Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB-1, ZMetD, 66/06 – odločba US, 33/07 – ZPNačrt, 70/08 in 108/09, ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 97/12 Odl. US: U-I-88/10-11, 42/13), Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB1, 14/05 – popr., 111/05 – odl. US, 120/06 – odl. US, 126/07, 57/09 – odl. US, 108/09, 61/10 – ZRud-1 (62/10 popr.), 20/11 Odl. US: U-I-165/09-34, 57/12), Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06, 38/10 – ZUKN, 57/11), Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 43/11 Odl. US: U-I-166/10-8, 21/13), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Cankova (Uradni list RS, št. 59/12) in Statuta Občine Cankova (Uradni list RS, št. 7/13) je Občinski svet Občine Cankova na 17. redni seji dne 22. 2. 2018 sprejel
o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Cankova
(1) S tem odlokom se določajo pogoji in način izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Cankova (v nadaljnjem besedilu: občina), ki obsega:
I. splošne določbe;
II. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe;
III. pogoje izvajanja javne službe;
IV. izvajanje javne službe na območjih, kjer je javna kanalizacija;
V. izvajanja javne službe na območjih, kjer ni javne kanalizacije;
VI. pravice in obveznosti uporabnikov;
VII. vire financiranja in način obračunavanja storitev;
VIII vrsta in obseg objektov in naprav za izvajanje javne službe;
IX. nadzor nad izvajanjem in kazenske določbe;
X. prehodne in končne določbe.
(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji.
Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonu s področja varstva okolja in uredbi o odvajanju in čiščenju odpadne vode ter drugih podzakonskih predpisih, ki so izdani na podlagi zakona o varstvu okolja.
II ORGANIZACIJSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
(izvajalec javne službe/upravljavec javne kanalizacije)
Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, na območju občine je Režijski obrat Občine Cankova.
Občina Cankova je lastnik objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. Občina s pogodbo prenese v upravljanje oziroma najem.
Objekti in naprave javne kanalizacije v lasti občine so:
– čistilna naprava,
– kanalizacijsko omrežje,
– črpališča in
– 5 rastlinske čistilne naprave ter drugi objekti in naprave potrebni za obratovanje javne kanalizacije.
(program izvajanja javne službe)
Izvajalec mora opravljati javno službo na območju občine v skladu s programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: program), ki ga izdela skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
Program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode pripravi za obdobje štirih koledarskih let in ga posreduje v potrditev občinskemu svetu.
Program odvajanja in čiščenja mora izvajalec javne službe objaviti na svoji spletni strani ter uporabnikom javne službe.
Uporabnik javne službe je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik objekta, dela objekta ali gradbeno inženirskega objekta ali utrjenega zemljišča in upravljavec javnih površin priključenih na javno kanalizacijo, iz katerih se odpadne vode po kanalizaciji odvajajo na čistilno napravo, odvažajo odpadne vode ali koristijo storitve javne službe.
Obveznosti uporabnika javne službe lahko izvaja:
– eden od lastnikov objekta, če gre za solastništvo in je med lastniki o tem dosežen pismen dogovor,
– eden od lastnikov dela objekta, če gre za večstanovanjski objekt brez upravnika in je med lastniki o tem dosežen pismen dogovor,
– upravnik objekta v imenu in za račun uporabnika, če gre za večstanovanjski objekt z upravnikom.
Med lastniki objekta ali delov objekta se porazdelitev stroškov zagotavlja:
– v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanja, če gre za večstanovanjski objekt z upravnikom in
– v skladu s pisnim dogovorom s predstavnikom lastnikov večstanovanjskega objekta ali dela objekta, če je med lastniki o tem dosežen pismen dogovor.
(1) Naloge javne službe, ki so obvezna storitev:
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
– upravljanje, vzdrževanje in čiščenje javne kanalizacije,
– prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje,
– prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50PE,
– obdelava blata,
– pregledovanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
– zagotavljanje izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa za male čistilne naprave,
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin ali streh,
– obveščanje uporabnikov javne službe,
– izdelava programa izvajanja javne službe,
– poročanje o izvajanju javne službe,
– vodenje evidenc in drugih obveznosti v skladu z zakonodajo in
– priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2) Naloge javne službe, ki so posebne storitve:
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine,
– odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
(območja zagotavljanja javne kanalizacije)
Območja zagotavljanja javne kanalizacije so opredeljena v Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki je izvedbeni akt s katerim so določena območja poselitve, za katere je v predpisanih rokih obvezno zagotavljanje odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in njeno čiščenje na čistilni napravi.
