzdržujejo in rekonstruirajo, razen tisti, ki so s tem OPPN predvideni za rušitev oziroma odstranitev.
9. člen 
(lega stavb in objektov) 
(1) Zahtevni in manj zahtevni objekti se lahko gradijo znotraj določene gradbene meje, ki je od gradbene parcele oddaljena minimalno 4,0 m. S pisnim soglasjem lastnika sosednje parcele je lahko ta odmik tudi do 2,0 m.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti, ki jih je dovoljeno graditi v skladu s tem odlokom, se lahko gradijo na gradbeni parceli z minimalnim odmikom 1,5 m od sosednje parcele (tlorisna projekcija najbolj izpostavljenega dela objekta na zemljišče). Ta odmik je lahko manjši, če s tem pisno soglaša lastnik sosednje parcele. Ograje se lahko gradijo z odmikom 0,5 m od sosednjega zemljišča, lahko pa tudi bližje ali na parceli, če s tem pisno soglaša lastnik sosednje parcele.
10. člen 
(velikost in oblikovanje stavb in objektov) 
(1) Stavbe na posamezni gradbeni parceli morajo upoštevati kvaliteto naravnega in grajenega prostora, oblikovna zasnova stavb mora biti poenotena.
(2) Pogoji glede velikosti in oblikovanja zahtevnih in manj zahtevnih objektov:
– tlorisni gabariti: stavbe se gradijo znotraj gradbene meje. Na eni parceli namenjeni gradnji se lahko postavi več samostojnih stavb, ki so med seboj lahko povezane;
– višinski gabariti in etažnost: klet (K) + pritličje (P) + dve etaži oziroma največ 15,0 m od kote pritličja novega objekta;
– streha: ravna streha; enokapna streha z naklonom do 15°; simetrična dvokapna streha z naklonom do 15°. Streha je lahko tudi ozelenjena. Možna je kombinacija teh streh. Na strehi je možna izvedba strešnih oken, lin, kupol ipd.;
– kritina: primerna izbrani vrsti strehe; barva kritine na celotni strehi naj bo poenotena.
(3) Pogoji glede velikosti in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov:
– velikost je določena s predpisom o tovrstnih objektih;
– oblikovanje, izbor materialov in barv mora biti usklajeno z osnovnimi stavbami na parceli, ki ji pripadajo, lahko so tudi leseni ali kovinski;
– strehe so lahko ravne.
(4) Višinske razlike med parcelami se premosti s travnatimi brežinami in/ali opornimi zidovi do višine 1,5 m.
11. člen 
(urejanje zelenih površin) 
(1) Vzdolž glavnih povezovalnih cest se zasadi drevored iz avtohtonega visokoraslega drevja.
(2) Vsaka gradbena parcela za gradnjo stavb mora imeti vsaj 10 % površine zazelenjene (zatravitev v kombinaciji z avtohtonimi nizkimi grmovnicami in/ali avtohtonim visokoraslim drevjem).
(3) V preglednostnih trikotnikih javnih cest je prepovedano saditi rastline, ki zrastejo več kot 0,5 m višine.
12. člen 
(izkoriščenost zemljišča za gradnjo) 
(1) Faktor zazidanosti gradbene parcele namenjene gradnji stavb oziroma razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele namenjene gradnji stavb je do 0,8. V zazidano površino se štejejo vse vrste stavbe (zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne stavbe).
(2) Na gradbeni parceli namenjeni gradnji stavb se uredi minimalno 10 % zelenih površin. Zelene površine se zasadijo z avtohtono vegetacijo (drevesa, grmičevje).
V. NAČRT PARCELACIJE 
13. člen 
(načrt parcelacije) 
(1) Na območju OPPN se pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stavbe na posamezni parceli izvede parcelacija za potrebe izvedbe javne prometnice v takšnem obsegu, da bo omogočen dostop do posamezne parcele.
(2) Parcelacija se ureja v skladu z grafičnim načrtom št. 07: Načrt parcelacije. Dopustna so odstopanja glede komasacije, spremembe geolokacijskih podatkov ali spremembe poteka načrtovane cestne infrastrukture, če so rešitve primernejše iz tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, pri čemer pa se z njimi ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(3) Gradbene parcele namenjene gradnji stavb se lahko združujejo pod pogojem, da je omogočen dostop do potrebne infrastrukture. Združevanje parcel preko določene javne prometnice ni možno, razen v območju C.
(4) Znotraj posamezne parcele namenjene gradnji se lahko izvede tudi delitev parcel pod pogojem, da je tako deljeni parceli omogočen dostop do potrebne infrastrukture.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
14. člen 
(etapnost gradnje) 
(1) Gradnja lahko poteka etapno. Vsaka etapa mora tvoriti zaključen prostorski del – posamezno stavbo z vsemi funkcionalnimi površinami, priključki na javno gospodarsko infrastrukturo, zunanjo ureditvijo, ustreznim številom parkirnih prostorov ter drugimi varstvenimi in varovalnimi ukrepi. Etapnost izgradnje novih objektov je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje objekta ter da je skladna z načrtovano infrastrukturno rešitvijo celotnega območja in dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto.