(program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode)
Izvajalec javne službe mora opravljati javno službo skladno s Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki ga pripravi za obdobje štirih koledarskih let skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, ter ga posreduje v potrditev občinskemu svetu in potrjenega ministrstvu pristojnemu za okolje.
Vsebine in vprašanja v zvezi z opravljanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo državni predpisi s področja varovanja okolja in Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
(obveščanje uporabnikov javne službe)
(1) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so priključeni na javno kanalizacijo, pisno obveščati:
– na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna in padavinska odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo in
– o pogojih odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo.
(2) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so lastniki ali upravljalci nepretočnih greznic, MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50PE v 15 dneh pred izvedbo storitev pisno obveščati:
– na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna odpadna voda iz nepretočnih greznic,
– na kateri komunalni čistilni naprave se obdeluje blato,
– o rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem komunalne odpadne vode ali blata pri uporabnikih storitev in
– o rokih in času izvedbe pregledov.
(3) Uporabniki javne službe lahko zahtevajo spremembo datuma izvedbe obvezne storitve javne službe najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. Izvajalec mora potem najpozneje v 30 dneh od prejema te zahteve izvesti obvezno storitev javne službe.
III POGOJI IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
(1) Izvajalec v okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo ureditev objektov in urejanje prostora. Za izvajanje teh nalog mora imeti zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
(2) Izvajalec kot pristojni soglasodajalec izdaja soglasja in projektne pogoje k projektnim dokumentacijam za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektnim dokumentacijam za izvedbo, če nameravana gradnja leži na območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture v pristojnosti izvajalca ali če nameravana gradnja predstavlja gradnjo gospodarske javne infrastrukture v pristojnosti izvajalca, za kar mora investitor predložiti dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov.
(3) Izvajalec kot pristojni soglasodajalec izdaja soglasja za priključitev, če se nameravana gradnja priključi na gospodarsko javno infrastrukturo v pristojnosti upravljavca, za kar mora investitor predložiti dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov. Namesto soglasja za priključitev se lahko pridobi soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(4) Izvajalec kot pristojni soglasodajalec sodeluje v postopkih pridobitve uporabnih dovoljenj.
(5) Izvajalec v skladu z zakonodajo izvaja vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra javnega kanalizacijskega omrežja. V katastru javnega kanalizacijskega omrežja se vodijo podatki o vseh objektih, omrežju in napravah javnega kanalizacijskega omrežja. Kataster javnega kanalizacijskega omrežja se vodi v skladu z zakonodajo na področju gospodarske javne infrastrukture.
(6) Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca, opravlja občinska uprava.
(7) Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so naslednje:
– načrtovanje, razvoj in pospeševanje dejavnosti javne službe,
– investicijsko načrtovanje in
– gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.
(8) Sredstva za izvajanje javnih pooblastil iz tega odloka so zagotovljena v občinskem proračunu.
(Prevzem objektov in naprav)
(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji z zapisnikom le-te predati v last občini.
(2) Pogoji za prevzem objektov in omrežij javne kanalizacije so določeni s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme občina in s Tehničnim pravilnikom upravljavca.
(3) Občina kot lastnik in investitor zagotavlja podatke o novozgrajenih objektih in omrežjih javne kanalizacije in jih daje v upravljanje izvajalcu javne službe.
(4) Medsebojna razmerja med upravljavcem in lastnikom javne kanalizacije glede razpolaganja s to komunalno infrastrukturo in druga s komunalno infrastrukturo povezana vprašanja se podrobneje uredijo v pogodbi o najemu, vzdrževanju in uporabi javne infrastrukture.
Obstoječa delujoča lokalna kanalizacijska omrežja s pripadajočimi objekti se predajo v last v upravljanje občini na podlagi pregleda, pisnega strokovnega mnenja izvajalca in ocene vrednosti predanega omrežja. Prevzem se opravi s pogodbo.
Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno po ločenem in mešanem sistemu. Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi v ločenem sistemu, razen v primerih, ko:
– padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja,
– zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov,
– je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok ali ponikati.
IV IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH KJER JE JAVNA KANALIZACIJA
(obveznosti, vezane na priključitev objektov)
(1) Na območjih poselitve, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali rekonstruira javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna in dovoljena le na podlagi izdanega soglasja za priključitev, komunalna odpadna voda se mora odvajati neposredno v javno kanalizacijo.
(2) Lastnik objekta na stavbnem zemljišču, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora zagotoviti, da je objekt zaradi priključitve na javno kanalizacijo opremljen s kanalizacijskim priključkom. Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik objekta, ki mu kanalizacijski priključek pripada in je v njegovi lasti in upravljanju.