(2) Posamezna stavba se lahko pod pogoji iz prejšnjega odstavka gradi etapno tudi tako, da se v prvi etapi zgradi ena ali več etaž posamezne stavbe, ki pomenijo tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto in jih je mogoče samostojno uporabljati, v drugi etapi pa se dogradijo preostale etaže stavbe, ki so predvidene s tem odlokom.
(3) Dopustna je etapna gradnja parkirnih mest.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 
15. člen 
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) 
V območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni.
16. člen
(varovanje plodne zemlje in tal) 
(1) Ob izkopu gradbene jame je treba odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu znotraj parcele namenjene gradnji in jo uporabiti za ureditev zelenic.
(2) Možna je uporaba zemeljskega izkopa za izravnavo terena v območju OPPN.
(3) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil.
17. člen 
(varovanje pred onesnaženjem zraka) 
(1) Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih emisijskih in emisijskih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(2) Dimnovodne naprave morajo zagotavljati varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in ne smejo presegati dovoljenih vrednosti emisij določenih v veljavnem predpisu.
18. člen 
(varovanje pred prekomernim hrupom) 
(1) Skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, spada območje industrijske cone v IV. stopnjo varstva pred hrupom (območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa). Hrup v območjih ne sme presegati zakonsko predpisanih vrednosti.
(2) Ker na širšem območju ni predvidenih stanovanjskih stavb, nova potencialno konfliktna območja zaradi industrijske cone ne bodo nastajala, saj so prvi stanovanjski objekti od cone oddaljeni več kot 500 m zračne linije. Kljub zadostni oddaljenosti se morajo izvajati naslednji omilitveni ukrepi:
– uporabljati se mora brezhibna gradbena mehanizacija in tovorna vozila;
– na območjih, kjer je predvideni plan orientiran proti stanovanjskim območjem, naj se hrupne naprave (ventilatorji, klimati, toplotne črpalke ipd.), ki bodo nameščena izven objektov, usmerja stran od stanovanjskih območij, tudi v najširšem območju;
– vse potencialne vire hrupa blažiti na samem izvoru.
19. člen 
(varovanje pred elektromagnetnim sevanjem) 
Nov poseg v okolje ter rekonstrukcija objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve, pri čemer je potrebno upoštevati predpise, ki se nanašajo na elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.
20. člen 
(varovanje gozdov) 
(1) OPPN se izdeluje za območje enote urejanja prostora, ki se nahaja večinoma na območju večnamenskih gozdov, kjer ekološke funkcije niso poudarjene na prvi stopnji, od socialnih funkcij pa je zaradi bližine mesta na prvi stopnji poudarjena higiensko zdravstvena funkcija.
(2) Za nemoteno gospodarjenje z gozdovi v okolici EUP je potrebno v kar največji možni meri ohraniti obstoječe dostopne poti do gozda. V kolikor se z izvedbo posega omrežje poti prekine, je potrebno glede na obstoječe spravilne poti pred posegom zagotoviti vsaj enakovredne dostope do gozda tudi po posegu.
(3) Pri izgradnji nadomestnih gozdnih prometnic je potrebno upoštevati določila predmetne zakonodaje o gozdnih prometnicah in gozdnih cestah ter vlakah.
(4) Za potrebe dostopa do območja urejanja industrijske cone je možno uporabiti obstoječe prometnice, pri čemer jih je potrebno po končanih gradbenih delih vzpostaviti vsaj v prvotno stanje. Za zagotavljanje protierozijske zaščite (odvod padavinskih voda) je potrebno zagotoviti utrditev planuma prometnice do te mere, da ne bo prihajalo do spiranja utrditve, obenem pa očistiti vse že narejene jarke in dražnike, namenjene odvodu meteornih vod.
(5) Transport materiala za potrebe izgradnje industrijske cone se lahko izvede po obstoječih dostopnih prometnicah v soglasju z lastnikom posamezne prometnice. Po končanih gradbenih delih je potrebno vse uporabljene prometnice vzpostaviti vsaj v prvotno stanje pred posegom. Pogoji za gozdno proizvodnjo se po končanih gradbenih delih ne smejo poslabšati.
(6) Gradnja začasnih in pomožnih objektov v gozdu v okolici EUP ali na gozdnem robu, v kolikor le-ti niso načrtovani v okviru idejnega projekta, ni dovoljena. To velja tudi za postavitev objektov za potrebe gradnje. Izjemoma je dovoljeno lociranje objektov za potrebe izgradnje na razširitve gozdnih prometnic ali na deponijskih prostorih ob javnih in gozdnih prometnicah ob pogojih, da se za potrebe postavitve objekta ne seka gozdnega drevja ali se posega v krošnje gozdnega drevja ter, da se površino po končanih gradbenih delih vzpostavi v prvotno stanje.
(7) Deponiranje gradbenega materiala, gradbenih odpadkov in morebitnih viškov odkopane zemlje v gozdu v okolici EUP ali v gozdnem prostoru ni dovoljeno. Izjemoma je začasno deponiranje možno na manjših deponijskih prostorih za les. Po končanih gradbenih delih je potrebno iz območja gradbišča in sosednjih površin odstraniti vse ostanke gradnje.
(8) Panje ter viške zemlje iz izkopa, ki bodo nastali pri urejanju industrijske cone, se ne sme odlagati v gozd ali v gozdni prostor. Obsipanje stoječega gozdnega drevja v času gradnje ali po dokončni ureditvi objekta ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno razprostiranje viškov odkopane zemlje po površinah, ki so pomlajene. Viške odkopane zemlje, ki jih ni možno uporabiti za oblikovanje funkcionalnih površin ali zasutja, je potrebno odpeljati na urejene deponije gradbenega materiala.
(9) Vse razgaljene površne, ki bi nastale kot posledica posega, je potrebno po končanih gradbenih delih ozeleniti in s tem zavarovati pred erozijo. V kolikor so dela končana v času, ko ozelenitev ni možna (zima, poletje) ali z ozelenitvijo ni možno zagotoviti ustreznega varovanja (strmina), je potrebno izvesti mehanske ukrepe zaščite (varovanje s prekrivanjem z juto, greentex – om, mrežami ...).
(10) V območju življenjskega prostora velikih zveri je treba odlaganje organskih odpadkov urediti tako, da se rjavemu medvedu prepreči dostop do njih.
(11) Pri načrtovanju izgradnje naj se poskuša ohraniti posamezna vitalna, nemoteča drevesa (hrast, lipa ...), oziroma naj se pri novih zasaditvah v sklopu zunanje ureditve upošteva izbor avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. Upoštevati je potrebno omejitve vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi, ki pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin.
(12) Sečnja drevja in spravilo lesnih sortimentov morata biti opravljena v skladu s predmetno zakonodajo o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov in predmetne zakonodaje o varstvu pred požari v naravnem okolju.
(13) Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo in izdani ugotovitveni odločbi.
(14) Drevje, predvideno za posek, je potrebno označiti; označitev opravi pooblaščen delavec pristojne organizacije.
21. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Območje OPPN je v območju varovanj, in sicer v ekološko pomembnem območju Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri.
(2) Morebitno odstranjevanje lesne zarasti naj se izvaja v času od 31. julija do 1. marca.
(3) Les listavcev, ki bo posekan na območju OPPN, naj se iz tega območja čim prej odpelje v nadaljnjo predelavo, da ne bodo hrošči vanj zalegali. Štore posekanih dreves, ki bodo izruvani na območju OPPN, naj se deponira v gozdu izven območja ter naj se jih prepusti naravnemu razkroju, da se lahko iz njih izležejo morebitne ličinke hroščev.
(4) Zunanja osvetlitev naj se izvede s svetilkami, ki ne svetijo nad vodoravnico. Namestijo naj se svetilke, ki ne prepuščajo UV svetlobe in svetlijo v rumenem delu spektra do barvne temperature 2700–3000 K.
(5) Za celotno območje velja, da je v primeru odkritja jam na izvajanjem del potrebno upoštevati Zakon o varstvu podzemnih jam oziroma veljavno področno zakonodajo. Fizična ali pravna oseba, ki izvaja poseg ali dejavnost, med katero je prišlo do najdbe jame, mora začasno ustaviti dela, najdbo zaščititi in o najdbi nemudoma obvestiti organizacijo, pristojno za ohranjanje narave.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
22. člen 
(obramba in zaščita) 
Pri gradnji načrtovanih objektov se upošteva zakone s področja obrambe in zaščite.
23. člen 
(varstvo pred poplavami, erozijska ogroženost in plazljivost terena) 
(1) Območje OPPN ni poplavno in erozijsko ogroženo. Teren ni plazljiv.
(2) Pred pričetkom gradnje posameznih stavb se izvedejo geološko geomehanske raziskave terena, ki bodo natančneje podale način temeljenja ter ostale pogoje, ki lahko vplivajo na stabilnost terena ter stavbe.
24. člen 
(potresna varnost) 
Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s področja o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo.
25. člen 
(ukrepi za varstvo pred požarom) 
(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju OPPN mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
(2) Za zagotovitev požarne varnosti se zgradi javno hidrantno omrežje.
(3) V primeru, da z javnim hidrantnim omrežjem ni mogoče zagotoviti celotne potrebne količine požarne vode, si mora investitor to zagotoviti na druge načine, ki niso vezani na javno vodovodno omrežje.