(3) Priključitev na javno kanalizacijo mora biti omogočena za vsako stavbo, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, na območju aglomeracije, ki je opremljena z javno kanalizacijo.
(4) Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika o pogojih odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo.
(5) Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom izvajalca opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(6) Izvajalec mora v roku 30 dni po prejemu uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo oziroma po njeni izgradnji, obvestiti lastnika objekta, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev.
(7) Izvajalec javne službe izda na podlagi prijave uporabnika, po končani montaži in preizkusu vodotesnosti, uporabniku potrdilo, da je kanalizacijski priključek zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika v roku 30 dni po prejemu prijave uporabnika.
(8) Izvajalec javne službe zavrne izdajo potrdila iz prejšnjega odstavka tega člena z odločbo, če kanalizacijski priključek ni zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika in naloži uporabniku odpravo pomanjkljivosti.
(9) Izvajalec javne službe lahko skladno s predpisi in v soglasju za priključitev na kanalizacijo določi uporabniku storitve javne kanalizacije obveznost, da opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode v skladu s kriteriji, določenimi v Tehničnem pravilniku. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave. Uporabnik redno dostavlja izvajalcu poročila o opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi.
(10) Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto, morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mesto v skladu z zahtevami izvajalca javne službe.
(11) Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu javne službe.
(1) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj in velikost objektov se izjemoma skladno s soglasjem izvajalca dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov.
(2) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega priključka.
(3) V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev po navodilih izvajalca več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh lastnikov tega priključka.
(4) V primeru ločenega sistema odvajanja odpadnih in padavinskih voda se mora izvajati dosledno priključevanje odpadnih vod na fekalni kanal in padavinskih vod na meteorni kanal.
(5) Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, za katerega se zagotovi odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v mali čistilni napravi, mora zagotoviti priklop na malo čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode iz tega objekta najpozneje šest mesecev po njeni vgradnji.
(1) Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– da to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije,
– da je pridobljeno soglasje in so poravnane vse obveznosti do lastnika infrastrukture,
– da so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca.
(2) Lastnik objekta je dolžan upravljavca obvestiti o fizični izvedbi priključka najmanj osem dni pred izvedbo del in podpisati obrazec za izvedbo, kolikor ga še ni v postopku izdaje soglasij. Izdajanje strokovnih navodil, pregled in prevzem kanalizacijskega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika.
(3) Pisni vlogi za prijavo izgradnje kanalizacijskega priključka mora uporabnik priložiti:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo ali dokazilo, da je bil izgrajen pred letom 1967,
– potrjen izris iz katastrskega načrta za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo,
– grafični prikaz, iz katerega je razvidna lega in tlorisna velikost objekta ter predvideni priključki na javno infrastrukturo,
– dokazila o ustanovljeni služnosti na zemljiščih, preko katerih naj bi potekal kanalizacijski priključek.
(4) Po priključitvi objekta na javno kanalizacijo, se novega uporabnika vpiše v evidenco uporabnikov javne kanalizacije in v evidenco priključenih uporabnikov na čistilno napravo.
(1) Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe ali drug, za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v skladu z Zakonom o graditvi objektov pod nadzorom izvajalca javne službe.
(2) Stroške nadzora zaračuna izvajalec javne službe uporabniku na podlagi veljavnega cenika izvajalca javne službe.
(3) Uporabnik lahko zgradi kanalizacijski priključek po predhodnem soglasju izvajalca javne službe v lastni režiji. Uporabnik je dolžan zgraditi kanalizacijski priključek v skladu z določbami tehničnega pravilnika.
(material kanalizacije uporabnika)
Kanalizacija uporabnika mora biti grajena iz materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost in ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) na tem področju. Podrobnejše zahteve so navedene v Tehničnem pravilniku.
(spremembe na priključkih)
(1) Sprememba dimenzije priključka, trase, izvedbo dodatnega dela priključka ali ukinitev priključka se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek. Odjava priključka na javno kanalizacijo je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta. Uporabnik mora posredovati odjavo priključka izvajalcu v pisni obliki.
(2) Prekinitev priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika. Izvajalec uporabnika javne kanalizacije izbriše iz ustreznih evidenc. Uporabnik javne kanalizacije je dolžan na zahtevo izvajalca in na lastne stroške spremeniti priključek na javno kanalizacijo v primeru spremenjenih pogojev odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih voda. Izvajalec je dolžan obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo.