(4) Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti zadostnega požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin) ali z uporabo požarno ustreznejših materialov. V primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala.
(5) V primeru požara se omogoči dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov.
IX. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE GRADNJE IN PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
26. člen 
(splošni pogoji za urejanje prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture) 
(1) Na območju OPPN je dopustna gradnja nove GJI, odstranitve, rekonstrukcije in vzdrževanje GJI in grajenega javnega dobra, pri čemer se upošteva funkcionalno zasnovo območja OPPN, predvidenih objektov v območju ter možnost njihovega razvoja.
(2) Načrtovanje in posegi v varovalne pasove posameznih infrastrukturnih omrežij ter gradnja nove GJI, se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij, podanimi s smernicami in mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega soglasja. Gradnja se izvaja pod njihovim nadzorom. V območju varovalnih pasov GJI je brez soglasja upravljavca prepovedano postavljati vse vrste objektov ter saditi drevesa.
(3) V varovalnem pasu je prepovedano dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanja ali zniževanja globine infrastrukturnega voda od predpisane ter deponirati gradbeni ali drugi material ter postavljati začasne objekte.
(4) Na mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z drugimi infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem varovalnem pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti ali prestavi.
(5) Gradnja OPPN lahko poteka po fazah, skladno s tem se izvede potrebna infrastruktura in možne navezave na obstoječe ali predvideno omrežje.
27. člen 
(prometna infrastruktura) 
(1) Območje OPPN se bo napajalo iz lokalne ceste LC 352131 Ribnica – deponija Mala gora, ki ima funkcijo napajalne ceste. Z izgradnjo državne obvozne ceste na severni meji območja OPPN, se bo območje cone navezovalo tudi na državno obvozno cesto, kar bo opredeljeno v DPN obvozne ceste.
(2) Del obstoječe lokalne ceste LC 352131 Ribnica – deponija Mala gora, ki leži v območju OPPN in ima funkcijo napajalne ceste, se rekonstruira. V območju urejanja se izvede novo omrežje notranjih dostopnih cest IC Lepovče. Notranje dostopne ceste se na lokalno cesto priključijo preko dveh tri- krakih križišč.
(3) Na območju enot urejanja F04, F05, E08 in E07 se do sprejetja DPN lahko urejajo le zelene površine.
(4) Zasnova prostorske ureditve cestnih priključkov mora biti skladna z veljavno zakonodajo, cestni priključki pa morajo biti izvedeni tako, da je omogočena vožnja merodajnega vozila.
(5) Pri načrtovanju cestnega omrežja in prometnega režima je treba upoštevati veljavno zakonodajo ter tehnične predpise s področja cesto gradenj in varnosti v cestnem prometu. Vse napajalne ceste so dvopasovne z enostranskim hodnikom za pešce, vozišče vseh cest se dimenzionira na maksimalno obremenitev največjih vozil. Zaključki napajalnih cest so za nemoteno funkcioniranje načrtovani z obračališči. Kolesarski promet se vodi po vozišču ceste. Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki omogočajo osnovne dostope in uporabo za funkcionalno ovirane ljudi ter se opremijo z ustrezno urbano opremo ter talno in vertikalno prometno signalizacijo (nesvetlobno, svetlobno) in opremo v skladu z določili o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah.
(6) Prometna ureditev območja OPPN je zasnovana na nivoju idejne zasnove. Situacija prometne ureditve obsega predviden prometni režim s prometno signalizacijo na predvideni cestni mreži in v njenem varovalnem pasu. Zagotovljeno mora biti varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost cest z drugimi posegi v prostor in okoljem, skozi katerega ceste potekajo.
– Prometna ureditev OPPN obsega rekonstrukcijo obstoječe lokalne ceste LC 352131 Ribnica – deponija Mala gora (cesta A), ki predstavlja glavno napajalno cesto do izgradnje obvozne ceste. Območje OPPN se bo navezovalo na bodočo obvozno cesto, lokacija priključka cone pa bo definirana v DPN.
– Omrežje notranjih dostopnih cest je sestavljeno iz več krakov, in sicer iz krakov B, C, D, E, F in G.
– Ceste B, C, E in G potekajo v smeri vzhod-zahod, ceste A, D in F pa v smeri sever-jug.
– Notranja cesta z oznako C se izvede v kolikor se izkaže potreba, sicer se območje lahko pozida.
– Cesta D se na južni strani navezuje na obstoječo javno pot JP 853711 Lepovče – Riko, na severni strani pa se konča kot slepa cesta z obračališčem.
– Cesta F je najbolj zahodna cesta znotraj mreže predvidenih cest; na južni strani se cesta priključi na cesto G, na križišču s cesto E se predvidi štirikrako križišče z navezavo nove dostopne ceste do stanovanjskega naselja Gornje Lepovče, na severni strani pa je predvidena navezava na predvideno obvozno cesto, ki bo definirana v DPN.
– Predvidena cestna mreža se lahko izvaja fazno s potrebo širitve industrijske cone.
(7) Predvideno cestno omrežje znotraj območja urejanja je zasnovano z dvosmernimi cestami, ki omogočajo dostope do predvidenih gradbenih parcel. Karakteristični prečni profil notranjih cest znaša:
bankina
0,50 m
hodnik za pešce
1,70 m
vozni pas
2 x 3,50 m
bankina
1,00 m
skupaj
10,20 m
(8) Parkirne površine se zagotovijo znotraj posameznih gradbenih parcel, odvisno od potreb posameznih dejavnosti. Zagotovljena morajo biti tudi mesta za invalide in za parkiranje koles. V primeru, da le-te ne zadoščajo potrebam konkretne dejavnosti, jih je potrebno zagotoviti v okviru načrtovane stavbe (v kletnih etažah) oziroma v okviru skupnih oziroma javnih parkirišč. Parkirišča se izvedejo z betonskimi tlakovci in/ali se asfaltirajo, lahko se nadkrijejo z nadstrešnicami.
(9) Pri projektiranju stavb je potrebno za potrebe posameznih dejavnosti zagotoviti najmanj naslednje število parkirnih mest (v nadaljevanju: PM):
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni): 1 PM/3 sobe;
– 12112 Gostilne, restavracije, točilnice, bari: 1 PM/6 sedežev in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta, a ne manj kot 2 PM;
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi): 1 PM/30 m2;
– 12301 Trgovske stavbe (trgovina pod 500 m2): 1 PM/50 m2, a ne manj kot 2 PM;
– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti: 1PM/30 m2, a ne manj kot 2 PM;
– 12303 Bencinski servis: 1 PM/30 m2 prodajnih površin, a ne manj kot 3 PM;
– 12510 Industrijske stavbe (do 200 m2): 1 PM/30 m2 površine, a ne manj kot 2 PM;
– 12510 Industrijske stavbe (več do 200 m2): 1 PM/50 m2 površine;
– 12510 Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil): 6 PM/popravljalno mesto.
(10) Kot požarne poti se opredelijo vse notranje ceste, kot sledi iz grafičnega načrta št. 06: Prikaz ureditve za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom.
(11) Pri nadaljnjem projektiranju in izvedbi cest je potrebno upoštevati zakonodajo s področja cestogradnje.
(12) Potek in morebitna prečkanja gospodarske javne infrastrukture v cestnem svetu ceste in njenem varovalnem pasu so grafično prikazana na grafičnem načrtu št. 05: Prikaz ureditve – potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo. Trase vodov gospodarske javne infrastrukture v območju ceste (cestni svet z varovalnimi pasovni in zračni prostor v višini 7 m nad najvišjo točko vozišča) morajo biti načrtovane izključno v podzemni izvedbi, skladno z določbami veljavne zakonodaje o projektiranju cest. Morebitna gradnja gospodarske javne infrastrukture v cestnem svetu ceste je dopustna na podlagi predhodno pridobljene stvarne pravice s strani upravljavca ceste.
(13) Z načrtovano gradnjo objektov, komunalne infrastrukture ali cest se ne sme posegati v varovalni koridor predvidene obvozne ceste.
(14) Vzorec zasaditve površin ob cesti je treba prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme. Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena.
(15) Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter se opremijo z ustrezno urbano opremo in talno in vertikalno prometno signalizacijo (nesvetlobno, svetlobno) in opremo v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 99/15, 99/15, 46/17, 59/18, 63/19, 150/21) oziroma veljavno področno zakonodajo.
(16) Razsvetljava mora izpolnjevati zahteve zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13) oziroma veljavno področno zakonodajo. Pri ureditvi cestne razsvetljave in osvetlitve križišč je potrebno upoštevati Priporočila SDR-Cestna razsvetljava PR 5/2.
28. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Na območju urejanja ni obstoječega vodovodnega omrežja.
(2) V letu 2021 je bilo na območju industrijske cone Lepovče obnovljena glavna trasa vodovoda od jaška pri železniški postaji do križišča pri Yaskawi. Za navezavo nove industrijske cone je potrebno z ustrezno dimenzijo vodovodne cevi obnoviti še odsek od križišča pri Yaskawi do konca ulice pri podjetju Riko Hiše. Pred obnovo in navezavo nove industrijske cone je potrebno preveriti potrebne količine pitne vode za obstoječe in predvidene uporabnike ter ugotoviti kakšne količine in tlake se preko obstoječega vodovodnega omrežja lahko zagotovi za obstoječo in predvideno industrijsko cono.
(3) Za oskrbo območja OPPN s pitno vodo se dogradi obstoječe javno vodovodno omrežje. Načrtovani objekti se priključijo na javno vodovodno omrežje v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi ter po pogojih upravljavca vodovodnega omrežja.