(padavinske in tuje vode)
V mešani sistem javne kanalizacije ni dovoljeno odvajati padavinskih in drenažnih vod, vodotokov ter podtalnice, kjer obstaja možnost ponikanja v zemljo ali odvajanja v bližnji vodotok. V primeru, če se padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo, mora uporabnik predhodno pridobiti soglasje izvajalca. Izvajalec javne službe to dejavnost izvaja na podlagi pogodb, ki jih individualno sklene z lastnikom ali lastniki stavbe, pri kateri nastajajo padavinske odpadne vode.
(industrijske odpadne vode)
(1) V javno kanalizacijo se smejo odvajati tiste industrijske odpadne vode, ki jih dovoljujejo proste zmogljivosti omrežja in ustrezajo veljavnim predpisom o emisijah snovi, ki se smejo odvajati iz virov onesnaževanja v javno kanalizacijo in v vode in nimajo škodljivega vpliva na kanalizacijo in objekte, ter škodljivega vpliva na čiščenje v komunalni čistilni napravi.
(2) Posebne storitve odvajanja in čiščenja industrijskih odpadnih vod lahko izvajalec gospodarske javne službe zagotavlja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije in v soglasju z lastnikom javne kanalizacije.
(3) Pri tem se ne sme ustvarjati negativne razlike med prihodki in odhodki, ki izvirajo iz opravljanja te storitve. Prihodki posebnih storitev se upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena posamezne storitve javne službe.
(obvezne storitve javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo)
Obvezen storitev javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo so:
– odvajanje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
– čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
– odvajanje padavinske odpadnih vod, ki se odvajajo v javno kanalizacijo iz javnih površin, iz streh, če za to ni mogoče zagotoviti ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v javno kanalizacijo,
– čiščenje padavinske odpadne vode iz prejšnje alineje v komunalni čistilni napravi, če gre za mešano kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, oziroma v lovilniku olj ali čistilni napravi padavinske odpadne vode,
– obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata.
V IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI NISO OPREMLJENA Z JAVNO KANALIZACIJO
(načini odvajanja in čiščenja odpadnih vod)
(1) Na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode, velja za lastnike novih objektov obvezna izgradnja male komunalne čistilne naprave (MKČN) oziroma nepretočne greznice v skladu z veljavno Uredbo o malih komunalnih čistilnih napravah in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(2) Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo, ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki obstoječih objektov dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz uporabe v rokih določenih v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN in jih nadomestiti z MKČN ali nepretočnimi greznicami, ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim standardom glede tehnične izvedbe in dodatne obdelave očiščene odpadne vode. Dodatno obdelavo odpadne vode je treba izvesti z ustrezno membransko filtracijo ali dodatno obdelati na drug način do takšne stopnje, da niso preseženi mikrobiološki parametri, ki so predpisani za komunalne čistilne naprave. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno MKČN s pripadajočim kanalizacijskem omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije; za upravljanje s temi objekti pa morajo pooblastiti odgovornega upravljavca naprav.
(3) Skladno z Uredbo o malih komunalnih čistilnih napravah izvajalec izdela obratovalni monitoring oziroma za naprave zmogljivosti do 50 PE izdela oceno obratovanja, v skladu z zakonsko predpisanim navodilom in na zakonsko predpisanem obrazcu na podlagi pravilnika o prvih meritvah.
(4) Ob izdelavi ocene obratovanja je treba preveriti:
– način nastajanja komunalne odpadne vode, ki se odvaja v MKČN, v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– način odvajanja očiščene komunalne odpadne vode v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– izpolnjevanje pogojev ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– zmogljivost MKČN glede na količino komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo,
– skladnost MKČN s standardi, navedenimi v Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav ali s priporočili o stanju tehnike čiščenja komunalne odpadne vode v MKČN, ki jih ministrstvo objavlja na svojih spletnih straneh,
– vodenje obratovalnega dnevnika v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(prevzem in ravnanje z blatom in odpadnimi vodami iz greznic)
(1) Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata iz obstoječih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic na celotnem območju občine na način in v rokih kot je opredeljeno v 23. členu tega odloka. Izvajalec na podlagi Programa vsako leto do 25. decembra pripravi načrt izvajanja prevzema in zagotavljanja ravnanja, čiščenja in obdelave blata za naslednje leto.
(2) Blato iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se lahko odvaža samo na sprejem na komunalno čistilno napravo, ki je opremljena za obdelavo blata, zato je prepovedano odvažanje in odlaganje v okolje (kmetijska in ostala zemljišča), v površinske ali podzemne vode ali javno kanalizacijo.