(4) Trasa vodovoda poteka praviloma izven cestnega telesa v pasu, kjer je možno izvesti priklop glede na predviden objekt.
(5) Na posamezni gradbeni parceli namenjeni gradnji stavb se tako izvede vodomerni jašek, ki se izvede izven objekta na vedno dostopnem mestu, čim bližje priključnemu mestu in stalno dostopen upravljavcu vodovoda. Izvedba vodomernega jaška na prometnih, parkirnih površinah in ostalih utrjenih površinah ni dovoljena.
(6) Ureditev novega vodovodnega omrežja se lahko izvede hkrati z ureditvijo infrastrukture v območju OPPN oziroma izvedbo gradnje posameznih objektov.
(7) Bolj natančna izvedba vodovodnega omrežja se načrtuje v fazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ter fazi projekta za izvedbo za predmetno infrastrukturo. Projektant mora rešitve vodooskrbe območja obvezno uskladiti z upravljavcem vodovoda in pri projektiranju upoštevati veljavno zakonodajo, ki se navezuje na projektiranje vodovodnih in hidrantnih omrežij.
(8) Za večje profile (>DN80) se predvidi vgradnja cevi iz nodularne litine in PE cevi za manjše profile (<d90).
(9) Montažna dela na obstoječem javnem vodovodnem omrežju, prevezave novega cevovodnega omrežja na obstoječe in vodovodne priključke lahko opravlja le upravljavec vodovodnega omrežja.
(10) Stroški morebitne prestavitve, poglobitve, zamenjave ali odprave poškodb, nastalih na obstoječem cevovodu v zvezi z predmetno gradnjo, bremenijo lastnika, oziroma investitorja predvidene gradnje.
(11) Potrebno je upoštevati veljavne predpise o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ribnica ter vse veljavne predpise in tehnične usmeritve o javnem vodovodu na območju Občine Ribnica.
(12) Vodooskrba predvidenih objektov bo možna po izgradnji vodovodnega omrežja na območju ureditve.
(13) Glede na predvideno porabo vode v objektu mora biti v fazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ter v fazi projekta za izvedbo določen tudi profil priključne cevi in vodomera.
(14) Območje se opremi z ustrezno dimenzioniranim javnim hidrantnim omrežjem, ki bo zagotavljal požarno varnost območja. Hidrantno mrežo se izvede v sklopu javnih površin. Hidranti se izvedejo v zelenicah tik ob javnih prometnicah tako, da so neovirano dostopni v času požara.
(15) V fazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ter v fazi projekta za izvedbo za posamezen predvideni objekt je potrebno predhodno ugotoviti, kakšne količine vode in tlake bo možno zagotoviti na območju urejanja, saj so ti v večji meri odvisni od obstoječega omrežja. V ta namen je potrebno preveriti obstoječe in predvideno omrežje ter določiti kakšne količine požarne vode jo možno zagotoviti.
(16) Končno količino požarne vode in tlake, ki se bojo zagotavljali iz javnega vodovodnega omrežja je potrebno uskladiti z upravljavcem vodovoda.
29. člen 
(odvajanje komunalnih in industrijskih odpadnih voda) 
(1) Vse odpadne vode iz območja se preko ločenega sistema, spelje v obstoječ javni kanalizacijski kolektor s končno dispozicijo v čistilni napravi. Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano.
(2) V objektih, kjer se pojavijo industrijske odpadne vode, je le-te potrebno zajeti v ustrezno grajene lovilne posode oziroma naprave in jih preko interne kanalizacije ustrezno prečistiti (interna industrijska čistilna naprava). Na izpustu v sistem javne kanalizacije je potrebno urediti stalno meritev pretoka (on-line) in prostor za postavitev mobilne vzorčevalnika za občasni avtomatski odvzem 24-urnih vzorcev. Na tem mestu mora biti elektro dovod za priklop vzorčevalnika. Kjer se pojavijo industrijske odpadne vode mora lastnik objekta omogočiti upravljavcu kanalizacije neoviran in nenapovedan dostop do merilnega mesta ter neoviran in nenapovedan odvzem 24-urnih vzorcev odpadne industrijske vode. V primeru preseženih mejnih vrednosti na merilnem mestu, določenih po veljavni zakonodaji, ali škodljivih vplivov na delovanje čistilne naprave Ribnica ima upravljavec kanalizacije pravico onemogočiti odvajanje odpadne vode iz interne čistilne naprave tehnoloških odpadnih voda v sistem javne kanalizacije v upravljanju Komunalne Ribnica. Priključek na javno kanalizacijo iz interne čistilne naprave tehnoloških odpadnih voda mora biti izveden ločeno od fekalnega priključka iz poslovnega prostora. Izvedeni morajo biti vsi ukrepi (nadkritje, nepropustnost, robniki, ustrezni padci itd.), da bo preprečeno neposredno izpiranje in odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali v tla. Lastnik industrijske čistilne naprave mora pridobiti posebno mnenje za določitev kriterijev ustreznosti prečiščene industrijske odpadne vode.
(3) Na posamezni gradbeni parceli, namenjeni gradnji stavb, se postavi priključitveni jašek, ki je umeščen izven objekta na vedno dostopnem mestu za upravljavca javnega kanalizacijskega sistema. Priključitveni jašek je oddaljen od roba parcelne meje največ 2,0 m, gledano od glavnega kanala proti objektu.
(4) Kanalizacija za odvajanje odpadne vode se zgradi v neprepustni izvedbi. Za novo zgrajeno kanalizacijo se izvede preizkus tesnosti v skladu z veljavnimi standardi. Dimenzioniranje kanalizacije se izvede na podlagi korektno narejenega hidravličnega izračuna.
30. člen 
(odvajanje padavinske vode) 
(1) Čiste padavinske vode, ki nastanejo na posamezni gradbeni parceli, se morajo zadržati, uporabiti ali ponikati znotraj posamezne gradbene parcele. To pomeni, da se morajo v sklopu posamezne parcele urediti ponikalni jarki/ponikalna polja/zadrževalniki in podobno. Povozne površine se uredijo skladno z veljavno zakonodajo. Čista padavinska voda se lahko zbira v vkopanih rezervoarjih deževnice za potrebe ponovnega koriščenja za sanitarno vodo, pranje vozil, zalivanje zelenic in podobno. Uvedejo se ukrepi, s katerimi se bo padavinska voda tretirala razpršeno po območju ter hkrati preprečil njen hipni odtok. Ureditve za odvodnjavanje se lahko navežejo tudi na okoliške odvodne jarke, vendar le kot preliv za viške vode, ki se skladno z veljavno zakonodajo ne tretirajo glede na vrsto rabe zemljišč, padavinske podatke in druge parametre.
(2) Potencialno onesnažene padavinske vode iz vseh utrjenih površin se pred izpustom v podtalje tretirajo skladno z veljavnimi predpisi s področja odvajanja odpadnih voda.
31. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Za oskrbo industrijske cone z električno energijo je predvidena izgradnja nove transformatorske postaje s predvideno močjo transformatorja do 1000kVA.
(2) Morebitna izgradnja dodatnih transformatorskih postaj se predvidi glede na dejanske potrebe posameznih investitorjev, za kar mora biti predhodno izdelana analiza možnosti vključitve v srednje napetostno (SN) omrežje.
(3) Za novo transformatorsko postajo je predviden prostor dimenzij 3, m x 4,2 m. Lokacija transformatorske postaje je razvidna iz grafičnih prilog: karta 05: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
(4) Do transformatorske postaje je potrebno zagotoviti dostop s tovornim vozilom.
(5) Priključitev transformatorske postaje se izvede iz srednje napetostnega (SN) kablovoda SN KB 20kV ŽIČNICA z izvedbo spojk v KJ 15, razvidno iz grafičnih prilog s kablom 2x(3x(NA2XS(L)2Y 1x150mm2)). Na trasi predvidenega kablovoda se predvidi nova elektro kanalizacija 6x160mm in kabelski jaški KJ notranjih dimenzij 1,6 m x 1,6 m x 1,8 m, v katero se ta uvleče.
(6) Bolj natančna izvedba elektroenergetskega omrežja se načrtuje v fazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ter fazi projekta za izvedbo za predmetno infrastrukturo.
(7) Detajlna izvedba TP in SN kablovodov se obdela v načrtu elektrotehnike za fazo PZI. Za napajanje predvidenih objektov na območju OPPN je potrebno zagotoviti koridor za priključitev predvidenih objektov na obstoječo distribucijsko elektroenergetsko infrastrukturo.
(8) Ureditev novega elektroenergetskega omrežja se lahko izvede hkrati z ureditvijo infrastrukture v območju OPPN oziroma izvedbo gradnje posameznih objektov.
32. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
(1) Na območju OPPN je predvideno novo omrežje elektronskih komunikacij. Točke navezav na obstoječe omrežje so predvidene na območju urejanja oziroma izvedejo iz navezav na obstoječe omrežje v obstoječi industrijski coni.
(2) Omrežje se gradi iz cevi ustreznih kapacitet, obstoječe trase pa se pri tem po potrebi zaščitijo ali prestavijo.
(3) Pri potekih tras v cestah oziroma v drugih povoznih površinah se cevi dodatno ščiti. Pri križanju z ostalimi infrastrukturnimi vodi se upoštevata vzporedni horizontalni in vertikalni odmik.