(3) Le v primeru uporabe blata, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu, izvajalec javne službe kot obvezno storitev javne službe zagotavlja samo storitve prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocene obratovanja za MKČN v skladu z Uredbo in evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak ter druge evidence v skladu z veljavno zakonodajo. Lastnik greznice ali MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora izvajalcu javne službe za vsako triletno obdobje predložiti pisno izjavo, da je uporaba blata za gnojilo v kmetijstvu, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
(1) Velikost obstoječega usedalnika blata ugotovi izvajalec ob popisu stanja na terenu pri prvem prevzemu blata.
(2) Pogostost praznjenja usedalnika blata za posameznega uporabnika določi izvajalec v Programu na podlagi porabljene količine pitne vode in prostornine usedalnika blata in v skladu z veljavno zakonodajo (najmanj enkrat na tri leta).
(način obveščanja in praznjenja greznic)
(1) Izvajalec je dolžan uporabnika o obveznosti opravljanja obvezne storitve javne službe prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode najprej obvestiti. Kolikor praznjenje ni izvedeno v roku 8-ih dni po dogovorjenem terminu, izvajalec uporabnika v skladu z veljavno zakonodajo obvesti pisno s povratnico najmanj 15 dni pred začetkom opravljanja storitve. V obvestilu mora navesti datum in okvirni čas svojega prihoda.
(2) Uporabnik ima po dogovoru z izvajalcem pravico enkratne prestavitve najavljenega časa storitve, ki pa ne more biti daljša od treh mesecev. O takšni nameri mora uporabnik izvajalca pisno obvestiti najmanj 8 dni pred predvideno izvedbo storitve.
(3) Če uporabnik najavljenega časa opravljanja storitve ne odpove in ga v dogovoru z izvajalcem ne prestavi ter s tem onemogoči izvedbo storitve ali če izvajalcu ne omogoča opravljanja storitev, mora plačati nastale stroške, razen stroškov ravnanja z blatom, ki jih izvajalec uporabniku v tem primeru ni upravičen zaračunati.
(4) Uporabnik ni dolžan plačati stroškov storitev iz tretjega odstavka tega člena, če zaradi dokazane daljše odsotnosti upravičeno (daljša bolniška odsotnost ali višja sila) ni mogel odpovedati najavljenega časa opravljanja storitev.
(5) Občina za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata, ni mogoč, opredeli izvajanje službe v omejenem obsegu in s posebnimi prevoznimi sredstvi. Omejen obseg in način izvajanja storitve sta opredeljena v Programu, ki ga za obdobje štirih let pripravi izvajalec.
(obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo)
V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
– prevzem blata iz MKČN in obstoječih (pretočnih) greznic ter njegovo obdelavo najmanj enkrat na tri leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocene obratovanja za MKČN v skladu z Uredbo,
– evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak ter druge evidence v skladu z veljavno zakonodajo.
VI PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV
(obveznosti uporabnika javne službe)
(1) Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
– na javno kanalizacijo se lahko priključijo le s soglasjem upravljavca skladno z odobreno tehnično dokumentacijo,
– odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, MKČN ali nepretočno greznico,
– pridobiti soglasja, mnenja in strokovne ocene, kot to določa ta odlok,
– vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave, vgrajene vanjo, zlasti pa obstoječo ali nepretočno greznico in MKČN,
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode,
– ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja upravljavca,
– izvajati predpisane meritve komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter industrijskih odpadnih vod,
– omogočati izvajalcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču,
– omogočati izvajalcu neoviran dostop do obstoječe greznice, nepretočne greznice ali MKČN in prevzem njene vsebine,
– omogočiti izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode, obvestiti izvajalca o začetku gradnje MKČN, mu omogočiti pregled in pred zagonom predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN,
– obveščati izvajalca o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,
– uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti, pisno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in padavinske vode, v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti. V primeru spremembe uporabnika mora poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo popisa vodomera, ki je relevanten trenutek za določitev novega uporabnika in novega razmerja med izvajalcem javne službe in uporabnikom. Če se popis ne izvede, se storitve javne službe zaračunavajo novemu uporabniku enako, kot staremu in jih je novi uporabnik dolžan poravnavati,
– plačevati stroške storitev javne službe,
– obveščati izvajalca o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe,
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.
(2) Uporabnik sme odvajati vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov. Uporabnik je dolžan poravnati škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je ta nastala zaradi njegovega ravnanja oziroma jo je povzročila njegova odpadna voda.
(3) Prepovedano je poseganje v vse naprave in objekte javne kanalizacije in spreminjanje pogojev njihove dostopnosti, zlasti revizijskih jaškov.
Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti komunalno odpadno vodo, ki bi lahko:
– povzročila požar ali nevarnost eksplozije,
– povzročila korozija ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožala zdravje ljudi,
– povzročala ovire v kanalih ali kako drugače motila delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin ali lepljivih snovi,
– stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije,
– povzročala ustvarjanje škodljivih plinov v javni kanalizaciji,
– povzročala pregrevanje odpadne vode preko predpisanih temperatur,
– zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi,
– povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi.
V primeru, da nastane na objektih ali napravah javne kanalizacije škoda zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan izvajalcu javne službe poravnati stroške za odpravo škode.
(posegi v območju kanalizacije)
(1) Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. V varovalnem pasu kanalizacije se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja (zasipa) kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.
(2) Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje.
(3) Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovodnega, elektro, PTT, toplovodnega, plinovodnega omrežje ipd.) morajo o opravljanju del na svojih objektih in napravah v varovalnem pasu kanalizacije obvestiti izvajalca in izvajati dela tako, da ostanejo kanalizacijske naprave nepoškodovane. V primeru poškodb morajo na lastne stroške naročiti popravila.
VII VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV
Viri financiranja javne službe so:
– cene storitev javne službe (odvajanje in čiščenje),
– omrežnina,
– okoljska dajatev,
– občinski proračun,
– različne dotacije in subvencije in
– drugi viri.
(Elementi cene javne gospodarske službe)
Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Cena javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode vsebuje:
1. odvajanje komunalne odpadne vode, ki vključuje:
– omrežnino v EUR/mesec,
– storitev odvajanja v EUR/m3;
2. čiščenje komunalne odpadne vode, ki vključuje:
– omrežnino v EUR/mesec,
– ceno storitev čiščenja v EUR/m3;
3. okoljsko dajatev.
Storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN vključujejo:
– omrežnino,
– ceno storitve in
– okoljsko dajatev.
Na računu se ločeno prikaže zaračunana cena posamezne storitve javne službe v skladu s prejšnjim odstavkom.
Cena opravljanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki pokriva stroške izvajanja posamezne javne službe, se uporabnikom obračunava mesečno v m3 na podlagi odčitka porabe vode na obračunskem vodomeru oziroma v obliki akontacije, določene glede na povprečno mesečno porabo zadnjega obračunskega leta.
Cene storitev gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode za območje občine predlaga izvajalec javne službe skladno z določili 1. točke 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev.
Na potrjene cene se obračuna še DDV v skladu z Zakonom o DDV.
Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat, kjer upošteva določila 6. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Elaborat posreduje ustreznemu občinskemu organu do konca marca.
(stroški izvajanja storitev)
Stroški izvajanja storitev gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda vključujejo:
– neposredne stroške materiala in storitev,
– neposredne stroške dela,
– druge neposredne stroške,
– splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– splošne nabavno prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe,
– neposredne stroške prodaje,
– druge poslovne odhodke in
– donos v skladu s 16. točko 2. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(1) Omrežnino predstavljajo stroški javne infrastrukture na območju občine, ki je potrebna za izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, in zajemajo:
– stroške amortizacije ali najema osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura (stroški amortizacije se izračunavajo po metodi časovnega amortiziranja, glede na stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javne službe ob upoštevanju življenjske dobe v skladu z amortizacijskimi stopnjami predpisov, ki urejajo oblikovanje cen komunalnih storitev),
– stroške zavarovanja infrastrukture javne službe,
– stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost in povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe,
– odhodke financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode; pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb.
(2) Omrežnina se zaračunava uporabnikom za storitve odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, za storitve prevzemanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda iz nepretočnih greznic in za storitve čiščenja prevzetega blata iz obstoječih greznic in MKČN.
(3) Omrežnina se določi na letni ravni in se lahko obračuna mesečno v evrih glede na faktor, oblikovan po različnih zmogljivostih vodovodnih priključkov, določenih s premerom vodomera skladno z naslednjo preglednico:
PREMER VODOMERA | FAKTOR OMREŽNINE |
DN < / = 20 | 1 |
20 < DN < 40 | 3 |
40 < / = DN < 50 | 10 |
50 < / = DN < 65 | 15 |
65 < / = DN < 80 | 30 |
80 < / = DN < 100 | 50 |
100 < / = DN < 150 | 100 |
150 < / = DN | 200 |
Če se ob potrditvi cene iz elaborata pristojni občinski organ odloči za nižjo zaračunano ceno, ki se zaračuna uporabnikom, mora za razliko občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine.
Občina lahko prizna subvencijo iz prejšnjega odstavka v izračunu cen storitev za uporabnike, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti.
(upravičenci do oprostitve plačevanja stroškov odvajanja in čiščenja in okoljske dajatve, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti)
Uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne voda. Poraba pitne vode namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti se ugotavlja v skladu z določbami odloka o oskrbi s pitno vodo.
Okoljska dajatev za onesnaževanja okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode se ne plačuje za porabo vode v kmetijski dejavnosti kot je to določeno s predpisi.
(vloga za oprostitev plačevanja okoljske dajatve, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti)
(1) Za oprostitev oziroma znižanje plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda morajo upravičenci zaprositi upravljavca vodovodnega omrežja z vložitvijo pisne vloge najkasneje do 20. februarja tekočega leta.
Za popolno vlogo morajo priložiti naslednje priloge:
– fotokopijo zbirne vloge za subvencije v kmetijstvu glede na predmet uveljavljanja oprostila,
– potrdilo o družinski skupnosti, če se ne zagotavlja ločeno merjenje porabe pitne vode,
– številko odjemnega mesta odvzema vode iz javnega vodovodnega omrežja, navedeno na računu upravljavca omrežja.
(2) Vloga se obnovi enkrat letno. Kolikor upravičenec ne obnovi vloge v roku iz drugega odstavka tega člena, mu upravljavec z mesecem marcem tekočega leta začne obračunavati polno okoljsko dajatev. Enako velja kolikor vlagatelj v roku ne priloži vseh zahtevanih prilog.
(1) Enota količine storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin je izražena v m3 opravljene storitve, za katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
(2) Enota količine storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav ter obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave je izražena v m3 opravljene storitve, za katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se odvaja v nepretočno greznico, obstoječo greznico ali malo komunalno čistilno napravo.
(3) Predračunska cena opravljanja storitev iz prvega in drugega odstavka se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode, če iz nje nastaja komunalna odpadna voda, v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in opravi poračun za preteklo obračunsko obdobje.
(4) Kadar se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se obračuna na podlagi števila stalno in začasno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo na dan. Zavezanec za plačilo storitev izvajalcu na njegovo zahtevo sporoči podatke o številu stalno in začasno prijavljenih stanovalcev. Če količine dobavljene pitne vode ni mogoče ugotoviti, se upošteva normirana poraba, ki znaša 1,2 m3 na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1.
(5) Enota količine storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin, ki niso večje kot 100 m2, je izražena v m3 in se obračuna glede na količino padavin, ki pade na tlorisno površino strehe in utrjeno površino, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin, ki pade na utrjeno površino ali streho, pri čemer se za povprečno letno količino šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je za območje utrjene površine izmerjena v okviru meritev državne mreže meteoroloških postaj. Storitev se ne obračuna, če se padavinska odpadna voda ne odvaja v javno kanalizacijo. V primeru izvedbe ukrepov zadrževanja ali zmanjševanja količin pri uporabniku, izvajalec obračunano količino padavinske odpadne vode lahko zmanjša za največ 50 %.
(6) Na količine, ugotovljene po prejšnjih odstavkih tega člena, se pri uporabnikih, ki so dolžni opravljati monitoring onesnaženosti vode, upošteva še faktor onesnaženosti, ki se ugotavlja v skladu s Tehničnim pravilnikom.
(način obračuna stroškov storitev)
(1) Izvajalec mesečno zaračuna uporabniku stroške storitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode z javnih površin v javno kanalizacijo s postavkami:
– omrežnina,
– odvajanje komunalne in
– okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode.
(2) Izvajalec mesečno zaračuna uporabniku stroške storitve čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode z javnih površin na čistilni napravi s postavkami:
– omrežnina in
– čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.
(3) Izvajalec mesečno zaračuna uporabniku stroške storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali MKČN ter obratovalnega monitoringa za MKČN s postavkami:
– omrežnina,
– storitve vezane na greznice in MKČN,
– okoljska dajatev.
(4) Izvajalec mesečno zaračuna uporabniku stroške storitev odvajanja padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin do 100 m2 v javno kanalizacijo s postavkami:
– omrežnina in
– odvajanje padavinske odpadne vode.
(5) Izvajalec mesečno zaračuna uporabniku stroške storitev čiščenja padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin do 100 m2 na čistilni napravi s postavkami:
– omrežnina in
– čiščenje padavinske odpadne vode.
(6) Izvajalec mesečno zaračuna uporabniku stroške storitev iz 20. člena s postavkami:
– storitve vezane na greznice in MKČN delno,
– okoljska dajatev.
(7) Izvajalec zaračuna uporabniku po veljavnem ceniku opravljeno storitev izdaje mnenj in strokovnih ocen, ki se nanašajo na področje odvajanja padavinskih odpadnih vod iz utrjenih površin in industrijskih odpadnih vod.
(obveznost plačila storitev)
(1) Uporabniki so dolžni plačati stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode ne glede na vodni vir, iz katerega se oskrbujejo.
(2) Uporabniki so dolžni plačati stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo.
(3) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno v obliki in na način kot se obračunava oskrba s pitno vodo.
(plačilo računov in ugovor)
Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa.
Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh po prejemu pisnega opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko upravljavec prekine dobavo vode.
Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 8 dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobavo vode.
VIII VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
(objekti in naprave javne kanalizacije)
(1) Objekti in naprave javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so:
– kanalizacijska omrežja za odvod komunalne in padavinske odpadne vode,
– revizijski jaški,
– črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode,
– čistilna naprava,
– razbremenilniki visokih vod,
– zadrževalni in pretočni bazeni,
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije,
– nepretočne greznice in MKČN.
(2) Z objekti in napravami javne kanalizacije upravlja izvajalec.
(3) Izvajalec ima ves čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav v lasti občine z namenom zagotavljanja rednega vzdrževanja in kontrole, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem so objekti in naprave javne kanalizacije.
(4) Izvajalec je dolžan po opravljenem rednem ali izrednem (intervencijskem) delu vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje v roku 14-ih dni po izvedenih delih.
(objekti in naprave uporabnikov)
(1) Naprave in objekti uporabnika so:
– kanalizacijski priključek,
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih voda, peskolovi in lovilci olj,
– interna kanalizacija,
– interno črpališče,
– nepretočne greznice, obstoječe greznice ter MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in enako ali večjo od 50 PE za nestanovanjske objekte v skladu z uredbo, in niso objekti javne kanalizacije in pripadajo stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna ali padavinska odpadna voda.
(2) Interna kanalizacija s priključkom in pripadajoči objekti morajo biti izvedeni v skladu s tehničnimi pogoji iz soglasja in Tehničnega pravilnika tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz stavb, ki so nižje od javne kanalizacije ali pa v njih obstaja nevarnost preplavitve, se mora izvesti s črpanjem. Podrobnosti so določene v Tehničnem pravilniku.
(3) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik. Mesto revizijskega jaška določita projektant in izvajalec v projektni dokumentaciji ob izgradnji javne infrastrukture.
(4) Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu notarsko overjeno služnostno pogodbo ali izjemoma soglasje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek.
(5) Izgradnja in vzdrževanje objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena, ki se morajo graditi po enakih določilih kot veljajo za javno kanalizacijo, bremeni uporabnika. Uporabnik je dolžan s temi objekti gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode v javni kanalizaciji.
IX. NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA ODLOKA IN KAZENSKE DOLOČBE
Za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in izrekanje sankcij je pristojen medobčinski inšpekcijski organ.
(globe za pravne in fizične osebe)
Pravna oseba in samostojni podjetnik uporabnik javne kanalizacije se kaznuje z globo 1.000,00 EUR, če pa se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo 2.000,00 EUR,če:
– se ne priključi na javno kanalizacijo,
– uporabnik zgradi priključek brez predhodnega soglasja izvajalca javne,
– pred gradnjo kanalizacijskega priključka ne prijavi gradnje izvajalcu javne službe,
– priključi spojni kanal na javno kanalizacijo kadar to ni dovoljeno,
– ne odklopi priključka v skladu z določili tega odloka,
– prekine odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode drugemu uporabniku,
– v javno kanalizacijo odvaja komunalno odpadno vodo v nasprotju z določili 35. člena tega odloka,
– ne pridobi predhodnega soglasja izvajalca javne službe pred izvedbo del s katerimi posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda.
Odgovorna oseba pravne osebe, fizična oseba in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se za prekršek iz tega člena kaznujejo z globo 250,00 EUR.
(1) Z globo 1.500 EUR se kaznuje upravljavec omrežja, ki:
– ne izvaja ali izvaja neustrezno javna pooblastila iz 8. člena,
– dovoli priključek v nasprotju z določili 12. in 13. člena,
– ne prijavi ugotovljenih kršitev iz 25. člena inšpekcijski službi.
(2) Z globo 400 evrov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba upravljavca.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Cankova (Uradni list RS, št. 40/01).
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-05/2018
Cankova, dne 22. februarja 2018
Drago Vogrinčič l.r.