(4) Pri projektiranju vodov elektronskih komunikacij je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo o elektronskih komunikacijah ter ostale veljavne predpise o elektronskih komunikacijah. Določilo velja za komunikacijske vode vseh operaterjev v komunikacijskem koridorju zaradi racionalne medsebojne uskladitve vseh tras pri horizontalnem in vertikalnem razmeščanju cevi ter umeščanju posameznih elementov (kot npr. jaškov).
33. člen 
(javna razsvetljava) 
(1) Z novimi ureditvami je predvidena postavitev razsvetljave javnih površin (ceste, poti). Ta je sestavljena iz enocevne kabelske kanalizacije po celotni dolžini trase, napajalno-krmilnega in merilnega dela, vodnikov in drogov s svetilkami ter kabelskih vodnikov in ozemljitve.
(2) Priključitev razsvetljave javnih površin je predvidena preko prižigališča oziroma omarice na predvideno nizko napetostno (NN) omrežje na območju urejanja.
(3) Medsebojna oddaljenost drogov s svetilkami ter izbor svetilk se določi v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja ter z upoštevanjem priporočil in zakonodaje s področja osvetljenosti državnih cest.
34. člen 
(zbiranje in odvoz odpadkov) 
(1) Po celotnem območju OPPN se uredijo ekološki otoki.
(2) Ekološki otok (zbiralnica ločenih frakcij) se uredi v takšni velikosti, da je omogočena postavitev 4 zabojnikov za ločeno zbiranje steklene, papirnate in kartonske embalaže. Ekološki otok se uredi na betonskem ali asfaltnem platoju ter se s treh strani ogradi z ograjo, da se prepreči prevrnitev zabojnikov.
(3) Komunalne odpadke je potrebno ločeno zbirati na izvoru povzročitelja ter jih odlagati v za to namenjene zabojnike. Na parcelah, ki gradbeno pripadajo stavbam, se na stroške investitorja zagotovita zabojnika za mešane komunalne odpadke in mešano komunalno embalažo. Vse odpadke je potrebno oddajati skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini. Odjemno mesto za komunalne odpadke mora biti urejeno v skladu s predpisi.
(4) Odjemno mesto za zabojnike za odpadke na posamezni parceli in ekološkem otoku mora biti izvedeno v skladu s predpisi s področja urejanja prostora in mora ustrezati funkcionalnim, estetskim in higiensko-tehničnim, ter požarno- varstvenim pogojem in ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
(5) Odjemna mesta morajo biti dostopna tako, da lahko izvajalec komunalne odpadke prevzame in jih s komunalnimi vozili odpelje. Praviloma so locirana ob uvozih k objektom. Odjemno mesto je lahko od roba prometne poti vozila za prevoz odpadkov oddaljeno največ 2,0 m.
(6) Do odjemnega mesta mora biti praviloma zagotovljen dostop smetarskim vozilom dolžine 10,0 m, širine 3,0 m in višine 4,0 m. Če je dostopna pot ravna, mora biti široka najmanj 3,5 m, svetla višina mora znašati najmanj 4,0 m, dostopna pot z ovinkom pa mora biti široka najmanj 4,0 m.
(7) Slepa ulica, ki je daljša od 60 m, mora imeti na koncu obračališče za smetarsko vozilo, ki omogoča nemoteno obračanje.
(8) Na območju življenjskega prostora velikih zveri se za preprečevanje konfliktov z rjavim medvedom (Ursus arctos) uredi zbirno mesto odpadkov na način, da se prepreči dostop do odloženih odpadkov (predvsem organskih). V ta namen naj se postavijo medovarni smetnjaki oziroma naj se zabojniki za odpadke fizično zagradijo oziroma zaklenejo.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV 
35. člen 
(dopustna odstopanja) 
(1) Dopustna so odstopanja od zakoličbenih točk parcel v smislu prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod pogojem, da so omogočene vse ureditve predpisane s tem OPPN.
(2) Dopustna so odstopanja od predvidenih parcel tako, da se za gradnjo posamezne stavbe lahko združi več parcel.
(3) Potek načrtovane GJI ter priključevanje stavb na GJI se lahko izvede tudi drugače, kot je določeno s tem prostorskim aktom, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva ali ekonomičnega investicijskega vlaganja, prilagoditve obstoječim trasam vodov in naprav ter pod pogojem, da ni v nasprotju z javnimi interesi. S spremembo mora soglašati upravljavec tangiranih vodov in upravljavec predmetnega voda.
XI. KONČNE DOLOČBE 
36. člen 
(dostopnost prostorskega akta) 
OPPN je v analogni in digitalni obliki na vpogled javnosti na Občini Ribnica, na pristojnem oddelku za urejanje prostora.
37. člen 
(inšpekcijski nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka vršijo pristojne inšpekcijske službe.
38. člen 
(objava in pričetek veljavnosti) 
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Ribnica in v državnem prostorskem informacijskem sistemu.
Št. 3500-9/2018
Ribnica, dne 21. aprila 2022
Župan 
Občine Ribnica
Samo Pogorelc 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti