Uradni list

Številka 13
Uradni list RS, št. 13/2018 z dne 28. 2. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 13/2018 z dne 28. 2. 2018

Kazalo

573. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica (uradno prečiščeno besedilo), stran 1971.

  
Na podlagi 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12 in 18/17) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 1. februarja 2018 sprejel uradno prečiščeno besedilo Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica, ki obsega
Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 95/12, 112/13 – popr.),
Odlok o spremembi Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 10/14),
Odlok o spremembi Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 35/14),
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 72/14, 72/14 – popr. in 2/15 – popr.),
Obvezno razlago Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 25/15, 26/15 – popr.),
Obvezno razlago Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 40/16),
Odločbo Ustavnega sodišča RS o razveljavitvi 108. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica v delu, ki v enotah urejanja prostora z oznakama KR-33 in KR-33/02 dovoljuje umestitev telekomunikacijskih in radiokomunikacijskih objektov (Uradni list RS, št. 73/16), in
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 63/17).
Št. 3500-1/2015-513
Nova Gorica, dne 1. februarja 2018
Marko Tribušon l.r.
Podžupan 
Mestne občine Nova Gorica 
O D L O K 
o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica (uradno prečiščeno besedilo)
I UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica (v nadaljevanju: OPN), ki ga je izdelala Locus d.o.o. v novembru 2012 pod številko 597.
2. člen 
(vsebina in sestavine načrta) 
(1) OPN je sestavljen iz besedila in grafičnega dela ter obsega strateški in izvedbeni del.
(2) Tekstualni del OPN ima dve prilogi:
– priloga 1 – vrste dovoljenih enostavnih in nezahtevnih objektov po namenski rabi prostora,
– priloga 2 – regulacijske črte v prostoru in grafične zasnove podrobnih PIP.
(3) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje prikaze v merilu 1:50000:
– Zasnova prostorskega razvoja;
– Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometno omrežje;
– Zasnova gospodarske javne infrastrukture – vodovodno in kanalizacijsko omrežje;
– Zasnova gospodarske javne infrastrukture – elektroenergetsko in plinovodno omrežje;
– Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo z območji naselij, območji razpršene gradnje in območji razpršene poselitve;
– Usmeritve za razvoj v krajini – dejavnosti in naravni viri;
– Usmeritve za razvoj v krajini – varstva in varovanja;
– Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev.
(4) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje prikaze v merilu 1:50000:
– Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste;
– Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture;
ter prikaze v merilu 1:5000:
– Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev;
– Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture.
II OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT 
3. člen 
(pomen ključnih uporabljenih izrazov) 
(1) Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž nad nivojem terena, s svetlo višino nad 2,20 m, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri izkoriščenem podstrešju se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite.
(2) Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 50 % obstoječe BTP objekta. Dozidava ali nadzidava večja od 50 % obstoječe BTP oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni gradnjo novega objekta. Prizidek je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje.
(3) Drevnina so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli.
(4) Enotaurejanja prostora je, po Zakonu o prostorskem načrtovanju, območje z enotnimi značilnostmi prostora, na katerem se določijo namenska raba in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter se za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden.
(5) Etaža je del stavbe med pohodno površino in stropom ali streho.
(6) Etažna višina je višina, merjena med dvema gotovima podoma.
(7) Etažnost stavbeje določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaže štejejo pritličje (P) in vsa nadstropja (N). Etažnost po OPN se meri od najnižje točke terena ob stavbi. Delni odkop terena ob stavbi zaradi dostopa do kletnih prostorov (odkop v širini dostopa), se ne upošteva pri določitvi najnižje točke terena ob stavbi.
(8) Faktor gradbene prostornine (FP) na parcelo objekta se določi kot razmerje med bruto prostornino objekta in površino celotne parcele objekta, pri čemer je bruto prostornina objekta zmnožek zazidane površine objekta in povprečne višine objekta nad nivojem terena.
(9) Faktor izrabe parcele (FI) objekta se določi kot razmerje med BTP in celotno površino parcele objekta.
(10) Faktor zelenih površin (Z) je razmerje med površino parcele objekta, ki mora ostati zelena in celotno površino parcele. V enotah, kjer je prostor definiran kot odprti javni prostor, se faktor zelenih površin računa za celotno območje enote.
(11) Faktor odprtih javnih površin(FJP) je razmerje med seštevkom odprtih javnih površin (zelene in utrjene površine), ki služijo skupni rabi prebivalcev obravnavanega območja (enote urejanja prostora, naselja), in ne služijo kot javne prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke), oziroma niso del odprtih bivalnih površin objektov, ter celotno površino obravnavanega območja.
(12) Faktor zazidanosti (FZ) parcele objekta je razmerje med zazidano površino vseh objektov (vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino parcele objekta.
(13) Funkcionalno drevo je drevo, ki ima ob saditvi obseg debla najmanj 18 cm na višini 1,0 m od tal ter višino debla najmanj 2,2 m. V enotah, kjer je prostor definiran kot odprti javni prostor, se zahtevano število dreves načrtuje za celotno območje enote.
(14) Gospodarska javna infrastruktura (GJI) so, po Zakonu o prostorskem načrtovanju, objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.
(15) Gradnja je izvedba gradbenih del in drugih del ter obsega gradnjo novega objekta po definiciji Zakona o graditvi objektov, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.
(16) Grajeno javno dobro so, po Zakonu o prostorskem načrtovanju, zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.
(17) Individualna stanovanjska gradnja je gradnja stanovanjskih hiš z največ dvema stanovanjskima enotama.
(18) Komunalna oprema so, po Zakonu o prostorskem načrtovanju, objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna ter objekti grajenega javnega dobra in sicer občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.
(19) Klet je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.
(20) Kolektivna stanovanjska gradnja je gradnja stanovanjskih objektov s tri- in večstanovanjskimi enotami in skupnimi deli.
(21) Lice stanovanjske stavbe je fasada, kjer so odprtine dnevnih bivalnih prostorov stanovanja, kot so dnevna soba, kuhinja, balkoni pred njimi in terasa.
(22) Meja naselja je meja urbanističnega načrta naselja.
(23) Nadstropje(N) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor. Zadnje nadstropje je lahko podstrešje.
(24) Nedovoljena gradnja je, po zakonu o graditvi objektov, nelegalna gradnja, neskladna gradnja, nevarna gradnja in nelegalni kop.
(25) Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot polovica površin namenjenih opravljanju dejavnosti.
(26) Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. Pojem objekt se v celotnem odloku nanaša na legalno zgrajene objekte oziroma načrtovane objekte. Kadar se določilo nanaša na nelegalen objekt, je to posebej navedeno.
(27) Območje naselja je z občinskim prostorskim načrtom določeno območje grajene strukture različnih namembnosti, s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njeno uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.
(28) Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se vzpostavi prejšnje stanje.
(29) Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.
(30) Parcela objekta je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
(31) Podstrešje je prostor pod poševno streho, lahko tudi bivalni, z višino kapnega zidu največ 1,20 m. Če je kapni zid višji, se podstrešje šteje za etažo.
(32) Poseg v prostor je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim.
(33) Praviloma je izraz, ki pomeni, da je potrebno upoštevati določila odloka. Če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni mogoče, je potrebno odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
(34) Pritličje(P) je del stavbe neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu.
(35) Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
(36) Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija ter okvirno načrtovano območje javnega dobra) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti:
– regulacijska linija (RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpada z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra;
– gradbena meja (GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; gradbena meja se lahko določa posebej za vsako etažo objekta;
– gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom, s fasado, postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti;
– gradbena meja v nadstropju (GMn) je črta nad pritlično etažo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča;
– gradbena meja v pritličju (GMp) je črta v pritličju, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča;
– gradbena meja pod zemljo (GMk) je črta pod pritlično etažo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča;
– gradbena linija v nadstropju (GLn) je črta nad pritlično etažo, na katero morajo biti z enim robom, s fasado, postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti;
– okvirno načrtovano območje javnega dobra praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra.
(37) Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %.
(38) Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija ter s katerimi se ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta oziroma njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.
(39) Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % bruto etažnih površin namenjenih bivanju in manj kot 50 % bruto etažnih površin drugi, okolju neškodljivi dejavnosti.
(40) Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje (SZ-1-NPB-1).
(41) Strnjena gradnja je gradnja objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.
(42) Svetla višina prostora je višina, merjena od gotovega poda do gotovega stropa.
(43)Trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
(44) Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja drugih objektov, pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem upravljavca infrastrukture, ki ji je koridor namenjen.
(45) Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem upravljavca infrastrukture.
(46) Veduta je poudarjen pogled z določenega mesta opazovanja, praviloma javne površine, z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
(47) Višina objekta se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe.
(48) Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in se omogoča njegova uporaba. Pri vzdrževanju je potrebno ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente. Vzdrževanje obsega redna vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Z vzdrževalnimi deli se ne posega v konstrukcijo objekta in ne spreminja zmogljivosti, velikosti in zunanjega videza objekta.
(49) Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
(50) Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
(51) Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem. Če je zelena streha javno dostopna in v neposrednem stiku z raščenim terenom, se površina zelene strehe upošteva pri izračunu faktorja zelenih površin (Z).
(52) Zelene površine naselja so javno dostopne površine namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki, otroška igrišča, drevoredne ureditve, pokopališča, zeleni trgi in podobne površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju.
(53) Ostali uporabljeni izrazi, katerih pomen ni posebej določen v tem členu odloka, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi resorski predpisi.
(54) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
II / 1 STRATEŠKI DEL
4. člen 
(hierarhično nadrejeni prostorski akti in prostorsko odgovarjajoči sektorski dokumenti) 
(1) V OPN so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov:
– Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
– Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04);
– Program razvoja podeželja 2004–2006 za Republiko Slovenijo (Uradni list RS, št. 116/04);
– Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023;
– sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi in
– drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.
(2) OPN upošteva stanje, značilnosti in težnje dosedanjega prostorskega razvoja v občini.
(3) OPN upošteva razvojne potrebe regijskega in državnega pomena.
5. člen 
(cilji prostorskega razvoja občine) 
Cilji prostorskega razvoja občine so:
– uravnotežen razvoj urbanega sistema;
– povečanje konkurenčnosti občine v slovenskem in čezmejnem prostoru;
– racionalna raba prostora in naravnih virov;
– razvoj za bivanje in delo privlačnih naselij;
– ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti;
– skrb za varstvo okolja in
– s prostorskimi omejitvami usklajen prostorski razvoj.
6. člen 
(prednostna območja za razvoj poselitve in drugih dejavnosti) 
(1) V skladu z uravnoteženim razvojem omrežja naselij bodo glavni nosilci razvoja v Občini Nova Gorica s Solkanom, Kromberkom, Lokami, Ajševico in Rožno Dolino kot širše mestno območje, ter Dornberk, Prvačina, Branik, Šempas, Čepovan, Grgar in Trnovo. V teh naseljih se bo spodbujal intenziven urbani razvoj, za katerega je značilna koncentracija stanovanjske gradnje, proizvodnih, storitvenih in oskrbnih dejavnosti.
(2) Glavno območje poselitve bo širše mestno območje Nove Gorice, ki se bo povezovalo z Gorico in Šempetrom pri Gorici v urbano aglomeracijo. Ta se bo, ob upoštevanju racionalne rabe prostora, ranljivosti prostora in okolja, kakovosti stavbne in naselbinske dediščine ter potrebe po njeni obnovi, možnosti za umeščanje različnih, zlasti športno rekreacijskih dejavnosti, ter obstoječega prometnega omrežja, širila proti vzhodu, od Nove Gorice proti Ajdovščini.
(3) Turistična ponudba občine bo usmerjena predvsem v izobraževalni in poslovno kongresni turizem ter igralniški turizem na širšem mestnem območju Nove Gorice. Športno rekreacijska ponudba v zaledju Nove Gorice, na Soči in Lijaškem polju, ter na Trnovski in Banjški planoti, s turističnima centroma na Ajševici in Lokvah, bo temeljila predvsem na naravnih danostih območja ter na vključevanju naravnih in kulturnih kakovosti v ponudbo, dopolnjevala pa jo bo vinarska in kulinarična ponudba vinskih kleti, gostišč in turističnih kmetij v dolini Vipave in Branice ter vaseh pod Trnovsko planoto.
(4) Območja kmetijstva bodo skoncentrirana v Vipavski dolini, kjer bo prevladovalo poljedelstvo, vrtnarstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. Na Trnovski in Banjški planoti bo kmetijstvo usmerjeno v živinorejo ter ekološko kmetovanje.
(5) Sklenjeni gozdovi na Trnovski planoti se ohranjajo, prav tako se ohranja kulturna krajina prepleta gozda in kmetijskih zemljišč, travnikov, na območjih Banjške planote ter na robu Krasa. Ohranjajo se tudi območja gozdov med kmetijskimi površinami v nižinskem delu občine, še posebej ob vodotokih, ki predstavljajo pomembne ekološke koridorje med sicer intenzivnimi kmetijskimi površinami.
7. člen 
(omrežja naselij z vlogo in funkcijo pomembnejših naselij) 
(1) V občini se bo razvijal policentrični urbani sistem, ki ga tvori tristopenjsko strukturirano omrežje središča nacionalnega pomena, ki je hkrati tudi središče medobčinskega in občinskega pomena, pomembnejših lokalnih središč in lokalnih središč.
(2) Središče nacionalnega pomena je Nova Gorica, ki je središče Goriške regije, središče dejavnosti družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnosti ter najpomembnejše gospodarsko območje. Nova Gorica v povezavi s Solkanom, Kromberkom, Rožno Dolino, Ajševico, Šempetrom in Vrtojbo pomeni močno upravno, gospodarsko, prometno in kulturno središče, ki zmore polnovredno sodelovati s čezmejnimi območji v Italiji.
(3) Pomembnejša načrtovana lokalna središča so Dornberk z Zaloščami, kot pomembno oskrbno središče južnega dela Vipavske doline, Šempas kot središče hitro razvijajočih se naselij severnega dela Vipavske doline in Grgar kot stičišče Trnovske in Banjške planote ter Čepovanske doline.
(4) Načrtovana lokalna središča so Branik s Preserji, z močnim agrarnim zaledjem južnega dela Vipavske doline, ter Čepovan in Trnovo kot pomembni oskrbni središči Trnovske in Banjške planote, kjer je treba zaradi ustvarjanja možnosti za ohranjanje prebivalstva na območju, kljub premajhnemu gravitacijskemu zaledju, zagotavljati vse oskrbne in storitvene funkcije, ki ustrezajo nivoju pomembnejših lokalnih središč. Lokalna središča so tudi Prvačina in Ozeljan v Vipavski dolini ter Lokve, ki se razvijajo kot osrednje turistično naselje Trnovske planote.
(5) Druga naselja občine so večinoma brez funkcij v omrežju naselij, nekatera med njimi pa opravljajo funkcijo osnovne oskrbe prebivalstva. Ta naselja so Grgarske Ravne, Banjšice, Lokovec, Ravnica, Osek in Gradišče nad Prvačino.
8. člen 
(urbana središča, ki se urejajo na podlagi urbanističnih načrtov) 
Razvoj urbanih središč se v OPN usmerja na podlagi urbanističnih načrtov, zato so izdelani naslednji urbanistični načrti, ki določajo tudi območja naselij:
– Urbanistični načrt mestnega območja z naselji Nova Gorica, Solkan, Kromberk, Loke, Pristava, Rožna Dolina, Ajševica in Stara Gora;
– Urbanistični načrt za območje naselij Dornberk, Zalošče, Tabor, Brdo, Draga in Potok;
– Urbanistični načrt za naselje Šempas;
– Urbanistični načrt za naselje Grgar;
– Urbanistični načrt za območje naselij Branik in Preserje;
– Urbanistični načrt za naselje Čepovan;
– Urbanistični načrt za naselje Trnovo;
– Urbanistični načrt za naselje Prvačina in
– Urbanistični načrt za naselje Lokve.
9. člen 
(območja naselij in z njimi prostorsko povezana območja razpršene gradnje) 
(1) Območja naselij v občini, ki se bodo prostorsko razvijala, so:
– mestno območje, ki obsega naselja Nova Gorica, Solkan, Kromberk, Loke, Pristava, Rožna Dolina, Ajševica in Stara Gora, pri čemer se razpršena gradnja na območju naselja Loke vključi v naselje;
– naselje Dornberk, ki je funkcionalno povezano z naselji Zalošče, Tabor, Brdo, Draga in Potok;
– funkcionalno povezana naselja Šempas, Osek, Ozeljan, Šmihel in Vitovlje, pri čemer se razpršena gradnja med naselji vključi v naselja oziroma se oblikuje nove zaselke;
– naselje Grgar;
– naselje Branik, ki je funkcionalno povezano z naseljem Preserje;
– naselji Čepovan in Trnovo ter
– naselja Lokve, Prvačina, Gradišče nad Prvačino in Ravnica.
(2) Območja večjih širitev in zaokrožitev naselij je treba načrtovati z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (v nadaljevanju: OPPN).
(3) V ostalih naseljih so širitve in zaokrožitve možne v skladu z njihovimi razvojnimi potrebami in prostorskimi možnostmi.
(4) Na območjih avtohtone razpršene poselitve na Trnovski in Banjški planoti so širitve možne za potrebe izvajanja kmetijske in druge obstoječe dejavnosti oziroma dopolnilnih dejavnosti, ki so prostorsko in okoljsko sprejemljive.
(5) Območja naselij, v katerih se bo prednostno zagotavljal notranji razvoj naselij predvsem s prenovo stavbnega fonda, so Banjšice, Bate, Budihni, Dragovica, Grgarske Ravne, Lazna, Lokovec, Nemci, Pedrovo, Podgozd, Ravnica, Saksid, Spodnja Branica, Steske, Sveta Gora, Šmaver, Vitovlje in Voglarji.
10. člen 
(območja razpršene poselitve) 
Območja razpršene poselitve so značilna zlasti za Trnovsko in Banjško planoto. Razpršena poselitev se pojavlja na celotnem območju naselij Lokovec, Voglarji, Nemci, Podgozd in Lazna. Izrazita je tudi razpršena poselitev na območju naselja Čepovan, vzdolž doline v Čepovanskem Dolu. Razpršeno poselitev v pojavni obliki zaselkov in razloženih naselij predstavljajo Bate, Grgarske Ravne in Dragovica ter naselja Banjške planote, na območju Vipavske doline pa Budihni, Saksid, Spodnja Branica, Steske, Vitovlje, Voglarji in Pedrovo. Razpršeno poselitev predstavljajo tudi zaselki naselij Osek, Ozeljan, Šempas, Stara Gora, Sveta Gora, Šmaver in Šmihel. V manjšem obsegu ali izjemoma se razpršena poselitev pojavlja tudi v okolici vseh ostalih strnjenih naselij.
11. člen 
(splošne usmeritve za razvoj naselij) 
(1) Razvoj naselij v občini se, skladno z vlogo v omrežju naselij ter s ciljem dviga kakovosti naselij, zagotavlja znotraj območij naselij, prikazanih v OPN. Meje naselja so določene tako, da upoštevajo najprej razpoložljive možnosti notranjega razvoja naselij z boljšim izkoristkom in večjo kvaliteto izrabe prostora z zgostitvami slabo izrabljenih zazidanih površin, s celovito prenovo naselij ali njihovih delov ter s sanacijo degradiranih območij in izrabo nezazidanih stavbnih zemljišč.
(2) Bodoči razvoj naselij, zaradi morebitnih novih razvojnih potreb naselij, bo s širitvami in zaokrožitvami naselij mogoč le v primeru, da znotraj naselja ne bo več primernih zemljišč za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti, kar pomeni, da se bodo lahko širila le razvojno močna naselja. Območja širitev in zaokrožitev naselij bo mogoče načrtovati le z OPPN.
(3) Pri razvoju naselij je kulturno dediščino potrebno upoštevati kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij je kulturno dediščino potrebno obravnavati z upoštevanjem njene ranljivosti.
(4) Širitev območij razpršene gradnje ni dopustna. Sanacija razpršene gradnje z zgoščevanjem in zaokrožanjem je dopustna le na območjih, ki jih je možno primerno komunalno in prometno urediti. Razpršeno gradnjo v primestnih naseljih je potrebno sanirati z zgoščevanjem stanovanj in umeščanjem centralnih dejavnosti.
12. člen 
(usmeritve za notranji razvoj naselij) 
(1) Pri načrtovanju prenove in zgoščevanja naselij je potrebno upoštevati identiteto naselja ali njegovega dela.
(2) Kvaliteto bivanja v naseljih je potrebno večati z zagotavljanjem ravnotežja v razmerju med grajenimi in odprtimi prostori, z zagotavljanjem dovolj zelenih in urejenih javnih prostorov ter z boljšo urbano opremo. Zagotavljati je potrebno tako prostorsko razporeditev zelenih površin, da jih je mogoče združevati v zelene sisteme in jih povezovati z odprtimi površinami na robovih naselij. Zelene površine znotraj mesta je potrebno z zaledjem povezovati s kolesarskimi in peš potmi. Zagotavljati je potrebno boljšo izkoriščenost in bolj kvalitetno rabo prostih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih.
(3) Opuščena industrijska, rudarska, prometna in druga degradirana območja je mogoče, ob primerni infrastrukturni opremljenosti ter izpolnjevanju drugih prostorskih in okoljskih pogojev, nameniti za druge ustreznejše dejavnosti v skladu s potrebami naselja.
(4) Pri notranjem razvoju naselij je treba ohranjati kulturne in krajinske kvalitete, še posebej v naseljih, ki so varovana kot naselbinska dediščina.
(5) Pri komunalnem opremljanju naselij je potrebno trase podzemnih infrastrukturnih vodov združevati v skupne koridorje.
13. člen 
(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih) 
(1) V naselja je potrebno umeščati različne dejavnosti, s čimer se zagotavlja delovna mesta blizu bivalnih območij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med seboj in s stanovanjskimi območji. Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene infrastrukture je potrebno umeščati v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost, v čim večji meri tudi z javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali peš. Prostorska razporeditev dejavnosti mora biti taka, da bo zmanjšana potreba pouporabi motornih prevoznih sredstev, oziroma taka, da bodo lahko dostopne z javnim potniškim prometom. Zagotavljati je potrebno ravnovesje med površinami za različne dejavnosti.
(2) Dejavnosti je v naselja potrebno usmerjati v skladu s tipom, položajem in vlogo, ki jih posamezno naselje ima v okviru omrežja naselij, ter glede na obstoječe dejavnosti v naselju.
(3) Središče nacionalnega pomena, Nova Gorica, bo skupaj z naselji Ajševica, Kromberk, Loke, Pristava, Rožna Dolina, Solkan in Stara Gora pri umeščanju dejavnosti skrbelo za:
– krepitev sodelovanja in usklajevanje dejavnosti z Gorico, Šempetrom in Vrtojbo;
– zagotavljanje prostorskih možnosti za umestitev regijskega upravno političnega središča;
– zagotavljanje prostorskih možnosti za programe šolstva na nivoju regije, predvsem univerzitetnega in visokošolskega izobraževanja;
– zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj industrije visokih tehnologij in industrije prostega časa;
– zagotavljanje prostorskih možnosti za turistične in športne dejavnosti na Ajševici:
– usmerjanje poslovne in trgovske dejavnosti na degradirana in ekstenzivno pozidana zemljišča v gospodarski coni Kromberk in severnem delu gospodarske cone ob železnici v Novi Gorici;
– selitev dejavnosti industrije apna iz Solkana v območje kamnoloma nad Solkanom ter prestrukturiranje industrijskega območja v Solkanu in severnega dela gospodarske cone ob železnici;
– zagotavljanje površin za stanovanjsko gradnjo visoke gostote in prestrukturiranje obstoječih stanovanjskih površin;
– izboljšanje izkoriščenosti površin s tako prostorsko razporeditvijo dejavnosti, da med seboj ne bodo konfliktne, pri čemer bo upoštevana kulturna urbana dediščina modernega mesta Nova Gorica in historičnega jedra Solkana;
– povečano namenjanje površin za centralne dejavnosti v Kromberku, kjer je pomanjkanje teh najbolj občutno, ter
– zagotavljanje površin za oskrbne dejavnosti na območju sanacije razpršene gradnje na Ajševici in v Lokah.
(4) V ostalih delih občinskega središča, v pomembnih lokalnih središčih in lokalnih središčih Branik, Čepovan, Dornberk, Grgar, Prvačina, Šempas in Trnovo mora biti poleg bivanja omogočeno umeščanje centralnih dejavnosti, predvsem oskrbnih in dejavnosti osnovne družbene infrastrukture ter proizvodnih dejavnosti, predvsem obrtnih in gospodarskih.
(5) V turističnem centru Lokve je poleg urejanja zelenih površin za rekreativne dejavnosti potrebno urediti območja za turistično infrastrukturo ter območja počitniških hiš.
(6) Vsa ostala naselja so namenjena predvsem bivanju, dopolnjenemu s kmetijsko dejavnostjo. Dopolnjevanje naselij z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi ter umeščanje manjših proizvodnih območij je dovoljeno le pod pogojem, da ta služijo tudi za potrebe prebivalcev v gravitacijskem območju posameznega naselja.
14. člen 
(usmeritve za sanacijo razpršene gradnje) 
Vsa območja razpršene gradnje v občini je potrebno sanirati tako, da se priključijo obstoječim naseljem, oziroma tako, da se oblikujejo novi zaselki.
15. člen 
(usmeritve za razpršeno poselitev) 
Vzorec razpršene poselitve je potrebno ohranjati kot krajinsko prepoznavni vzorec poselitve. Spodbujati je potrebno ohranjanje kmetijstva in vzpostavljati pogoje za razvoj dopolnilnih dejavnosti na takih območjih.
16. člen 
(usmeritve za urbanistično in arhitekturno oblikovanje naselij) 
(1) Usmeritve za urbanistično in arhitekturno oblikovanje večjih in pomembnejših naselij celovito in podrobno podajajo urbanistični načrti.
(2) Nova Gorica mora svojo identiteto iskati in utrjevati z ohranjanjem in negovanjem dediščine Ravnikarjeve urbanistične zasnove, dediščine urbanizma Moderne in Mediterana. V območju mesta, južno od ulice dr. Karla Lavriča in zahodno od Vojkove ceste, z izjemo Grčne, naj se ohranja in razvija morfološki vzorec javnih in poslovnih objektov ter stanovanjskih blokov v razklenjeni, prosto stoječi zidavi, z zračnimi razmiki vmesnih zelenih odprtih javnih prostorov. Na mestih križanja in spajanja najbolj intenzivnih tokov peš prometa naj se oblikujejo trgi. Potrebno je ohranjati in okrepiti bistvene komponente življenja mestnega središčnega prostora: travnik pred mestno hišo kot center Nove Gorice, nihanje med obema koncema Kidričeve ulice (v nadaljevanju: magistrala), zveza med Soško dolino in Krasom in v novih razmerah še zveza med centralno Slovenijo in Evropo. Magistrali je potrebno dati notranji mirnejši značaj in notranje življenje, zato naj bo hrbtenica peš in kolesarskega prometa. Na oba konca magistrale je potrebno umestiti programe, ki so za mesto posebnega simbolnega pomena in bodo generirali živahne tokove pešcev, zato mora biti magistrala posajena s senčnim drevjem in opremljena s centralnimi mestnimi funkcijami. Magistrala mora nuditi zaključen prostor pešca z močnimi gibanji v vseh smereh. Prometni pasovi morajo biti zožani. Robni prostori morajo zagotavljati udobne, široke in senčnate parkovne površine. S posebno pozornostjo mora biti kot udobna zelena preproga urejen travnik pred mestno hišo, osrednji mestni odprti prostor pred Mestno hišo. Magistrala se navezuje na ključne zelene komponente mesta. V zaledju travnika pred mestno hišo in žariščnega jedra mesta naj bo urejen osrednji mestni park. Z južnim iztekom magistrale naj se prehod nadaljuje v Panovec, primestni gozdni park. S severnim iztekom magistrale naj se prehod povezuje s podaljšanim parkom vile Bartolomei in naprej v zelene obronke pobočja Katarine. Posebno arhitekturno pozornost je potrebno posvetiti ključnim javnim objektom, vsem objektom vzdolž magistrale ter posameznim objektom, ne glede na njihovo vsebino, ki služijo kot prostorske orientacijske in organizacijske točke. Takšne točke se pojavljajo v vedutnih iztekih magistrale in ulice dr. Karla Lavriča, objekti pa v osi Erjavčeve ulice ob krožišču na Ronketu, kot vstopna točka v mestno jedro, ter v osi ulice Gradnikove brigade na vogalu podaljška te ulice z Vojkovo cesto. Arhitekturne rešitve za takšne objekte je potrebno pridobiti z javnim arhitekturnim natečajem. Posebno pozornost je potrebno nameniti dokončni ureditvi in oblikovanju prostora trga pred železniško postajo s celotno vzdolžno zeleno potezo ob meji, kjer se fizično najtesneje spajata in prelivata prostora dveh mest. Vse ureditve naj nudijo možnost udobnega gibanja pešca po vsem območju mesta. Pri prostorskem urejanju Solkana naj se posebno skrb nameni ohranjanju ambientalnih vrednot strnjenega historičnega jedra naselja. Pri prostorskem urejanju Kromberka naj se med območji sklenjene pozidave ohranja pasove vertikalnih zelenih klinastih prebojev v pobočje, skrb pa je potrebno nameniti tudi stopnjevanju centralnosti naselja z uvajanjem manjkajočih centralnih vsebin.
(3) Dornberk naj ohranja razpoznavnost gručasto zasnovanega centralnega naselja južne Vipavske doline ob vznožju griča Čuklja, v zavihu reke Vipave, na razcepu primarnih komunikacijskih smeri regionalne ceste in železnice proti Ajdovščini in Krasu. V sklop naselja naj povezuje zaselke Brdo, Draga, Potok in Zalošče ter strnjeno naselje Tabor na dominantno izpostavljeni lokaciji na jugu, vendar roba naselja, ki ga v ravnici zavihka Vipave izrazito zariše potek železnice, s pozidavo ne sme preseči. Enako se rob mora ohraniti tudi na zahodnem delu naselja, med gričem Čukljo in Vipavo. Prepoznavnost kraja naj ohranja tudi vinogradniško obdelan grič Čuklja, ki naj ostane pretežno v primarni rabi. Oskrbne, zdravstvene, izobraževalne, verske, prometne in druge funkcije se organizirajo v tri ločene centre kraja. Prvi center se formira na starem Kampu ob cerkvi Sv. Danijela in telovadnici Partizan. Območje je potrebno enovito urediti in njegovo vlogo v kraju okrepiti. Drugi je šolski center na robu Čuklje, kamor naj se umešča dodatne programe izobraževanja in novo telovadnico. Tretji center se formira ob večstanovanjski gradnji na vzhodnem delu naselja v razcepu železnice, kjer so zdravstveni programi in druge oskrbne dejavnosti. Na širših območjih vseh treh centrov naj pretežna namembnost objektov ostaja stanovanjska. Opuščene in slabo vzdrževane stanovanjske objekte, predvsem stavbe ob glavni cesti pod Čukljo, je potrebno prenoviti, saj predstavljajo glavno fasado kraja in stanovanjski potencial. Posebno pozornost naj se nameni površinam za pešca. Za razvoj naj se izrabi predvsem prenova, brez širitve robov poselitve. Rob naselja se prilagodi le na jugovzhodu z izgradnjo obvozne ceste proti Krasu po južni strani železnice. Širitve stanovanjskih površin in umeščanje gospodarskih območij so mogoči v naselju Zalošče, ki pa za razvoj potrebuje osnovne oskrbne funkcije in komunalno opremo. Strnjeno naselje Tabor z naselbinsko dediščino naj prevzame izrazito turistično vlogo, kar zahteva turistično infrastrukturo in kvalitetno obnovo, skladno s kulturno varstvenimi smernicami. Zaselki Brdo, Draga in Potok naj ostanejo pretežno kmetijsko stanovanjska območja z manjšimi dopolnitvami. V njih naj se spodbuja gostinska ponudba, vezana na domačije. Naselja je treba opremiti z osnovno urbano opremo. Nove grajene strukture naj ne presegajo gabaritov obstoječih stavb. Dornberk se z Drago in Brdom lahko zliva v enovito naselje, med vsemi ostalimi naselji pa se morajo morfološke in ambientalne cezure ohranjati.
(4) Šempas naj se razvija kot gravitacijski center celotnega poselitvenega roba Vipavske doline v vznožju Trnovske planote in v organsko celoto povezuje nize gručastih in razloženih naselij Osek, Ozeljan, Šmihel in Vitovlje, številne gručaste zaselke, samostojne domačije na prisojnih legah ter območja novejše razpršene stanovanjske gradnje. Družbene in oskrbne dejavnosti je potrebno nadgraditi do nivoja pomembnega lokalnega središča in zagotoviti zadostne površine za nova delovna mesta. Šempas se deli na morfološke enote Močila, Staro jedro, Jezero in Drašček. Južni rob Šempasa naj ostane jasno določen z robom intenzivno obdelanih kmetijskih zemljišč za nizom hiš južno od regionalne ceste. Proti zahodu, kjer staro vaško jedro preko zelenega klina prehaja v območje objektov družbenega značaja Močila s pokopališčem, šolo in igrišči, se kraj lahko širi z urbanimi zelenimi površinami za potrebe obstoječih programov. Proti vzhodu naj Šempas od Oseka ločuje pas vinogradov in kmetijskih površin. Na severnem robu, ki je delno oblikovan z zapirajoče orientirano robno stavbno strukturo, vzpostavljeno okoli notranje osi po pobočju, delno pa se odpira ob prometnicah v smeri proti severu, naj večja zelena območja med le delno izkoriščenimi stavbnimi zemljišči ostanejo v primarni rabi. V starem jedru s kvalitetno naselbinsko in arhitekturno strukturo naj se ohranja ambientalno kvalitetne javne prostore. Na območju novega centra ob glavni cesti je javne prostore potrebno oblikovati, jih rangirati po pomembnosti in namenu, sanirati razmerja med poljavnimi in javnimi prostori, jih prvenstveno nameniti pešcem ter urbano opremiti. Oživiti je treba manjše javne prostore posebnih ureditev, kjer so poleg kvalitetnih stavb evidentirane tudi kvalitetne drevesne zasaditve. Dodatne družbene in oskrbne dejavnosti naj se v starem jedru umeščajo v prenovljeno stavbno strukturo, v novem centru pa kot dopolnitve z večjimi objekti. Nova stavbna struktura drobnega merila se lahko gradi v vzhodnem delu, na območjih Jezero in Drašček, vendar naj ne presega gabaritov obstoječe stanovanjske strukture, vzpostavi pa naj nova kvalitetna razmerja med internimi, poljavnimi in javnimi prostor ter gradbene linije. Oblikovanje naj sledi avtohtonemu arhitekturnemu izrazu. Večja nova območja naj se urejajo fazno, z delitvijo na manjša območja, glede na intenzivnost razvojnih potreb. V zaselkih stanovanjsko kmetijskega značaja, se meje smejo spreminjati le z dopolnitvami obstoječih objektov. Zapolnitve naj sledijo v mikro prostoru uveljavljenemu morfološkemu vzorcu. Meje naselbinskih teles naj v čim večji meri ohranjajo razmerje z vegetacijo. Območje gospodarskih dejavnosti naj se locira južno od regionalne ceste, da ne bo imelo neposrednih negativnih vplivov na poselitev.
(5) Grgar naj se razvija kot razpotegnjeno, delno obcestno in delno gručasto središčno naselje na ravninskem delu Grgarske kotline, ob pomembnih prometnih povezavah iz smeri Nove Gorice proti Banjšicam in Čepovanskem dolu, od koder gre navezava tudi na Trnovsko planoto. Robovi, ki definirajo naselje so na južni, zahodni in vzhodni strani jasno čitljivi, kvalitetni in taki naj se ohranjajo. Razvoj Grgarja naj se prilagaja strukturnemu prepletu starih naselbinskih jeder Britof v centru okoli cerkve, Dol na južnem kraku in Gorenja vas na zahodnem kraku naselja ter novejših območij linearne stavbne strukture med posameznimi jedri ali gručastih pozidav Breg proti vzhodu, Pod Goro v smeri proti Banjšicam in Novo mesto, razširjeno središče kraja. Nova stavbna struktura velikega merila ni sprejemljiva. Med naselbinskimi telesi naj se ohranjajo cezure nepozidanega prostora. Naselbinska telesa naj ohranijo tipično teksturo streh. Nujno je izoblikovanje centra naselja ter oblikovanje javnega prostora v celoti. Potrebno je sanirati središčni prostor naselja Britof, s cerkvijo kot vertikalnim prostorskim poudarkom in z radialno zasnovano strnjeno stavbno strukturo okoli nje, ter oblikovati neartikulirani javni prostor na območju Novega mesta. Oba je potrebno obravnavati skupno, a tako, da ločeni jedri ohranita lastno identiteto, tako v prostorskem kot programskem smislu. Mrežo cest v naselju je potrebno sanirati in opremiti primerno funkciji. Na tranzitnih regionalnih cestah je potrebno zagotoviti varnost, minimalizirati negativne vplive tranzitnega prometa, na vseh cestah pa ustrezno urbano opremo in standard za peš promet. Center je treba razvija predvsem s prenovo in dopolnitvami. V starih vaških jedrih Dol in Gorenja vas naj se izvaja prenova v pretežno stanovanjsko strukturo z dopolnilnimi programi. Sprejemljive so le dejavnosti, ki lahko uspešno živijo v stavbni strukturi obstoječih avtohtonih stavbnih tipov. Dovoljene so prenove, rast stavb ter dopolnilne gradnje. Novejše stanovanjsko območje Pod goro se lahko širi proti jugu, ohranja naj kvalitete umestitve v prostor, zlasti smer slemena hiš vzporedno s plastnicami. Ostane naj namenjeno stanovanjem s spremljajočimi programi. Območje Breg se lahko dopolni s stanovanjsko pozidavo z možnostjo delavnic. Morfološko mora območje ostati enovito. Grgar naj se razvija tudi z revitalizacijo naselja, s prenovo, rastjo stavb in dopolnilno gradnjo. Med posameznimi naselbinskimi sklopi je za dolgoročni razvoj relativno veliko površin ustreznih za pozidavo, predvsem v območjih Breg in Pod Goro.
(6) Branik naj se razvija kot sestavljeno naselje posameznih starejših gruč ob robovih vzpetin in novejše strnjene ter obcestne pozidave. Ohranjajo se organizacijsko ločene morfološke enote v nizu ob regionalni cesti, Birsi z enotama Bizjaki in Birsi, Korp, Staro jedro ali Britof, Novo naselje pod Britofom, ki se preko Branice povezuje z enotami Vas, Tabor in Grad, naprej po cesti v smeri Spodnje Branice enota Zajči s Hmeljaki, Mesarji in Škrbiči ter Preserje severno nad Branikom. Vas dopušča še zaokrožitev stavbnih zemljišč proti severu, do zelenega pasu med naseljem in reko Branico. Stavbna zemljišča se zaokrožujejo še v Novem naselju ob prometnicah, intenzivnejši razvoj dopušča še dodatne stavbne površine. Osnovni javni prostori naselja ob šoli, pred cerkvijo na Britofu, pred pošto in ob kulturnem domu, ob gostišču Furlan, ter niz manjših ambientov na poti skozi Vas do gradu, naj se uredijo in oživijo tako, da se pomembne stične točke naselja sekvenčno pojavljajo in odpirajo, ne samo kot točke skoncentriranih raznovrstnih programov ampak tudi kot promenadna pot do gradu. Ureditev prometnih površin naj daje prednost pešcu in naj ima enotne urbane elemente. V Britofu naj se v zgornjem delu uredi javni prostor za parkirišča in park, v spodnjem delu pa je potrebno območje celovito urediti, tudi dograditi. Območje Vasi je potrebno obnoviti, dopolniti z individualno stanovanjsko pozidavo, ob promenadi parter programsko oživiti z dejavnostmi, ki so sprejemljive v obstoječi obodni stavbni strukturi. Območje ob gostilni Furlan naj se nadgradi v območje zelenega sistema naselja, v katerega se na sonaraven način s peš potmi vključi reko Branico. Grajski sklop kot posebna stavbna struktura Branika naj se s programsko oživitvijo razvija kot eden izmed nosilcev javnega življenja. Območja naj se ureja z enotnimi urbanistično arhitekturnimi zasnovami. Ostale naselbinske enote, Bizjaki, Birsi, Hmeljaki, Mesarji in Škrbiči, naj se razvijajo le v doseženih mejah kot samostojna ruralna naselja in se le v manjši meri širijo proti severu. V naseljih naj se poleg bivanja razvijajo še različne oblike kmetijske in storitvene dejavnosti. Pri širitvah in zapolnitvah stavbne strukture naj se ohranjajo pravila avtohtonega oblikovanja in naj ne presegajo obstoječih okoliških višinskih gabaritov, ohranjajo naj se kvalitetne prvine krajine v merilih, oblikah, naklonih in kritini streh. Zaselki naj se razvijajo pretežno z obnovo in prenovo stavbnega fonda. Preserje naj se zapolnjuje z individualno stanovanjsko gradnjo. Ohranja naj se cezurni gozd med Preserji in Zajči.
(7) Čepovan naj se razvija tako, da ostane jasno čitljiva delitev na tri morfološka območja, Staro jedro, namenjeno bivanju ter družbenim in oskrbnim funkcijam naselja, Tovarno s proizvodnjo ter Močila z manjšim številom stanovanjskih hiš na severu. Severna in vzhodna meja naselja naj se ne spreminjata, širitev individualne gradnje naj se usmerja na zahodni del naselja, kjer naj se rob oblikuje z vzpostavljenim zapirajočim vzorcem poselitve. Javne prostore znotraj Starega jedra, na vozliščih poti, ob odcepu proti Lokovcu, ob gasilskem domu, ob cerkvi sv. Janeza Krstnika, zelen, z drevoredom poudarjen prostor med cerkvijo in pokopališčem, je potrebno nadgraditi prostorsko, z obodno stavbno strukturo, površinami za pešca, prometnimi površinami, in programsko, z dejavnostmi, ki so po vplivih na okolje primerne konceptu naselja ter merilu in značaju posameznih centralnih prostorov naselja. Dopolnitve stavbne strukture s stanovanjskimi objekti so možne na zahodnem delu naselja. Poenotene naj bodo z gabariti in strehami obstoječih stavb, sooblikujejo naj javni prostor, z upoštevanjem avtohtone arhitekture. Rob naj se oblikuje z zapirajočim obstoječim vzorcem, z usklajenimi, vzdolžnimi kubusi vzporedno s plastnicami. Območje Tovarna se lahko širi proti jugu, meja naj se oblikuje zapirajoče, po principu zniževanja stavbnih volumnov. Močila naj se zaradi varovanja vodnega vira ne širijo, dopustne so le manjše dopolnitve gradenj.
(8) Trnovo naj se razvija tako, da ohranja podobo razpotegnjenega naselja manjših gruč, med seboj ločenih s presledki zelenih površin. Na severnem robu naj stavbna struktura v globino seže za širino enega niza stavb in se v zaledje širi le mestoma. Prav tako naj se princip ene globine ohranja tudi v zahodnem delu naselja, kjer so nad cesto še dopustne širitve stavbnih zemljišč. Južni rob naselja se s stavbnimi zemljišči v več krakih globoko spušča in dopušča dodatno stanovanjsko gradnjo, vendar naj ohranja gozdno travnate cezure med kraki stanovanjske gradnje. Javni prostor naj se oblikuje med obema izvornima naselbinskima jedroma in ob prometnici med njima. Prostor južno od ceste s cerkvijo, domom KS in šolo, je potrebno enotno oblikovati, s povezovanjem mikroambientov, podrejenih ambientu cerkve. Potrebna je obnova obeh izvornih naselbinskih jeder, ureditev površin za pešce z oblikovanjem dominantnega prostora ob cerkvi, medprostorov med posameznimi objekti ter urbana in tehnična oprema prostora. Pot za pešca je smotrno urediti krožno, po obstoječi poti cerkev–staro jedro Trnovo–spomenik–šola–staro jedro Volčiči–cerkev. Industrijski obrat ob cerkvi naj se seli, prostor pa nameni urbanim funkcijam. Območje centralnih dejavnosti se lahko dopolnjuje z novogradnjami, vendar naj ne presegajo volumnov objektov podobnih namembnosti in ne degradirajo centralnih ambientalnih prostorov. Ves prostor, namenjen poselitvi, znotraj cestnega obroča je dolgoročnega značaja in ga je potrebno urejati enovito. Manjše zapolnitve z novogradnjami so dopustne ob obstoječih hišah, tako da tvorijo gruče in ne presegajo gabaritov obstoječe pozidave. Na južnem delu naselja niso dopustne strukture velikega merila, ki bi pomembno presegle gabarite obstoječe. Južni in deloma tudi zahodni rob naselbinskih struktur, ki sta že presežena, je potrebno pri razvoju sanirati.
(9) Prvačina naj se razvija tako, da se iz osrednjega zgoščenega dela ob križišču cest širi v tri krake, proti zahodu in vzhodu nižinski obcestni pas ob železniški progi z manjšo razpršeno gradnjo na konceh in močnejši krak, ki se dviguje v hribovit severni del s posameznimi avtohtonimi gručami, razraščenimi z novogradnjami. Južni rob naselja naj bo regionalna cesta, kot skrajna meja urbanih širitev. Meje ravninskega dela naselja na vzhodnem in zahodnem delu je potrebno oblikovati z načrtnim zgoščevanjem razpršene gradnje, kar hkrati predstavlja prostorske rezerve naselja. Širjenje stavbnih zemljišč preko vzhodnega in zahodnega roba ni dopustno. Severni rob ravninskega dela naj se ne spreminja. Območje poselitve na vzpetini ob Lažnivi poti naj ohrani zelene meje vzhodno in zahodno od obstoječih stavb, gručasto, z zelenimi prekinitvami, pa se lahko razvija proti severu. Ohranja naj se morfološka členitev v enote Dolanji konec, Pod Frato, Staro jedro, Železniška postaja, Goranji konec, Frjula, gospodarska cona in Lažnjiva pot. Potrebna je programska in prostorska revitalizacija vzpostavljenih središčnih prostorov, oprema z urbanimi elementi in nadgradnja sistema urbanih zelenih elementov z obnovo in ureditvijo drevoreda ter povezavo s parkom ob stari in novi šoli. Parterji stavb z vhodi iz javnega tržnega prostora naj bodo v čim večji možni meri javni. V staro jedro naj se umešča dejavnosti, ki lahko funkcionirajo v obstoječi stavbni strukturi, v novem jedru pa naj se ta oblikovno prilagodi potrebam družbenih ali oskrbnih dejavnosti. V Dolanjem in Goranjem koncu naj se območja razpršene gradnje sanirajo z zgostitvami s stanovanjskimi gradnjami, ki naj ohranjajo zelene cezurne pasove med posameznimi gručami. Višinski gabariti naj se ne presegajo, stavbna struktura naj se v čim večji meri umešča na že vzpostavljene gradbene linije. Enaki kriteriji glede oblikovanja gradenj, razen cezur, veljajo za dopolnitve stanovanjskih gradenj na območjih Pod Frato in Frjula, kjer so zemljišča večinoma že pozidana in so možne le manjše zapolnitve. Ohranjajo naj se kvalitetne prvine krajine z merili, obliko, naklonom in kritino streh. Na območju stanovanjske gradnje na Lažnivi poti naj se ohranja slemenska poselitev, višinski gabariti naj se ne presegajo. Območje za gospodarstvo naj se umesti na ravnico med železnico in regionalno cesto, ločeno od stanovanjskih območij.
(10) Lokve, načrtovane kot lokalno središče Trnovske planote, se bodo razvijale kot turistično rekreacijsko naselje s ponudbo, ki bo nadgrajevala številne naravne danosti območja. Razvoj naj bo usmerjen predvsem v dograditev in razširitev območij in objektov turistične infrastrukture, kar vključuje umestitve prenočitvenih kapacitet, objekte gostinske in druge turistične dejavnosti, objekte za šport in rekreacijo ter dograditev komunalne opremljenosti naselja. V manjši meri se dopušča dopolnitev stanovanjske gradnje. Lokve naj ohranijo delitev v šest morfoloških enot, Krotna Vas, Center z gričem, Podskrilje, Voglarija, Gorenji konec in Pod Vrhom, ki jih delijo obsežne zelene površine. Temeljna struktura naselja z naštetimi jedri in zaselki, razpršenimi po kotlini, naj se nadgradi z zgoščanjem pozidave okoli posameznih gruč na način, da ne prekinjajo vedut, saj je za ohranjanje oblikovne podobe kraja vedutna prehodnost kotline nujna, še posebej v smeri S–J, kjer se pogledi stekajo iz z gozdom zaprtega prostora kotline vzdolž travnikov na njene robove. Zato naj se širitve umeščajo na robove kotline, od koder imajo območja nove vedutne poglede, sama pa obstoječih ne ovirajo. Okrog edine grajene dominante prostora, cerkvice svetega Antona Padovanskega na griču sredi naselja, naj se razvije osnovni javni prostor. Danes poleg cerkve obsega še šolo, večja gostinska objekta Poldanovec in Paradiso ter Škafarski dom in je centralno območje razvoja kraja, kjer naj se s prenovami in novogradnjami pod gričem s cerkvijo omogoča razvoj turistične dejavnosti. Pozidava v centru Lokev je lahko večjega merila, vendar se ne sme razrasti v zeleno pobočje okoli cerkvice, hkrati pa ne sme zapirati vedut vzdolž kotline. Oblikuje naj se ustrezne peščeve površine, lahko kot trg, zagotovi naj se urbana oprema, urejene prometnice, parkirišča, parkovne in rekreacijske površine. Območje Centra z gričem naj se zaradi občutljivosti uredi na podlagi arhitekturnega natečaja. S peš ureditvami naj se center poveže z območjem smučišča ter območji pešpoti Za zidom, urejenimi piknik prostori na robovih naselja ter razgledno točko pod vrhom. Ustrezno naj se vključi posamezna dominantna osamela drevesa. Starejše stanovanjsko območje Krotne vasi, zgoščeno v dve manjši jedri, z obsežnejšo površino počitniških hišic, se na robu naselja lahko dopolni s površino enoetažnih počitniških hiš. Zelene površine naj ostanejo najbolj pomemben element območja. Območje Voglarija na skrajnem zahodnem robu naselja se lahko gručasto dopolnjuje z novimi centralnimi programi, med njimi tudi z zdravstveno dejavnostjo. Višinski gabariti novih stavb naj ne presegajo gabaritov obstoječih. Območje posameznih individualnih hiš, tudi kmetij, na robu obsežne travnate vrtače v enoti Podskrilje se lahko razvija navznoter, z zgoščevanjem, s stanovanjskim programom po obodu. Gorenji konec, kjer so posamezne individualne hiše, pretežno kmetije, se lahko zgošča z dejavnostmi kmetij in bivanja. Na območju pretežno kmetijskih površin Pod vrhom, naj se na severnem razglednem previsu uredi piknik prostor, na območju ob centru pa se lahko umešča površine za turizem. Novogradnje za namen turizma ne smejo zakrivati kvalitetnih pogledov na grič in travnate krake naselja, zato naj bodo locirane ob rob gozda.
(11) V manjših podeželskih naseljih je potrebno ohranjati identiteto naselja z obnovo važnejših objektov, z ohranjanjem morfološkega vzorca in tipologije gradnje, z zagotavljanjem zadostne količine zelenih in drugih odprtih javnih površin ter z ohranjanjem skladnega razmerja med odprtimi in grajenimi površinami v naselju.
(12) Urbanistično oblikovanje posameznih prostorov znotraj naselij, ki so za oblikovanje javnega prostora posebej pomembni, se določi z javnim urbanističnim natečajem.
(13) Kadar gre za večja območja širitev naselij, območja celostne prenove naselij, območja sanacije razpršene gradnje z vključevanjem le-te v obstoječe naselje ali z vzpostavljanjem novega naselja, se urbanistično oblikovanje določa z OPPN.
17. člen 
(zasnova prometne infrastrukture) 
(1) Hitra cesta H4 Podnanos–Vrtojba, ki povezuje občino z Ljubljano na vzhodu ter z Vidmom, Benetkami in Trstom na zahodu, se bo dogradila in bo z obojestransko razširitvijo za en prometni pas nadgrajena v avtocesto. Med regionalnimi cestnimi povezavami bodo, glede na predviden razvoj turističnega centra na Lokvah, prednost imele rekonstrukcije cest Solkan–Lokve in Predmeja–Lokve–Čepovan–Most na Soči. Zgrajena bo obvozna cesta naselja Dornberk. Na mestnem območju je pomembna predvsem dogradnja primarnega omrežja z izgradnjo zahodne mestne ceste z novim predorom pod Panovcem ter priključitev ulice dr. Karla Lavriča na solkansko obvoznico. V sekundarnem omrežju je treba natančneje preučiti možnost podaljšanja ulice Gradnikove brigade do parka vile Bartolomei proti severu in Delpinove ulice proti jugu, izgradnje južne razbremenilne vzporednice kromberški vpadnici, izgradnje kromberške pobočne ceste ter povezovalne ulice vzdolž Korna na južnem robu mesta. Opredeliti je treba potek in zaključek Kidričeve ulice in možnost ukinitve dela Vojkove ceste. Ob tem je pomembna ureditev glavnih križanj, zahodne mestne ceste z Erjavčevo in Prvomajsko ulico, solkanske obvoznice z ulico dr. Karla Lavriča, slednje z Vojkovo cesto in Prvomajsko ulico ter Prvomajske z ulico IX korpusa. Prav tako je potrebna ureditev pomembnih križanj na obodu mesta, priključka s hitre ceste Pri treh hišah (R3 615-R2 444), križišča na Ajševici (R3 613-R2 444), v Solkanu (G2 103-R3 608) in v Rožni Dolini (na cesti G2 103 stičišče Vojkove in Vipavske ceste). Za navedene in morebitne nove ključne elemente prometne infrastrukture je treba zagotoviti ustrezne rezervate, natančno prostorsko umestitev pa doreči na podlagi podrobnejših projektnih rešitev.
(2) Omrežje kolesarskih poti na območju mesta bo temeljilo na dograjeni kolesarski poti v smeri sever–jug skozi Novo Gorico in Solkan naprej ob Soči do Plav ter novi poti v smeri vzhod–zahod ob Kornu in naprej po parkovni poti vzdolž Panovca do Ajševice in Lijaka. Središči Nove Gorice in Solkana bosta prednostno namenjeni pešcem in kolesarjem. V Novi Gorici se na Kidričevi ulici vzpostavi mirno območje, kjer je motorni promet na vsej dolžini v celoti podrejen pešcu, vzpostavi se izključna peš cona med mestnim parkom in trgovskim središčem ob Prvomajski ulici. Poleg samostojnih kolesarskih in pešpoti v smereh sever–jug in vzhod-zahod se tudi ob zbirnih in napajalnih cestah uredijo poti za kolesarje in pešce.
(3) Mirujoči promet se na območju mesta usmerja v večje javne parkirne hiše v centru ter parkirne ploščadi na robovih. Javna parkirišča so povezana z javnim potniškim prometom in služijo kot izhodiščne točke za obisk mestnega centra ali rekreacijskega roba.
(4) Mreža javnega potniškega prometa se bo razširila tako, da bo z Novo Gorico povezala celotno mestno območje, poleg Solkana, Šempetra, Vrtojbe in Gorice tudi razvojna področja mesta na Ajševici in v Lokah.
(5) Železniško infrastrukturo je potrebno rekonstruirati in posodobiti. Najpomembnejšo železniško povezavo v občini predstavlja navezava Nove Gorice na V evropski koridor, zato je nujna elektrifikacija trase Nova Gorica–Sežana. Trasa Nova Gorica–Jesenice je kot historična Bohinjska proga potniška žila velikega turističnega pomena. Železniško tovorno postajo je primerno iz središča mesta premestiti v skupni logistični terminal v Vrtojbi in Štandrežu ter v Novi Gorici ohraniti le potniško postajo. Zgraditi je potrebno novo potniško postajališče v Solkanu.
(6) V primeru gradnje, rekonstrukcije ali investicijsko vzdrževalnih del na državnih in občinskih cestah naj se, v kolikor se izkaže za potrebno, načrtujejo ustrezni prehodi za dvoživke.
18. člen 
(zasnova energetske infrastrukture) 
(1) Načrtuje se nadgradnja DV 400 kV Divača–Redipuglia v dvosistemski daljnovod 2x400 kV Divača–Redipuglia ter gradnja novega vzporednega dvosistemskega daljnovoda 2x400 kV. Dolgoročno je načrtovan prehod vseh obstoječih prenosnih enosistemskih daljnovodov na dvosistemske daljnovode. Uporaba kablovodov na prenosnem omrežju napetostnega nivoja 110 kV je skladno z Resolucijo o nacionalnem energetskem programu ter načrtom razvoja prenosnega omrežja RS pod določenimi pogoji izjemoma možna, na večjih napetostnih nivojih pa uporaba kablov ni predvidena. Distribucijsko omrežje v MONG bo v celoti 20 kV. Z namenom zagotavljanja zanesljive oskrbe z električno energijo bo skladno s potrebami gradnje potrebno zagotoviti ustrezno število dodatnih transformatorskih postaj. Vsi elektroenergetski vodi znotraj naselij morajo biti izvedeni podzemno. Kjer zaradi terenskih ali drugih tehničnih razlogov ni mogoča gradnja podzemnega voda, se ta lahko izvede nadzemno.
(2) Zgrajen bo prenosni plinovod M3/1 Ajdovščina–Šempeter in rekonstruiran prenosni plinovod M3 na odseku Ajdovščina–Šempeter. Distribucijsko omrežje zemeljskega plina na območju Nove Gorice, Solkana, Kromberka in Rožne Doline bo s širitvijo poselitve dograjevano skladno z energetsko zasnovo.
(3) Toplovodni sistem, ki oskrbuje stanovanjska območja z visoko gostoto pozidave in center mesta, bo povečal moč, tako da bo oskrboval še nova načrtovana območja v mestu ter tehnološko posodobljen (kogeneracijski agregati, daljinsko hlajenje). Novopozidana območja mesta z načrtovano visoko izrabo prostora se opremlja s toplovodom skladno z energetsko zasnovo.
(4) Za pridobivanje dodatne električne energije pri individualnih gradnjah, pa tudi za oskrbo objektov družbene infrastrukture, športnorekreacijskih objektov in območij za kmetijsko proizvodnjo, se spodbuja zlasti izrabo sončne energije in biomase. Na območjih strnjene pozidave Trnovske in Banjške planote ter Vipavske doline se spodbuja uvedba sistema daljinskega ogrevanja na biomaso. Spodbuja se pridobivanje dodatne električne energije z uporabo bioplina na živinorejskih kmetijah in energije vetra na Banjški planoti.
19. člen 
(zasnova komunalne opreme in varstva okolja) 
(1) Oskrbo s pitno vodo zagotavljata povezana glavna vodna vira Mrzlek in Hubelj z vodarnama. Za območje Nove Gorice predstavlja rezervni vodni vir Lijak. Zaradi oporečnosti pitne vode je potrebno sanirati več vodovodov in zagotoviti ustrezno pripravo pitne vode na vseh izvirih, predvsem na Trnovski in Banjški planoti. Dograjevati in rekonstruirati je potrebno primarni vodovod, zgraditi več novih in obnoviti obstoječe vodohrane ter graditi in obnavljati črpališča. Zamenjati je potrebno vse salonitne vodovodne cevi. Na območju mesta bo zgrajen vodovod med MIP in Ajševico, čistilna naprava tehnoloških vod za vodarno Mrzlek in del magistralnega voda v Kromberku. Na področju Vipavske doline bodo na javno omrežje priključene gruče hiš v naseljih Šmihel, Ozeljan, Šempas, Vitovlje, Gradišče in Spodnja Branica. Na Trnovski in Banjški planoti je treba zagotoviti vodooskrbo še v Grgarskih Ravnah in okoliških zaselkih, Fobci ob Grgarju, Dolnjem Čepovanu, Puštalah, Ravnici–pri Peči, Trpinovšču, Podgozdu, v Lokovcu, na Lazni ter zagotoviti povezavo Bate–Sveto in Humarji–Podlaka z okoliškimi zaselki. Zavarovati je treba vse vodne vire, ki se bodo na novo vključili v javno vodovodno omrežje. Raziskani bodo potencialni novi viri pitne vode in zaščitena bo njihova kakovost. Zagotavljati bo potrebno tudi zadostne količine manj kvalitetne vode za gospodarsko izrabo.
(2) Za zagotavljanje požarne varnosti bo potrebno zlasti skrbeti za rekonstruiranje in dograjevanje omrežij.
(3) V skladu z operativnim programom čiščenja in odvajanja odpadnih voda bodo zgrajeni kanalizacijski sistemi s čistilno napravo za vsa naselja, ki teh še nimajo. Naselja Nova Gorica, Solkan, Kromberk, Pristava in Rožna Dolina bodo navezana na centralno čistilno napravo, locirano na območju občin Šempeter - Vrtojba in Miren - Kostanjevica. Predvidena je izgradnja kanalizacijskega omrežja na območju Kromberka in Lok ter posamezne dopolnitve v Novi Gorici in Rožni Dolini. Naselja Dornberk, Potok, Zalošče, Tabor, Draga, Brdo, Budihni, Saksid in Gradišče se bodo navezovala na čistilno napravo v Prvačini, vendar je potrebno za njihovo priključevanje dograditi povezovalne vode. Naselja Ozeljan, Šempas, Osek in Vitovlje se bodo navezala na skupno čistilno napravo, ravno tako naselja Branik, Spodnja Branica in Preserje. Samostojna čistilna naprava je predvidena za naselje Čepovan. Odpadne vode Grgarja bodo speljane na centralno čistilno napravo. Za območja širitve mesta proti vzhodu bo zgrajena čistilna naprava pod Lokami. Zaradi načrtovanega turističnega razvoja bo zgrajena čistilna naprava na Lokvah.
(4) Za izboljšanje odvodnih razmer v Rožni Dolini je potrebno usposobiti suhi zadrževalnik Pikol. V mestu je potrebno zgraditi kanala ZBDVs in BCs za odvajanje meteornih voda z zahodnega roba in severnega dela mesta v Sočo ter zadrževalni bazen na Ščednah za zadrževanje dela zalednih voda s pobočja Katarine nad obvoznico. Dolgoročno je predvidena tudi izgradnja vzporednega razbremenilnika ob trasi pokritega dela vodotoka Koren, ki je vezan na enak poseg na italijanski strani vodotoka.
(5) V skladu s Strategijo ravnanja z odpadki Vlade RS bo potrebno nadgraditi mrežo zbirnih in prevzemnih mest za ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov, še zlasti nevarnih frakcij komunalnih odpadkov iz gospodinjstev. Na območju regijskega Centra za ravnanje z odpadki (CERO) Nova Gorica bo vzpostavljena mehansko biološka obdelava mešanih komunalnih odpadkov. Do CERO bo potrebno zagotoviti nov prometni dostop iz smeri hitre ceste. Na območju mesta bo potrebno vzpostaviti dva zbirna centra za komunalne odpadke, enega v Solkanu in enega v Novi Gorici. Evidenco divjih odlagališč odpadkov je potrebno nadgrajevati in predvideti sanacijo. Najprej je potrebno sanirati divja odlagališča na vodovarstvenih območjih.
20. člen 
(zasnova telekomunikacijske infrastrukture) 
Na območju občine bodo z najsodobnejšo telekomunikacijsko infrastrukturo opremljena vsa območja strnjene pozidave. Območja razpršene poselitve bodo pokrita z brezžičnimi povezavami. Postopno se bo povečevala opremljenost z omrežji optičnih kablov ter pokritost z radijskim in digitalnim televizijskim signalom, signalom za mobilno telefonijo ter drugimi signali.
21. člen 
(splošne usmeritve za razvoj v krajini) 
(1) Razvoj krajine v občini mora biti usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti, ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja. Dejavnosti v krajini naj bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesreč. Na območjih, ki so spoznana za vrednejša zaradi naravnih, kulturnih in drugih kvalitet, naj bo zagotovljeno skupno varovanje. Poleg kmetijstva, gozdarstva in poselitve, ki najmočneje vplivajo na razvoj krajine, se bodo znotraj posameznih krajin razvijale tudi turistične in rekreacijske dejavnosti, gospodarjenje z vodami ter izkoriščanje mineralnih surovin.
(2) Z ohranjanjem in vzpostavljanjem kulturne in simbolne prepoznavnosti krajine naj se zagotavlja večja privlačnost območij, specifične razvojne možnosti, kvalitetno bivalno okolje in možnosti za identifikacijo prebivalstva s teritorijem občine. Kulturno in simbolno prepoznavnost ter doživljajsko vrednost krajine oblikujejo pestra kulturna krajina, stavbna in naselbinska dediščina podeželja ter naravne kakovosti, ki so dejavniki prepoznavnosti krajine in jih je zato potrebno obravnavati kot razvojne dejavnike, ki povečujejo privlačnost tudi za investitorje in obiskovalce. Spodbujati je potrebno razvoj turizma v povezavi s kulturnimi vrednotami, kar bo prispevalo h gospodarskemu razvoju občine.
(3) Poseben odnos je potrebno imeti do območij regionalne prepoznavnosti Trnovske in Banjške planote ter območij lokalne prepoznavnosti pobočij nad Goriško ravnico, Vipavske doline in zelenega obroča hribov okoli Nove Gorice, Sabotina, Svete Gore, Škabrijela, Danijela in Panovca.
22. člen 
(splošne usmeritve za razvoj kmetijstva) 
(1) Najboljša kmetijska zemljišča, ki naj bodo namenjena za intenzivno kmetijsko proizvodnjo in za katera bo zagotovljeno trajno varstvo, je treba določiti po predhodnem usklajevanju z drugimi interesi v prostoru, z upoštevanjem ranljivosti prostora.
(2) Opravljanje kmetijske dejavnosti naj se na območjih s slabšim pridelovalnim potencialom spodbuja, če se s tem omogoča ohranjanje kulturnih in simbolnih kakovosti krajine ali biotske raznovrstnosti ter naravnih vrednot.
(3) Na območjih, ogroženih zaradi škodljivega delovanja voda, burje, zmrzali in suše, je treba kmetovanje prilagoditi neugodnim terenskim in klimatskim razmeram.
(4) Območja, kjer so agrarne operacije povzročile krajinsko in ekosistemsko osiromašenje, je potrebno sanirati s stopnjevanjem deleža vegetacijskih prvin in renaturacijo vodotokov.
(5) Pri umeščanju drugih dejavnosti, ki bi lahko povzročile onesnaženje tal z visokim ali dobrim pridelovalnim potencialom, je treba zagotoviti dovolj velik odmik od kmetijskih zemljišč ali zasaditi zaščitne vegetacijske pasove.
(6) Drevesna in grmovna zarast med kmetijskimi zemljišči in ob vodotokih naj se ohranja.
(7) Kmetijska zemljišča v neposredni bližini naselij in med obstoječo pozidavo se lahko namenijo za poselitev le, če se s tem ne spremenijo ekološki in gospodarski pogoji v taki meri, da bi kvarno vplivali na zdravje ljudi.
23. člen 
(usmeritve za razvoj intenzivne kmetijske proizvodnje) 
(1) Kmetijsko dejavnost se prednostno usmerja v Vipavsko dolino, kjer je proizvodni potencial tal največji. Območje intenzivnega kmetijstva bo Šempasko polje, kjer naj prevladuje njivska pridelava. Na tem območju so dovoljeni ukrepi za posodabljanje kmetijske proizvodnje, vendar je treba upoštevati poplavna območja ter ohranjati naravo ob vodotokih, obstoječo krajinsko strukturo, mrežo poti, prostorske smeri, naravne koridorje in logiko krajinskega vzorca.
(2) Območja vrtnarske proizvodnje, namenjena vzgoji zelenjadnic in okrasnih rastlin, so Šempasko polje, pobočja pod robom Trnovske planote od Lok do Vitovelj, ravninska območja ob Vipavi ter kmetijska območja pri Rožni Dolini. Objekti za vrtnarsko pridelavo smejo biti na teh območjih postavljeni le, če so v zadostnem odmiku od poselitve, da niso zanjo motilni.
(3) Na pobočjih južnega dela Vipavske doline naj se ohranja struktura večjih sklenjenih površin kmetijskih zemljišč med gozdom. Spodbuja naj se intenzivno vinogradništvo in sadjarstvo, pri čemer se novi trajni nasadi ne smejo umeščati na erozijska in plazovita območja.
(4) Na območju Trnovske in Banjške planote naj se spodbujata pašna živinoreja in ekološko kmetijstvo. Spodbuja naj se razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem predelavo kmetijskih pridelkov, mesnih in mlečnih izdelkov ter lesa, zlasti pa še kmetijskega turizma. Preprečevati je treba zaraščanje kmetijskih zemljišč, zlasti na območju Banjške planote. Kmetijska dejavnost na Trnovski in Banjški planoti mora upoštevati vse potrebne omejitve zaradi varstva vodnih virov. Kmetijska dejavnost naj se na območju planote izvaja tako, da se ohranjajo naravne značilnosti in kakovosti območja ter prepoznavne značilnosti območja.
(5) Na pobočjih pod Trnovsko planoto in v dolini Branice, kjer se razvijata predvsem sadjarstvo in vinogradništvo, naj se kmetijska dejavnost izvaja tako, da se ohranja preplet kmetijskih zemljišč in poselitve. Upoštevati mora omejitve nestabilnega terena in zahteve ohranjanja narave.
(6) Pri prenovah obstoječih trajnih nasadov in vzpostavljanju novih naj se izbira tako obliko nasada, da bo nevarnost proženja erozije minimalna.
24. člen 
(usmeritve za razvoj gozdarstva) 
(1) Posegi in obnovitvena, vzdrževalna ter varstvena dela v varovalnih gozdovih na skrajnem južnem delu Trnovske planote, ki večinoma sovpadajo tudi s krajinskim parkom Južni obronki Trnovskega gozda, in v najbolj strmih pobočjih severnih obronkov kraške planote nad Branico morajo biti skladni s sprejetimi gozdnogospodarskimi načrti in drugimi pravnimi akti. Gospodarjenje v teh gozdovih je omejeno na krepitev varovalne funkcije gozdov.
(2) V gozdnih rezervatih Kromberški hrasti, Lijak, Smrečje, Paradana, Govci, Golaki in nekaj manjših v Trnovskem gozdu ter delno v mestnem gozdu Panovec so prepovedane vse dejavnosti razen opravljanja nalog javnih služb s področja gozdarstva, ohranjanja narave in nadzora lova. Zaradi poučnih in turističnih funkcij rezervatov z blažjimi režimi je, v skladu z gozdnogospodarskimi načrti, dovoljeno postavljanje informacijskih tabel.
(3) V gozdovih s posebnim namenom so posegi dovoljeni. Gospodarjenje z njimi mora biti prilagojeno vrsti in stopnji poudarjenosti posamezne funkcije gozda (ekološka, socialna, hidrološka, lesno proizvodna, biotopska …). Urejajo se na podlagi gozdnogospodarskih načrtov in drugih pravnih aktov. Med gozdove z izjemno poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami, zlasti rekreacijskimi, spadajo območje Trnovskega gozda, delno mestni gozd Panovec, Škabrijel, Sveta Gora, Sabotin, Sveta Katarina, območje Železnih vrat nad Dornberkom ter drugi. Trnovski gozd in Banjška planota imata pomembne hidrološke funkcije, gozdni kompleksi Stare Gore, Mandrije in Panovca pa biotopske funkcije.
(4) Na območjih sklenjenih in ohranjenih gozdnih kompleksov s poudarjenimi funkcijami gozdov, ki so ovrednotene v gozdnogospodarskih načrtih, mora biti gospodarjenje sonaravno in trajnostno ter mora upoštevati večnamensko vlogo gozdov.
(5) Lesno proizvodna funkcija gozda se spodbuja na območjih, kjer so ustrezne naravne danosti in ni konfliktov z varstvom drugih naravnih virov. Lesno proizvodna funkcija gozda je izjemno poudarjena na območju Trnovskega gozda in dolinskega dela v južnem delu Vipavske doline. Lesna proizvodnja ni dovoljena v varovalnih gozdovih in gozdnih rezervatih. V gozdovih s posebnim namenom se lesna proizvodnja sme izvajati le v skladu z njihovim posebnim namenom.
(6) Posege v gozdni prostor je potrebno usmerjati na robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo, oziroma na območja zaraščajočih se površin kot povratne rabe kmetijskih površin. Primernost posegov, določenih s predpisi o urejanju prostora, krčitve gozdov in izkoriščanja za potrebe paše je potrebno oceniti glede na ovrednotenje funkcije gozdov. V večje sklenjene gozdne komplekse, še posebej kjer so poudarjene socialne ali ekološke funkcije gozdov, posegi v gozd in gozdni prostor za namene razpršene poselitve niso dopustni. Izjema so manjši objekti za potrebe gozdarstva in lova. V gozdnem prostoru se smejo urejati kolesarske in pešpoti, namenjene rekreaciji prebivalstva.
(7) Ravninskih gozdov, skupin dreves in posameznih dreves v kmetijski krajini naj se ne krči. Gozdove v naseljih naj se ohranja in vključuje v zelene sisteme naselij. Gozdove v bližini naselij se sme nameniti poselitvi le, če to bistveno ne spreminja ekološkega ravnovesja.
25. člen 
(usmeritve za gospodarjenje z vodami) 
(1) Vode v občini se smejo izkoriščati za oskrbne, gospodarske in turistično rekreacijske namene le ob hkratni skrbi za varstvo njihove kakovosti ter njihovega krajinskega in doživljajskega pomena. Pri načrtovanju rabe prostora je kot omejitev potrebno upoštevati poplavnost, erozijo in plazovitost. Posegi na vodna zemljišča morajo biti izvedeni tako, da upoštevajo morfološke značilnosti voda in drugih krajinskih kvalitet. Območja vodnih in priobalnih zemljišč, ki niso namenjena bivanju ali opravljanju dejavnosti, bodo prepuščena naravni dinamiki prostora. Rabo prostora, ki lahko vpliva na spremembe odtočnega režima, bomo usmerjali izven teh območij. Nadaljnje regulacije vodotokov niso dopustne. Zaradi kmetijstva regulirane vodotoke Vipavo in Lijak bomo renaturirali.
(2) Največji potencial vodnega vira je bazen pod Trnovsko in Banjško planoto na razpoklinskih in kraških vodonosnikih z veliko izdatnostjo. Potencialni vodni viri v prodih in peskih se nahajajo tudi na ravninskem delu občine na območjih Vipave, Branice in Lijaka, večje zaloge vode so tudi na območju med Dornberkom in Prvačino. Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem, zato bo potrebno sprejeti še zaščito vodnih virov Trnovske in Banjške planote. Dejavnosti je treba v skladu s sprejetimi načrti v največji možni meri usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode, oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za onesnaževanje voda. Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati pogoje in omejitve iz državnih in občinskih predpisov, ki se nanašajo na ta območja, ter področno zakonodajo.
(3) Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima je potrebno upoštevati naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima tako, da se ohranjajo naravne retenzijske sposobnosti prostora oziroma zagotavlja njegovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Ob izkazanem javnem interesu se retenzijske površine ali obseg vodnega režima lahko zmanjšuje, vendar le ob ustrezni nadomestitvi teh površin oziroma izvedbi drugih izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšajo poplavna varnost, vodni režim in stanje voda.
(4) Obstoječo poplavno ogroženost bomo zmanjševali v skladu s podrobnejšim načrtom zmanjševanja ogroženosti pred poplavami. Posebej je to pomembno na poplavnem območju, ki sega na območje Gorice v Italiji. Na podlagi hidrološko hidravlične študije bo zgrajen vzporedni razbremenilnik ob trasi pokritega dela vodotoka Koren. Razbremenilnik dimenzije manj kot tri metre premera bo izveden s tehniko usmerjenega vrtanja v veliki globini (več kot deset metrov). Na vhodnem delu bo izveden s prelivnim objektom iz vodotoka Koren in uvajalnim jaškom. Enak poseg bo razbremenilnik dopolnjeval na italijanski strani vodotoka. Poseg je v pristojnosti države in se načrtuje dolgoročno.
(5) Za potrebe nižanja visokovodnih pretokov reke Vipave bo na območju Stesk (na območjih k.o. Dornberk in Branica), za lociranje suhega zadrževalnika visokih voda, na območju od lokacije Mlina vzdolž vodotoka Vipava do meje z občino Ajdovščina, zagotovljena dolgoročna strateška rezervacija prostora za potrebe zadrževanja visokovodnih pretokov.
(6) Na območjih naselij mora biti zagotovljeno okoljsko sprejemljivo odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Odvajanje padavinskih voda z večjih ureditvenih območij je treba načrtovati tako, da bo v čim večji meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, torej jih je potrebno pred iztokom v površinske odvodnike zadrževati.
(7) Vodna infrastruktura se lahko uporablja tudi za druge namene, če to ni v nasprotju ali ne omejuje izvajanja osnovnega namena. Dejavnosti, ki so na območjih zadrževalnikov Pikolud in Pikol dopustne za čas do celostne rešitve odvodnje Nove Gorice, so dopustne le, če ne zmanjšujejo kapacitete tehničnih objektov in njune funkcionalnosti.
(8) Območja rekreacije na vodi na Soči in Vogrščku je treba urejati tako, da upoštevajo morfološke značilnosti voda in da rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine.
(9) Spodbujali bomo varčno in smotrno rabo pitne vode. Z dograditvijo kanalizacijskega sistema, s pravilnim in nadzorovanim odstranjevanjem odpadkov ter nadzorovano uporabo nevarnih snovi bomo odpravili oziroma maksimalno zmanjšali možnost ogrožanja vodnih virov. Odvajanje odpadnih voda neposredno v podzemne vode je prepovedano.
26. člen 
(usmeritve za pridobivanje mineralnih surovin) 
(1) Na območju občine je treba varovati in nadzorovati smotrno gospodarjenje z apnencem, dolomitom, glino, laporjem in flišem ter preprečevati možna razvrednotenja območij mineralnih surovin. Izkoriščanje mineralnih surovin se dovoljuje v obstoječih in razširjenih kopih v Solkanu, na Okroglici, v Malin Dolu pri Lokovcu in na Lazni.
(2) Pridobivanje gline, laporja in fliša naj se omeji le na nahajališče Turjak na Okroglici, ki je nadzemni pridobivalni prostor. Ker je območje kopa v večjem delu zunaj občine, območje nahajališč rude pa sega tudi na območje občine, bo potrebno z regionalnim prostorskim načrtom urediti vzporedno koriščenje rude in sanacijo pridobivalnih površin.
(3) Pridobivanje apnenca in dolomita bo dovoljeno na več območjih:
– V kamnolomu Solkan, ki je nadzemni pridobivalni prostor karbonatne surovine, apnenca. Območju kamnoloma je potrebno določiti končno namensko rabo prostora. Za ta namen je potrebno pridobiti temeljne podatke o prostoru (nosilnost tal, prevetrenost ...) ter analizirati razvojne potrebe občine oziroma regije. Potrebno je načrtovati okoljsko in krajinsko sanacijo območja, ki mora posebno pozornost nameniti bližnjemu historičnemu jedru Solkana in krajinski sliki naravnih vrat v Soško dolino.
– V kamnolomih Lokovec in Lazna, ki sta nadzemna pridobivalna prostora tehničnega kamna, namenjenega za lokalno oskrbo. Tam povečevanje proizvodnje ni dovoljeno, po končanem izkoriščanju pa je kope potrebno sanirati.
– V nahajališčih Sedovec pri Ravnici in Jelenk nad Anhovim, ki sta potencialna prostora pridobivanja tehničnega kamna, apnenca in sta že geološko raziskana.
(4) Na območju občine je še več manjših opuščenih ali manjših občasno aktivnih nelegalnih kopov. Nelegalne kope, tudi opuščene, bomo evidentirali in sanirali z ustrezno nadomestno rabo prostora ali pa jih prepustili naravni sukcesiji.
27. člen 
(usmeritve za razvoj turizma in rekreacije v naravnem okolju) 
(1) Razvoj turističnih, športnih in rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora ter preprečevali konflikti z drugimi rabami, predvsem s poselitvijo in kmetijstvom. Razvoj turizma naj temelji na naravnih in kulturnih kvalitetah občine. Turistična, športna in rekreacijska območja je treba infrastrukturno opremiti in jim zagotoviti razvojnim potrebam ustrezno velike servisne površine. Zaradi ohranjanja naravnih kakovosti naj se izvajanje posameznih športnih in rekreacijskih dejavnosti ustrezno omeji. Območja kopalnih voda smejo biti vzpostavljena le tam, kjer izpolnjujejo z zakonom predpisane kriterije.
(2) Turistična infrastruktura naj se koncentrira v turističnih centrih v Novi Gorici, Solkanu, na Ajševici in Lokvah. V pomembnejša rekreacijska izhodišča z osnovno infrastrukturo, gostiščem, informacijsko točko in parkiriščem, naj se razvijejo Banjšice, Lokovec, Čepovan, Trnovo, Šempas, Dornberk in Branik.
(3) Vinogradniška in kulinarična ponudba naj se razvija v naseljih južnega dela Vipavske doline, Braniku, Preserjah, Saksidu, Steskah, Budihnih, Zaloščah, Taboru, Potoku pri Dornberku, Dornberku, Dragi, Brdu, Prvačini in Gradišču nad Prvačino ter v naseljih severnega dela Vipavske doline, Oseku, Vitovljah, Šempasu, Ozeljanu, Šmihelu, Lokah in Kromberku, ki so povezana z vinskimi cestami. Naselja naj se razvijajo ob ohranjanju naselbinskih in drugih kulturnih kakovostih ter ob zagotavljanju prostorskih možnosti za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, povezanih s turizmom.
(4) Športne in rekreacijske dejavnosti naj se razvijajo zlasti na Lijaškem polju s Panovcem, na Soči, Vogrščku, na Trnovski in Banjški planoti ter v dolini Branice s Krasom. Območja nižinskega dela občine naj bodo povezana s kolesarskimi potmi.
(5) Območje Panovca z Lijaškim poljem naj se v povezavi z območjem ob Soči in Vogrščku razvije v glavno rekreacijsko cono širšega mestnega območja kot dodatna ponudba zabaviščnemu turizmu Nove Gorice. Na območju Panovca je potrebno urediti ustrezno rekreacijsko infrastrukturo in servisne dejavnosti, zlasti na vstopnih točkah, peš poti, otroška igrišča, parkirišče, gostinski objekt. Na območju Lijaškega polja naj se razvijajo alternativni športi kot so jadralno padalstvo, zmajarstvo, prosto plezanje, letenje z lahkimi in ultra lahkimi letali ter modelarstvo, konjeništvo, opazovanje ptic, s potrebnimi servisnimi objekti in površinami. Na površinah pod Ozeljanom naj se uredi igrišče za golf. Za obiskovalce je potrebno urediti območje izvira Lijaka, ki naj bo dostopno s peš in kolesarskimi potmi.
(6) Ob Soči naj se razvijajo vodne in obvodne športno rekreacijske dejavnosti, predvsem kajakaštvo, in kopanje. Tudi območje ob Vogrščku naj se uredi za sprehode in rekreacijo ter se s peš in kolesarskimi potmi poveže z bližnjimi rekreacijskimi območji. Vodno akumulacijo severno od avtoceste, kjer vodna gladina ne niha, naj se uredi za kopanje in vodne športe, južno od avtoceste pa naj se ureditve za takšno dejavnost priredijo osnovnemu namenu vodnega zadrževalnika. Dejavnosti na in ob Vogrščku se smejo izvajati le tako, da ne škodijo kvaliteti vode v akumulaciji.
(7) Na Trnovski in Banjški planoti naj se dopušča in spodbuja razvoj športno rekreacijske in turistične dejavnosti v povezavi z naravnimi in kulturnimi kakovostmi območja, ob skrbi za njihovo ohranjanje in s čim manjšimi posegi v prostor. Gradnja potrebne infrastrukture naj se usmerja na neizpostavljena območja, upoštevaje okoljske in naravovarstvene kriterije ter zahteve varstva kulturne dediščine. Posodablja naj se obstoječa turistična infrastruktura, zlasti smučišča. Uredijo in sanirajo naj se točke, kjer se ljudje že sedaj zbirajo, parkirišča, piknik prostori, razgledišča, pešpoti in tekaške proge. Ureditve morajo biti take, da ne ogrožajo virov pitne vode ter upoštevajo omejitve varstva narave. Upošteva naj se območje medveda. Pri zasneževanju smučišč se ne sme uporabljati sredstev za utrjevanje snega. Upoštevati je treba veliko požarno ogroženost območja zaradi pomanjkanja površinskih voda. Turističnih točk, ki omogočajo daljše zadrževanje večjih skupin ljudi, se ne sme urejati v neposredni bližini naravnih vrednot. Športna in rekreacijska ponudba Trnovske in Banjške planote naj bo dopolnjevana s ponudbo ekoloških in turističnih kmetij ter z etnološko dediščino območja. Zaradi lažjega varstva območja, upravljanja območja ter pridobivanja sredstev za razvoj območja, je potrebno ustanoviti regijski park Trnovski gozd.
(8) Sakralni turizem naj se razvija v območju sakralnih centrov Sveta Gora in Kostanjevica, ki sta tudi pomembni dominanti nad mestnim prostorom. Za turistično dejavnost je potrebno bolje izrabiti tudi kulturne spomenike, kot sta gradova Rihemberg in Kromberk, Solkanski kamniti most in Laščakova vila v Rafutskem parku ter zanimiva lokalna posebnost, novi skupni trg obeh Goric pred železniško postajo.
(9) Posebna oblika kulturno zgodovinske turistične dejavnosti naj se razvija na območjih Parka miru in Poti miru, po katerih je potekala Soška fronta v prvi svetovni vojni, na Sabotinu, Sveti Gori, Sveti Katarini, Škabrijelu in Danijelu. Ta območja se z območji parkov v zgornji Soški dolini in na Krasu lahko povezujejo v vsegoriški in čezmejni kulturno zgodovinski turistični kompleks.
(10) Občina naj za razvoj turizma bolje izkoristi prednosti geografske lege, ki jih ponuja bližina velikih Italijanskih mest, predvsem Benetk, z mrežo letališč, Ronke, Benetke, Treviso.
28. člen 
(usmeritve za varstvo naravnih in kulturnih kakovosti) 
(1) Z ohranjanjem naravnih procesov je z ustreznimi rabami treba zagotoviti ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov na območjih in objektih varstva naravnih kakovosti, kot so zavarovana območja, območja predlagana za zavarovanje, naravne vrednote, ekološko pomembna območja, habitatni tipi in posebna varstvena območja Natura 2000. Za zagotavljanje sprejemljivosti načrtovanega prostorskega razvoja občine je na območjih Nature in zavarovanih območjih potrebno upoštevati predpisane omilitvene ukrepe.
(2) Preprečevati je potrebno posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in s tem vrednost objektov kulturne dediščine, omogočanje dostopa do dediščine, predstavljanje dediščine javnosti ter celostno ohranjanje dediščine.
(3) Na območju SCI SI3000255 Trnovski gozd–Nanos naj se obiskovalci usmerjajo na poti in mesta, ki so za medveda manj moteča in primerno oddaljena od njegovega življenjskega prostora (brlogi, mrhovišča). Zagotovljen mora biti reden odvoz smeti. Na gnojišča naj se ne odlaga ostankov hrane. Za vsa območja površin za oddih, rekreacijo in šport je treba določiti upravljavca, ki bo odgovoren za redno in ustrezno vzdrževanje. Postaviti je treba informacijske table, ki bodo obiskovalce obveščale, da se nahajajo na območju medveda in jih seznanjale s pravili ravnanja na območju. Zaradi navzočnosti medveda naj se paša drobnice omeji.
(4) Na območju SPA SI5000025 Trnovski gozd naj se na celotnem območju poseki, izvedeni zaradi prostorskih ureditev, opravljajo le med prvim septembrom in prvim marcem. Za vsa območja površin za oddih, rekreacijo in šport je treba določiti upravljavca, ki bo odgovoren za redno in ustrezno vzdrževanje. Postaviti je treba opozorilne table za omejitev gibanja. Obiskovalce je potrebno zadržati na informacijskih rekreacijskih točkah, ki naj ne služijo kot izhodišče za prosto gibanje v gozdu. Vsebino tabel je potrebno uskladiti z ZRSVN.
(5) Na območju SPA-IBA SI 5000021 Trnovski gozd južni rob in Nanos se je potrebno izogibati poseganju v ekstenzivne sadovnjake, travnike in mejice. Delež pozidanih travnikov in sadovnjakov ne sme preseči 3 % površine vseh na celotnem območju IBA-SPA v MONG. Pozida oziroma uniči se lahko največ 1,3 ha ekstenzivnih sadovnjakov ter 9,6 ha travnikov.
(6) Na območju SPA-IBA SI 5000021 Trnovski gozd južni rob in Nanos na kmetijskih površinah ni dovoljeno intenzivno kmetijstvo. Večjim organiziranim množičnim prireditvam se je, zaradi zaščite tam gnezdečih ogroženih vrst ptic, potrebno izogibati. Za območje je potrebno zagotoviti redno upravljanje z natančno določenim režimom rabe in nadzorom območja. Načrt upravljanja mora vsebovati ukrepe:
– uvedbo rednega nadzora s pomočjo naravovarstvenih nadzornikov;
– omejitev vseh del na čas med prvim septembrom in prvim marcem;
– postavitev opozorilnih označevalnih tabel z opozorili planincem in pohodnikom, naj se držijo označenih planinskih poti;
– na južnih pobočjih sanacijo (vzpostavitev naravnega stanja) vseh nelegalnih pešpoti na Sabotin in usmerjanje pohodnikov na legalne poti z opozorilnimi tablami ter
– prepoved ekstremnih športov, kot so prosto plezanje, jadralno padalstvo in zmajarstvo.
Za območje vzletišča jadralnih padalcev in zmajarjev nad Lijakom naj se pri letenju upošteva režim:
– prepoved vseh poletov med 1. februarjem in 30. junijem;
– omejitev letov na čas med 30. septembrom in 1. januarjem ter
– omejitev jadranja v območju Ozeljan, Trnovo, Ravnica in Kromberk na čas med 30. junijem in 1. februarjem.
(7) Izdelati je potrebno podroben načrt razvoja jadralnega padalstva in letenja na območju celotne Vipavske doline, ki naj predvidi in natančno določi obseg množičnih prireditev, čas letenja in odmik letenja od sten. Za načrt mora biti opravljena presoja vplivov na kvalifikacijske vrste ptic. Na celotnem IBA-SPA ni dovoljeno vzpostavljanje novih vzletnih mest.
(8) Na območju NS Panovec je pred izdajo uporabnega dovoljenja potrebno natančno določiti režim upravljanja in vzdrževanja vodnega zadrževalnika in še predvsem sečnje.
29. člen 
(usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Pri gradnji je potrebno upoštevati zakonska določila o protipotresni gradnji. Izdelati je potrebno študijo o inventarju potresno ogroženih stavb ter o vplivu potresnega sunka nanje.
(2) Na območjih nestabilnega terena s srednjim in velikim tveganjem plazenja tal, zlasti na pobočjih pod celotnim robom Trnovske planote, pod Škabrijelom ter v Gradišču nad Prvačino, so dovoljeni vsi zaščitni ukrepi, ki služijo stabiliziranju terena. Pred izvedbo zemeljskih del morajo investitorji pridobiti geološko mnenje in predloge za ustrezno delo. V poplavnih, erozijskih, hudourniških in plazovitih območjih naj se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti in prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče.
(3) Poseganje na poplavne površine ni dovoljeno, v kolikor imajo posegi ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. Ko se taki posegi le načrtujejo, je potrebno izvesti protipoplavne ukrepe.
(4) Pri umeščanju dejavnosti na območju Ajševice se retenzijske površine Lijaka ne smejo zmanjševati. V primeru izvzema delov poplavnih površin je potrebno predvideti ukrepe za odpravo negativnih vplivov.
(5) Jez male HE Gradišče na Vipavi je potrebno sanirati in funkcionalno prilagoditi. Nasipe na desnem bregu reke Vipave gorvodno od jezu Gradišče je potrebno sanirati.
(6) Potrebno je sanirati vodotok Branica na odsekih naselja Cvetrož v Podčuku ter Vas v Braniku. Zgraditi je potrebno obrambni nasip ali zid ob ogroženih objektih.
(7) Vsi posegi na območju potoka Slatna, požiralnikov Kloštre in Pavlinov bezen, s katerimi bi se povečala poplavna varnost območja Grgarske kotline, morajo biti izvedeni v skladu z varstvenim režimom zavarovanega območja ter ob sodelovanju strokovne krasoslovne inštitucije. Zemeljska dela v ožjem območju jam oziroma brezen so prepovedana.
(8) Za izboljšanje stanja oziroma za povečanje varnosti zaradi poplav je potrebno urediti sistem alarmiranja na namakalnem sistemu Vogršček.
(9) Za zagotavljanje varnosti pred požari so, predvsem na območju gozdov Trnovske in Banjške planote ter Krasa nad Branikom in na območjih ob železniški progi Jesenice–Nova Gorica–Sežana, potrebni dobra organizacija, preventiva, nadzor in osveščanje.
(10) Zaradi občasnega pojavljanja močnih vetrov, ki dosegajo hitrosti do 200 km/h, je potrebno pri gradnjah vse dele konstrukcij in vse pritrditve dimenzionirati tako, da jih sunki vetra ne morejo odtrgati.
(11) Na območju občine je potrebno urediti območje za varno shranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, zlasti ostankov iz prve svetovne vojne.
30. člen 
(zaščita in reševanje) 
(1) Za potrebe zaščite in reševanja je potrebno urediti območja:
– za pokop ljudi na obstoječih pokopališčih z bližnjo okolico;
– za pokop živali v okolici objektov Veterinarskega zavoda in bivšega MIPa;
– za deponijo ruševin na CERO Nova Gorica in v zapuščenem kamnolomu na Skalniški cesti;
– za skladiščenje neeksplodiranih ubojnih sredstev v bližini naselja Grgar;
– vzletišča za športna letala in helikopterje na Ajševici;
– za evakuacijo na območjih varnih in dostopnih delov naselij kot so športna igrišča in parkirišča.
(2) Območja za dekontaminacijo ljudi, živali, opreme in tehnike, območja evakuacijskih zbirališč, območja za urejanje začasnih bivališč, za skladiščenje opreme in sredstev za zaščito in reševanje, je treba urejati v skladu z načrtom civilne zaščite.
(3) Na ureditvenem območju mesta je obvezna gradnja zaklonišč osnovne zaščite v določenih objektih namenjenih za izobraževanje, zdravstvo, vzgojo in varstvo, telekomunikacije, objektih javnega potniškega prometa, pomembnejših energetskih in industrijskih objektih ter objektih za delo državnih organov. V muzejih, galerijah, arhivih in knjižnicah nacionalnega pomena se zaklonišča gradijo kot depoji. V vseh novih objektih na območju je potrebna ojačitev prve plošče.
31. člen 
(območja za potrebe obrambe) 
Območji izključne rabe za potrebe obrambe sta območje Plato 7 pri Rijavcih in območje vojašnice Ajševica. Poleg območja vojašnice Ajševica se nahaja tudi območje možne izključne rabe za potrebe obrambe. Območja izključne rabe prostora za potrebe obrambe so obstoječa in načrtovana območja, namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. Območja možne izključne rabe prostora za potrebe obrambe so območja, ki so primarno namenjena za druge potrebe, vendar se jih lahko v primeru izrednega ali vojnega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter v miru za usposabljanje, uporabi za obrambne potrebe oziroma so za potrebe obrambe v souporabi.
32. člen 
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč) 
(1) V strateškem delu OPN so na podlagi usmeritev glede razvoja poselitve, razvoja v krajini ter zasnove gospodarske javne infrastrukture prikazane usmeritve za opredelitev namenske rabe stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč. Območja stavbnih zemljišč so na podlagi urbanističnih načrtov določena pretežno znotraj območij naselij. Določena so zemljišča, ki na podlagi demografskih in gospodarskih analiz ter smernic za razvoj družbenih dejavnosti zadoščajo za nadaljnji dvajsetletni razvoj.
(2) V izvedbenem delu OPN so določena območja zemljišč osnovne namenske rabe, kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča, ter stavbna zemljišča podrobnejše namenske rabe:
– Stavbna zemljišča podrobnejše namenske rabe za urbano območje Nove Gorice ter drugih naselij, ki načrtujejo intenzivnejši razvoj, so določena na podlagi usmeritev iz strateškega dela in urbanističnih načrtov, upoštevaje aktualne razvojne potrebe. Stavbna zemljišča za ostala naselja so določena na podlagi potreb naselij v skladu z njihovo funkcijo v omrežju naselij, dejanskim stanjem namenske rabe ter potrebnimi manjšimi širitvami. Razpršena poselitev v občini je določena na podlagi stanja prostora oziroma prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu občine in njenih širitev.
– Kmetijska zemljišča so prikazana ločeno glede na varstvo in sicer kot najboljša in druga kmetijska zemljišča. Določena so na podlagi evidence dejanske rabe kmetijskih zemljišč, kategorizacije kmetijskih zemljišč in drugih uradnih kmetijskih prostorskih evidenc ter na podlagi potreb po zmanjševanju zaradi razvojnih potreb občine.
– Gozdna zemljišča so določena na podlagi evidence dejanske rabe kmetijskih zemljišč, kategorije gozdov in na podlagi zmanjševanja ali širitve stavbnih zemljišč naselij in razpršene poselitve.
– Vodna zemljišča so določena kot vodna telesa površinskih voda na podlagi prikaza stanja prostora.
– Druga zemljišča, predvsem za infrastrukturo, so določena na podlagi prikaza stanja prostora, ob upoštevanju dejanskega stanja in projektnih preveritev.
II / 2 IZVEDBENI DEL
33. člen 
(vsebina izvedbenega dela) 
(1) Izvedbeni del določa:
– namensko rabo prostora (NRP),
– gospodarsko javno infrastrukturo (GJI),
– enote urejanja prostora (EUP),
– prostorske izvedbene pogoje (PIP) ter
– območja, za katera se pripravi OPPN, in usmeritve za izdelavo OPPN.
(2) Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih in nezahtevnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov in rabe prostora ter pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.
(3) Poleg določb izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov in rabe prostora ter pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.
34. člen 
(stopnja natančnosti mej) 
(1) Meje EUP in NRP so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.
(2) Položajna natančnost mej EUP in NRP je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja sovpada s parceln omejo. V kolikor meje ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje odvisna od razlik med položajno natančnostjo opografskih in digitalnih ortofoto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.
(3) V primerih, ko je za določitev meje med območji NRP ali meje med EUP uporabljen topografski podatek in zaradi položajne nenatančnosti ali neskladnosti topografskih in katastrskih geodetskih podlag prihaja do razlik med načrtovanim in dejanskim stanjem, ki onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacijo poda občinska služba, pristojna za urejanje prostora.
(4) Drugi grafični prikazi iz predhodnega člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(5) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajood dejanskega stanja v naravi, je praviloma potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
35. člen 
(členitev prostora) 
Za potrebe določitve PIP je izvedena členitev prostora. Celotni prostor občine je razdeljen na EUP, ki se združujejo v prostorske enote po naseljih. EUP se podrobneje delijo na podenote po vrstah namenskih rab. Členitev prostora je prikazana na kartah »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
36. člen 
(enote urejanja prostora) 
(1) Celotno območje občine je razdeljeno na EUP.
(2) Enote urejanja prostora v naseljih so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz:
– oznake naselja,
– zaporedne številke prostorske enote znotraj naselja,
– zaporedne številke podenote urejanja prostora.
Primer: NG–20/01
37. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora) 
(1) Za vsako enoto urejanja prostora so določeni PIP.
(2) PIP se delijo na splošne PIP in podrobne PIP.
(3) Splošni PIP se uporabljajo v vseh EUP, razen če je s podrobnimi PIP določeno drugače.
(4) Podrobni PIP dopolnjujejo ali spreminjajo splošne PIP po posameznih EUP. V primeru, ko so podrobni PIP drugačni od splošnih PIP, veljajo podrobni PIP.
(5) Za EUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v 106. členu tega odloka.
(6) EUP, na katerih veljajo izvedbeni prostorski načrti, se urejajo na podlagi le-teh.
38. člen 
(vrste namenske rabe prostora) 
(1) Vsaka EUP ima predpisano vrsto namenske rabe.
(2) Gradnje so dovoljene le na območjih stavbnih zemljišč. Izven stavbnih zemljišč so dovoljene le gradnje, ki jih dopuščata zakon in ta odlok.
(3) Namenska raba prostora je prikazana na kartah »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(4) Vrste namenskih rab določa naslednja preglednica:
OSNOVNA NAMENSKA RABA
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
ČLENITEV PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
S – OBMOČJA STANOVANJ
SS – stanovanjske površine
SSe – območja stanovanjske prostostoječe individualne gradnje
SSs – območja stanovanjske strnjene individualne gradnje
SSv – območja kolektivne gradnje
SB – stanovanjske površine za posebne namene
SK – površine podeželskega naselja
SP – površine počitniških hiš
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
CD – druga območja centralnih dejavnosti
CDi – območja namenjena dejavnostim izobraževanja, vzgoje in športa
CDz – območja namenjena dejavnostim zdravstva in socialnega varstva
CDk – območja namenjena dejavnostim kulture in verskim objektom s pripadajočimi ureditvami
CDo – območja namenjena trgovskim, oskrbnim, poslovnim, storitvenim, gostinskim dejavnostim in manjši obrti
CDv – območja namenjena verskim objektom s pripadajočimi ureditvami
I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI
IP – površine za industrijo
IG – gospodarske cone
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
B – POSEBNA OBMOČJA
BT – površine za turizem
BD – površine drugih območij
BC – športni centri
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN
ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport
ZP – parki
ZD – druge urejene zelene površine
ZK – pokopališča
P – OBMOČJA IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE
PC – površine cest
PŽ – površine železnic
PO – ostale prometne površine
T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE
E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE
F – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE
A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE
II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ 
G – GOZDNA ZEMLJIŠČA
IV. OBMOČJA VODA
VC – POVRŠINSKE CELINSKE VODE
VI – VODNA INFRASTRUKTURA
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ
L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN
LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora,
N – OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ
39. člen 
(vrste dopustnih gradenj) 
(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje vrste gradenj:
– gradnja objekta,
– dozidava in nadzidava objekta,
– rekonstrukcija objekta,
– odstranitev objekta.
(2) Rekonstrukcija objektov je mogoča na vseh vrstah namenskih rab.
40. člen 
(spremembe namembnosti objektov) 
(1) Spremembe namembnosti objektov so dopustne le za tiste dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo prostora.
(2) Na objektih in njihovih parcelah objektov, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo prostora in je zato sprememba njihove namembnosti nujna, so do takrat dopustna samo vzdrževalna dela, rekonstrukcija in odstranitev objekta. Šteje se, da je namembnost nezdružljiva z namensko rabo prostora, ko gre za med seboj izključujoče se dejavnosti po tem odloku.
41. člen 
(dopustne vrste dejavnosti na namenskih rabah) 
(1) Za vsako namensko rabo prostora so določene osnovne, spremljajoče in izključujoče dejavnosti.
(2) Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 50 % BTP posameznega objekta, vendar ne več od maksimalne dovoljene površine v posameznem objektu, če je ta določena. Za območja površin podeželskega naselja – SK in območja razpršene poselitve – A, lahko spremljajoče dejavnosti presežejo 50 %.
(3) Izključujoče dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno območje namenske rabe ne sme umeščati.
(4) Spremljajoče in izključujoče dejavnosti so opredeljene na podlagi predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti. Za potrebe tega odloka so poimenovanja dejavnosti poenostavljena ali združena iz več kategorij iz predpisa:
Izraz, uporabljen v tem odloku
Standardna klasifikacija dejavnosti
kmetijstvo in gozdarstvo
A – kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo
rudarstvo
B – rudarstvo
proizvodne dejavnosti
C – predelovalne dejavnosti 
D – oskrba z električno energijo, plinom, paro 
E – oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 
F – gradbeništvo
obrtne dejavnosti
C – predelovalne dejavnosti (v obsegu skladnem z zakonodajo s področja obrti) 
F – gradbeništvo (v obsegu skladnem z zakonodajo s področja obrti)
trgovske in storitvene dejavnosti
G – trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil
promet in skladiščenje 
H – promet in skladiščenje
gostinstvo in turizem
I – gostinstvo
poslovne dejavnosti
J – informacijske in komunikacijske dejavnosti 
K – finančne in zavarovalniške dejavnosti 
L – poslovanje z nepremičninami 
M – strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 
N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti
dejavnosti javne uprave
O – dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obveznega socialnega varstva
izobraževanje
P – izobraževanje
zdravstvo in socialno varstvo
Q – zdravstvo in socialno varstvo
kulturne, razvedrilne, rekreacijske 
in športne dejavnosti
R – kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti
druge dejavnosti
S – druge dejavnosti 
T – dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo 
U – dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles
družbene dejavnosti
P – izobraževanje 
Q – zdravstvo in socialno varstvo 
R – kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti 
O – dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obveznega socialnega varstva
(5) Vrste osnovnih, spremljajočih in izključujočih dejavnosti so določene v določbah o splošnih PIP po posameznih namenskih rabah.
42. člen 
(dopustne vrste objektov po namenski rabi prostora) 
(1) Vrste objektov so opredeljene v skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov (CC-SI), pri čemer:
– so vrste objektov označene s šifro iz predpisa,
– se vedno navaja le najnižja ustrezna raven objektov, podrazred, brez navedbe višjih ravni.
(2) Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov so določene v določbah o splošnih PIP po posameznih namenskih rabah.
(3) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti po posamezni namenski rabi so določeni v Prilogi 1.
43. člen 
(regulacijske črte) 
Pri umeščanju objektov v prostor je potrebno upoštevati regulacijske črte, grafično prikazane v Prilogi 2.
44. člen 
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov) 
(1) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno tehnični, požarno varnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da sta možna vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta.
(2) Najbolj izpostavljen del novega objekta (nad in pod terenom) mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen:
– pri zahtevnih in manj zahtevnih objektih najmanj 4 m. Gradbeno inženirski objekti, ki niso stavbe in so del omrežij gospodarske javne infrastrukture, se lahko gradijo do parcelne meje.
– pri nezahtevnih in enostavnih objektih najmanj 1,5 m, če gre za stavbe, pri ostalih nezahtevnih in enostavnih objektih pa 0,5 m. Gradbeno inženirski objekti, ki niso stavbe in so del omrežij gospodarske javne infrastrukture, se lahko gradijo do parcelne meje.
– pri rekonstrukciji objekta, ki ohranja enake gabarite, ni potrebno pridobiti soglasja sosedov, čeprav je njegov odmik od parcelne meje manjši od 4 m.
(3) Če so odmiki objektov od meja sosednjih parcel manjši od zgoraj določenih, je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja podati utemeljitev posega ter predložiti soglasje lastnikov sosednjih parcel. Nezahtevne in enostavne objekte je mogoče graditi do parcelne meje sosednjega zemljišča na podlagi pridobljenega soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.
(4) Na parcelni meji je mogoče graditi, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih podeželskih naselij, ter na meji odprtega javnega prostora, če ni prizadeta javna korist.
(5) Ne glede na določbe predhodnih odstavkov tega člena se lahko gradi do parcelne meje, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih obstoječega strnjenega mestnega jedra, obstoječih uličnih nizov in pri atrijskih hišah. Na območjih strnjene gradnje je dovoljena gradnja novega objekta na mestu in v gabaritih prejšnjega objekta (nadomestna gradnja). V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o gradnji na parcelni meji ne soglašata, je lahko objekt postavljen največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče.
(6) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov razdalja med licema dveh stanovanjskih stavb ne sme biti manjša od višine kapi višje stavbe. Kadar se nova stanovanjska stavba gradi južno od obstoječe stanovanjske stavbe, mora razdalja med njunima licema znašati 1,5 višine kapi nove stavbe, če pa tako izračunana razdalja ne preseže višine kapi obstoječe stavbe, mora biti razdalja med njunima licema vsaj enaka višini kapi obstoječe stanovanjske stavbe. V kolikor so spodnje etaže stanovanjskih stavb v celoti namenjene drugi dejavnosti, se določbe o razdaljah med lici stanovanjskih stavb smiselno upoštevajo le za stanovanjske etaže stavb.
(7) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se medposestne ograje praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, je lahko ograja postavljena največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče.
(8) Oporni zid lahko sega do parcelne meje. Objekti na zemljišču z opornim zidom ne potrebujejo odmika od opornega zidu, če njegove višine ne presegajo.
(9) Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje ali opornega zidu od ceste 1,0 m, razen, če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom. Za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev.
(10) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih in garažnih mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje, če tako zahteva upravljavec ceste.
(11) Navedeni odmiki veljajo, če ni z regulacijskimi črtami določeno drugače.
45. člen 
(določanje velikosti objektov) 
(1) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena z:
– največjim dovoljenim faktorjem izrabe parcele (FI),
– največjim dovoljenim faktorjem zazidanosti parcele (FZ),
– največjim dovoljenim faktorjem gradbene prostornine na parceli (FP),
– najmanjšim dovoljenim faktorjem zelenih površin na parceli (Z),
– najmanjšim dovoljenim faktorjem odprtih javnih površin (FJP) in z
– najvišjo dovoljeno višino objektov (V).
(2) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba parcele objekta (FI) večja od dovoljene zazidanosti ali izrabe parcele, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja parkirnih mest pod nivojem terena.
(3) Ko je faktor zelenih površin na parceli (Z) manjši od predpisanega, ga ni dovoljeno dodatno zmanjševati.
(4) V primeru, ko je stavba umeščena na naravno raščen teren v naklonu tako, da višinska razlika med dvema vzporednima fasadama premošča eno etažo, je dovoljena vzpostavitev ene dodatne etaže.
(5) V primeru, ko so v nizu zgrajene najmanj 3 stavbe, se lahko višina stavbe poveča do višine kapi sosednje višje stavbe, ne glede na etažnosti, določene v splošnih pogojih po namenskih rabah.
46. člen 
(oblikovanje objektov) 
(1) Vsi objekti in prostorske ureditve morajo spoštovati kvaliteto naravnega in grajenega kulturnega prostora ter morajo biti oblikovani po načelih dobre arhitekturne prakse. V tistih EUP, kjer je to posebej predpisano, je nove stavbe dovoljeno načrtovati le z javnim arhitekturnim natečajem. Izjemoma lahko župan, po predhodnem mnenju Društva primorskih arhitektov, odloči, da se v primeru, če investitor zagotovi avtorstvo mednarodno priznanega projektanta, izdelava načrta poveri neposredno. O svoji odločitvi mora župan obvestiti javnost.
(2) Barva in tekstura fasade objekta morata biti določeni v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je potrebno zagotoviti oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega objekta z obstoječim objektom.
(4) Pri vzdrževalnih delih in drugih posegih na obstoječih javnih stavbah ter objektih kolektivne stanovanjske gradnje je potrebno upoštevati naslednja pravila:
– pri obnovi fasad je potrebno upoštevati barvo, ki je določena z gradbenim dovoljenjem za stavbo;
– dopustna je zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo;
– če barva fasade, velikost, oblika in barva oken in vrat v gradbenem dovoljenju niso bile določene, je potrebno upoštevati prvotno barvo fasade, velikost, obliko in barvo oken in vrat, spremenijo se lahko le s soglasjem občinske službe, pristojne za urejanje prostora;
– na fasadi objekta niso dopustne nove odprtine (okna ali vrata);
– na podlagi risb fasad iz načrta arhitekture za celotno stavbo so dopustne tudi zasteklitve balkonov, postavitve senčil in klimatskih naprav, umestitve dvigal in gradnje za potrebe invalidnih oseb, vendar le s soglasjem občinske službe, pristojne za urejanje prostora.
(5) Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na izpostavljene dele uličnih fasad objektov, razen če drugače ni mogoče. Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode).
(6) Elektro omarice, omarice plinskih, telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na izpostavljenih delih uličnih fasad objektov, razen če drugače ni mogoče.
47. člen 
(velikost, urejanje in oblikovanje javnih odprtih površin) 
(1) Znotraj urbanih naselij je treba zagotoviti ustrezno količino zelenih (Z) in drugih javnih odprtih površin (FJP).
(2) Za vsako novo stanovanje v večstanovanjski stavbi ter za vsako posteljo v objektih s posebnim namenom je potrebno na parcelah objekta zagotoviti zelene površine, zahtevane po posameznih namenskih rabah.
(3) Najmanjša velikost otroškega igrišča je 50 m2, najmanjša velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 500 m2.
(4) Če zaradi dopustne zazidanosti (FZ) na parceli objekta ni možno posaditi s tem odlokom določenega števila dreves, je treba manjkajoče število dreves posaditi na javnih površinah, ki jih občina v ta namen določi.
(5) Na območju naselja naj se drevesna vegetacija v čim večji meri ohranja. Če obstoječih dreves zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno ohranjati, jih je potrebno nadomestiti, ob upoštevanju vrstne sestave in razmestitve vegetacije pred odstranitvijo, s funkcionalnimi drevesi. Posebno pozornost je potrebno nameniti senčenju površin, namenjenih pešcem in kolesarjem.
(6) Ostanke gozdnih površin znotraj naselij naj se ohranja in vključuje v zelene sisteme naselij. Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jo je potrebno nadomestiti oziroma stanje sanirati.
(7) Izvajalec gradbenih del mora med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo na javnih površinah pred poškodbami.
(8) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo lokalne klimatske razmere. Minimalni pogoji so:
– na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ni dopustna uporaba strupenih in visoko alergenih rastlin;
– pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce;
– na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija.
48. člen 
(gradnja in urejanje parkirnih mest in garaž) 
(1) Pri gradnjah novega objekta in spremembi namembnosti je potrebno na parceli objekta zagotoviti zadostne parkirne ali garažne površine, tako za stanovalce kakor tudi za zaposlene in obiskovalce. Če gradnja ne povečuje kapacitete objekta, ni potrebno zagotavljati novih parkirnih mest.
(2) Kadar na funkcionalni parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih površinah znotraj naselja, na katerih je stanovalcem, obiskovalcem ali zaposlenim zagotovljena njihova uporaba. Površina takšnih parkirnih mest se lahko šteje v velikost funkcionalne parcele objekta, vendar le v primeru gradnje eno in dvostanovanjskih stavb in ob investitorjevi izkazani pravici graditi.
(3) Na območju zazidave z večstanovanjskimi stavbami, z objekti za poslovne, trgovske in storitvene dejavnosti, zlasti pa na območju zazidave s kombinacijo navedenih dejavnosti, naj se parkirišča praviloma izvedejo kot skupne naprave.
(4) Možnost parkiranja osebnih vozil in avtobusov je potrebno zagotoviti tudi objektom brez stanovalcev in delovnih mest, vendar z velikim občasnim obiskom (pokopališčem, športnim, rekreacijskim objektom ipd). Zmogljivost parkirišč za te objekte se določi z vsakokratno presojo okoliščin, ki vplivajo na njihov obisk.
(5) Števila obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati. Pri večstanovanjskih objektih z več kot 8 stanovanjskimi enotami je potrebno najmanj 75 % parkirnih mest zagotavljati v stavbah.
(6) Garažne hiše na območjih večstanovanjske gradnje se lahko gradi le, če pretežno služijo tam stanujočim prebivalcem.
(7) Parkirne površine na nivoju terena, ki obsegajo več kot 10 PM, je potrebno ozeleniti z najmanj enim funkcionalnim drevesom na 5 PM.
(8) Parkirna mesta in garaže za avtobuse, tovorna vozila in priklopnike v stanovanjskih območjih, območjih centralnih dejavnosti in območjih zelenih površin niso dopustna. Dovoljena so le v prostorskih enotah z namensko rabo I in P, parkirišča za avtobuse pa tudi na namenski rabi CDo.
(9) Parkirna mesta za počitniška vozila je dovoljeno graditi le v prostorskih enotah z namensko rabo BT in ZS.
(10) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije, ali pa morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot funkcionalno površino (odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.).
(11) Potrebno je zagotavljati tudi mesta za hrambo koles in mesta za parkiranje koles, ki morajo biti razpoložljiva, zaščitena, varna in lahko dostopna.
(12) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je potrebno v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.
49. člen 
(dimenzioniranje števila parkirnih mest) 
(1) Glede na namembnosti ali dejavnosti je potrebno pri izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest:
Namembnost objekta
Število parkirnih mest 
za avtomobile (PM)
Število parkirnih mest 
za avtomobile in kolesa 
na območju naselij Nova Gorica, Solkan, Pristava, Kromberk, Ajševica 
in Rožna Dolina
Stanovanja in bivanje
111 Enostanovanjske stavbe 
1121 Dvostanovanjske stavbe
3PM/stanovanje
3 PM/stanovanje
1122 Tri- in večstanovanjske stavbe
– za stanovanje do 35 m2 koristne stanovanjske površine
1 PM
1 PM 
– za stanovanje od 36 m2 do 60 m2 koristne stanovanjske površine
1,5 PM
1,5 PM
– za stanovanje od 61 m2 do 100 m2 koristne stanovanjske površine
2 PM
2 PM 
– za stanovanje nad 100 m2 koristne stanovanjske površine
3 PM
3 PM
113 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (dijaški, mladinski domovi in ipd.)
1 PM/10 postelj
(1 PM + 1 PM za kolo)/12 postelj
113 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (študentski domovi) 
1 PM/2 postelji
(1 PM + 1 PM za kolo) 
/3 postelje
113 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (domovi za ostarele, varna hiša)
1 PM/5 postelj
+ 50 % za obiskovalce
(1 PM + 1 PM za kolo) 
/6 postelj
+ 50 % za obiskovalce
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja)
1 PM/stanovanje
+ 20 % za obiskovalce
(1 PM + 0.5 PM 
za kolo)/stanovanje
+ 20 % za obiskovalce
Poslovno trgovske dejavnosti
12201 Stavbe javne uprave
1 PM/30 m2 uporabne površine,
ne manj kot 2 PM
(1 PM + 1 PM za kolo) 
/40 m2 uporabne površine,
ne manj kot 2 PM
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic 
(pisarniški in upravni prostori ter druge storitve)
1 PM/30 m2 uporabne površine,
ne manj kot 2 PM
(1 PM + 1 PM za kolo) 
/40 m2 uporabne površine,
ne manj kot 2 PM
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi)
1 PM/30 m2 uporabne površine, ne manj kot 2 PM
(1 PM+1 PM za kolo)/40 m2 uporabne površine, ne manj kot 2 PM
12301 Trgovske stavbe 
(trgovski lokal pod 100 m2)
1 PM/30 m2 uporabne prodajne površine,
ne manj kot 2 PM
(1 PM + 1 PM za kolo) 
/40 m2 uporabne prodajne površine,
ne manj kot 2 PM
12301 Trgovske stavbe 
(trgovina med 100 in 500 m2)
1 PM/50 m2 uporabne prodajne površine,
ne manj kot 4 PM
(1 PM + 1 PM za kolo) 
/60 m2 uporabne prodajne površine,
ne manj kot 4 PM
12301 Trgovske stavbe 
(trgovina z neprehrambenimi izdelki)
1 PM/80 m2 uporabne prodajne površine,
ne manj kot 2 PM
(1 PM+ 1 PM za kolo) 
/100 m2 uporabne prodajne površine,
ne manj kot 2 PM
12301 Trgovske stavbe 
(nakupovalni center do 2500 m2)
1 PM/30 m2 uporabne prodajne površine
(1 PM + 1 PM za kolo) 
/40 m2 uporabne prodajne površine
12301 Trgovske stavbe 
(nakupovalni center nad 2500 m2)
1 PM/35 m2 uporabne prodajne površine
(1 PM + 1 PM za kolo)/40m2 uporabne prodajne površine
12301 Trgovske stavbe 
(odprte in pokrite tržnice)
1 PM/40 m2 uporabne prodajne površine
(1 PM + 1 PM za kolo) 
/50 m2 uporabne prodajne površine
12301 Trgovske stavbe 
(večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri)
1 PM/25 m2 uporabne prodajne površine
(1 PM + 1 PM za kolo) 
/30 m2 uporabne prodajne površine
12303 Bencinski servisi
1 PM/30 m2 uporabnih površin
ne manj kot 3 PM
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti 
(obrtno servisne dejavnosti)
1 PM/30 m2 BTP
ne manj kot 2 PM
(1 PM + 1 PM za kolo) 
/40 m2 BTP,
ne manj kot 2 PM
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti 
(avtopralnice)
3 PM/pralno mesto
Družbene dejavnosti
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo 
(gledališča, koncertne hiše, večnamenske dvorane, kino, galerija)
1 PM/5 sedežev
(1 PM + 1 PM za kolo) 
/6 sedežev
12620 Muzeji in knjižnice
1 PM/80 m2 BTP
(1 PM + 1 PM za kolo) 
/100 m2 BTP
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov
1 PM/10 sedežev
(1 PM + 1 PM za kolo) 
/12 sedežev
Športne dejavnosti
24110 Športna igrišča – stadion
1 PM/200 m2 BTP
od tega 20 % PM za avtobuse
1 PM/250 m2 BTP,
od tega 20 % PM 
za avtobuse, 1 PM 
za kolo/250 m2 BTP
24110 Športna igrišča – igrišča za tenis
4 PM/igrišče
(3 PM + 1 PM za kolo)/igrišče
24110 Športna igrišča 
(javna kopališča)
1 PM/150 m2 BTP površine javnega kopališča
(1 PM + 1 PM za kolo) 
/200 m2 površine javnega kopališča
12650 Športne dvorane s prostori za gledalce
1 PM/30 m2 BTP
od tega 20 % PM za avtobuse
(1 PM + 1 PM za kolo) 
/40 m2 BTP,
od tega 20 % PM 
za avtobuse
12650 Športne dvorane 
(večnamenske dvorane, pretežno namenjene razvedrilu) (wellness, fizioterapija, fitnes ipd.)
1PM/15 m2 BTP
(1PM + 1 PM za kolo) 
/20 m2 BTP
12650 Športne dvorane – kegljišče
4 PM/stezo
3 PM/stezo + 1 PM
za kolo/stezo
Posebne dejavnosti
12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev
0,75 PM/1 sobo
12112 Gostilne, restavracije, točilnice, bari
1 PM/4 sedeže + 1 PM/m pulta
ne manj kot 5 PM
1 PM/4 sedeže + 1 PM
/m pulta,
ne manj kot 5 PM
12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska prenočišča)
1 PM/10 postelj
Igralnice
1 PM/igralni avtomat
Družbene dejavnosti
12640 Stavbe za zdravstvo (bolnišnice)
1 PM/5 postelj
12640 Stavbe za zdravstvo 
(zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante)
1 PM/25 m2 BTP
ne manj kot 2 PM
12640 Stavbe za zdravstvo 
(zavetišče za živali)
1 PM/150 m2
ne manj kot 2 PM
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (osnovne šole, srednje šole)
1,5 PM/učilnico
(1 PM + 1 PM 
za kolo)/učilnico
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (posebne šole za ovirane v razvoju)
1,75 PM/učilnico
(1,5 PM + 1 PM 
za kolo)/učilnico
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (visoke šole)
1 PM/25 m2 BTP
(1 PM + 1 PM za kolo) 
/30 m2 BTP
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (otroški vrtci)
1,75 PM/oddelek + 0,5 PM/oddelek za kratkotrajno parkiranje staršev
(1,5 PM + 1 PM 
za kolo)/oddelek + 0,5 PM/oddelek za kratkotrajno parkiranje staršev
Proizvodne dejavnosti
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe 
ne manj kot 1 PM
ne manj kot 1 PM
1251 Industrijske stavbe (do 200 m2)
1 PM/30 m2 BTP
ne manj kot 2 PM
1 PM/30 m2 BTP
ne manj kot 2 PM
1251 Industrijske stavbe (več kot 200 m2)
1 PM/50 m2 BTP
1 PM/50 m2 BTP
1252 Rezervoarji, silosi in skladišča 
(skladišča z obiskovalci)
1 PM/150 m2 BTP
1 PM/150 m2 BTP
1252 Rezervoarji, silosi in skladišča 
(skladišča brez obiskovalcev)
ne manj kot 3 PM
ne manj kot 3 PM
1252 Rezervoarji, silosi in skladišča 
(razstavni in prodajni prostori)
1 PM/80 m2 BTP
1 PM/80 m2 BTP
1251 Industrijske stavbe 
(delavnice za servis motornih vozil)
6 PM/popravljalno mesto
6 PM/popravljalno mesto
Drugo
24204 Pokopališča 
12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti
1 PM/600 m2
ne manj kot 10 PM
(1 PM + 1 PM za kolo) 
/700 m2
ne manj kot 10 PM
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
1 PM/600 m2
(1 PM + 1 PM za kolo) 
/700 m2
12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe (stavbe in terminali na železniških in avtobusnih postajah ter z njimi povezane stavbe)
1 PM/50 m2*
*število PM upošteva tudi značaj objekta in dostop 
do javnega prometa
(1 PM + 1 PM za kolo) 
/60 m2*
*število PM upošteva tudi značaj objekta in dostop 
do javnega prometa
(2) Poleg navedenega števila parkirnih mest je za objekte, za katere je potrebnih več kot 10 PM in se nahajajo izven meje naselij, naštetih v tretjem stolpcu tabele v tem členu, in za objekte, ki nimajo posebnih določil glede parkirnih mest za kolesa, potrebno zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(3) Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je potrebno zagotoviti vsaj 5 % parkirnih mest za invalide. Če je parkirnih mest manj kot dvajset, je potrebno zagotoviti vsaj eno parkirno mesto za invalide.
(4) V primeru skupnega parkirišča za objekte oziroma dele objektov z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju. Število parkirnih mest se zaradi istočasnega parkiranja lahko zmanjša za največ 30 %.
Obvezna razlaga 49. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 95/12, 112/13 – popr., 10/14, 35/14, 72/14, 72/14 – popr. in 2/15 – popr.), (Uradni list RS, št. 25/15, 26/15 – popr.), objavljena dne 13. 4. 2015, določa: Termin koristna površina gre razumeti kot termin uporabna površina, ki je opredeljen v standardu za izračunavanje površin in prostornin stavb SIST ISO 9836.
50. člen 
(gradnja, postavitve in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov) 
(1) Pri določanju vrste objektov in pogojev za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost.
(2) Pri gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati naslednje splošne prostorske izvedbene pogoje:
– Namembnost: namembnost enostavnih in nezahtevnih objektov naj dopolnjuje namembnost obstoječe pozidave oziroma naj ne bo v nasprotju z dejavnostmi, ki jih dovoljuje namenska raba prostora, določena v prostorskem aktu in naj osnovne namenske rabe prostora ne ovira. Enostavni in nezahtevni objekti niso namenjeni bivanju.
– Oblikovanje: enostavni in nezahtevni objekti naj s svojo velikostjo, umestitvijo v prostor, konstrukcijo, materiali ter drugimi oblikovnimi značilnostmi ne kvarijo splošnega videza prostora in v prostoru ne izstopajo. V primeru dopolnitve obstoječe pozidave naj z oblikovnimi značilnostmi ne odstopajo od že zgrajenih objektov oziroma naj sledijo kvalitetnim lastnostim zgrajenih objektov.
– Gradnja na parceli objekta: enostavni in nezahtevni objekti se lahko gradijo tudi izven parcele objekta manj zahtevnega ali zahtevnega objekta, razen izjem, navedenih v prilogi 1.
– Priključevanje na GJI: objekti so lahko samostojno priključeni na omrežja GJI, razen izjem, navedenih v prilogi 1.
(3) Odvzemna mesta za ločeno zbiranje odpadkov morajo biti na celotnem območju občine enako oblikovana in postavljena na prometno dostopna in vizualno neizpostavljena mesta.
(4) Vso turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dovoljeno nameščati le na način, kakor to določa občinski predpis.
(5) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi na površinah posamezne NRP ter podrobni PIP zanje so določeni v Prilogi 1.
(6) Začasni objekt je narejen v montažni izvedbi in iz lahkih materialov, namenjen sezonski turistični ponudbi, prireditvi ali začasnemu skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za čas trajanja takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja.
(7) Začasni objekt je treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil postavljen, najkasneje pa v šestih mesecih od postavitve objekta. Po odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil postavljen.
(8) Začasni objekti nimajo samostojnih priključkov na GJI.
(9) Začasni objekti, kot so opredeljeni v tej alineji, se lahko postavljajo na naslednje namenske rabe:
– odprti sezonski gostinski vrt, to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata, če je tlorisna površina zemljišča največ 100 m² in višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta. Odprt sezonski gostinski vrt nima grajenih elementov – na rabah SSe, SSs, SSv, SB, SK, SP, CU, CDo, CDi, CDz, CDv, CDk, IG, BT, BD, BC, ZS, ZP, ZD, PO in A;
– pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, če je njegova tlorisna površina do 500 m², višina najvišje točke 6 m, merjeno od najnižje točke objekta – na rabah SB, SK, CU, CDo, CDi, CDz, CDv, CDk, IP, IG, IK, BT, BD, BC, ZS, ZP, ZD, T, E, O, G, VI in A;
– oder z nadstreškom, če je njegova tlorisna površina do 500 m², višina najvišje točke do 10 m, merjeno od najnižje točke objekta, razpon nosilnih delov pa do 3 m, in če ta razpon presega 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov – na rabah SSv, SB, SK, CU, CDo, CDi, CDz, CDv, CDk, IP, IG, IK, BT, BD, BC, ZS, ZP, ZD, G, VI in A;
– pokriti prireditveni prostor, kamor sodi tudi športno igrišče, z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, vključno s sanitarnimi prostori, če je njegova tlorisna površina do 500 m² oziroma več, če ima šotor certifikat – na rabah SB, SK, CU, CDo, CDi, CDz, CDv, CDk, IP, IG, IK, BT, BD, BC, ZS, ZP, ZD, T, E, O, G, VI in A;
– cirkus, to je prireditveni prostor v montažnem šotoru (arena s tribunami za gledalce) in ograjeno zunanjo površino, namenjeno potujočemu zabavišču, če so šotor in drugi objekti montažni – na rabah CU, CDo, IG, BD, BC, ZS in G;
– začasna tribuna za gledalce na prostem, če je njena tlorisna površina največ 1000 m² in višina najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena – na rabah SSv, SB, SK, CU, CDo, CDi, CDz, CDv, CDk, IP, IG, IK, BT, BD, BC, ZS, ZP, ZD, ZK, PO, G, VI in A;
– objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi, če bruto površina teh objektov ne presega 15 m² in je višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom – na rabah SK, CU, CDo, CDi, CDz, CDv, CDk, IP, IG, IK, BT, BD, BC, ZS, ZP, ZD, PO, PC, PŽ, T, E, O, VI in A.
(10) Kioske, ute, tipske zabojnike in podobno je dopustno postaviti na javne površine znotraj namenskih rab SK, CU, CDo, CDi, CDv, CDz, CDk, IP, IG, IK, BT, BD, BC, ZS, ZP, ZD, PO in A, če so zemljišča prometno dostopna.
(11) Kioski, ute, tipski zabojniki in podobno ne smejo preseči površine 20 m2 in višine 3,5 m.
(12) Namembnost kioskov, ut in tipskih zabojnikov naj dopolnjuje namembnost prostora, v katerega se umeščajo oziroma naj ne bo v nasprotju z dejavnostmi, ki jih dovoljuje namenska raba prostora, določena v prostorskem aktu in naj osnovne namenske rabe prostora ne ovira. Kioski, ute in tipski zabojniki niso namenjeni bivanju.
(13) Postavitev kioskov, stojnic in tipskih zabojnikov je dopustna le, če dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo gibanja pešcev ter vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov. Kioski in tipski zabojniki morajo biti znotraj naselja po obliki enotni ali za posamezno lokacijo oblikovani po posebnem projektu.
(14) Postavitev kioskov ne sme povzročiti poškodb na javnih površinah.
(15) Za postavitve začasnih objektov, kioskov, ut in tipskih zabojnikov je potrebno pridobiti soglasje občinske strokovne službe, pristojne za prostor.
51. člen 
(velikost in oblika parcele objekta) 
(1) Pri določitvi parcel objektov je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno zelenje);
– PIP glede lege, velikosti objektov oziroma prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov;
– PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
– položaj, namembnost in velikost novih parcel objektov v odnosu do obstoječih parcel;
– namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihovo vzdrževanje;
– zdravstveno tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti).
(2) Parcela tistega objekta, ki se lahko gradi le na stavbnih zemljiščih, mora biti v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč. V primeru, ko parcela objekta leži v dveh enotah urejanja prostora, veljajo za gradnjo objekta določila tiste enote urejanja prostora, v kateri leži večji del parcele objekta.
(3) V primeru, da velikost parcele objekta ni posebej določena v posebnih določbah, velja:
– najmanjša velikost parcele objekta za prostostoječo stanovanjsko gradnjo SSe znaša 500 m2;
– najmanjša velikost parcele objekta za strnjeno stanovanjsko gradnjo SSs znaša 250 m2 za en objekt v nizu;
– najmanjša velikost parcele objekta za počitniške objekte SP znaša 250 m2.
(4) V primeru, da je funkcionalna parcela objekta na območjih SSe večja od 1000 m2, se faktor izrabe računa za površino 1000 m2.
(5) Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov (zazidana stavbna zemljišča) je dovoljena le v primeru, če nova zemljiška parcela obstoječega objekta ustreza pogojem za velikost in oblikovanje parcele objekta v skladu z določili tega odloka.
(6) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih parcel objektov v skladu z določili tega odloka. Pri določanju parcele objekta ni dopustno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne parcele objekta.
(7) Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.
(8) Za obstoječe večstanovanjske objekte, katerim gradbena parcela ni bila določena, razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno zemljišče objekta v uporabi, pa ne omogoča oblikovanja parcele objekta v skladu z merili in pogoji, ki veljajo za nove večstanovanjske objekte, se za njeno določitev ne upoštevajo določila odloka, ki se nanašajo na FZ, FI, Z, število parkirišč in igrišča. Parcela objekta se tem objektom določi na podlagi upravnih dovoljenj za njihovo gradnjo, če pa ta ne obstajajo, pa v okviru dejansko razpoložljivih zemljišč, katerih površine pa ni dovoljeno zmanjševati.
(9) Parcelo objekta, razen parcel gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja praviloma vzpostaviti kot eno in le v izjemnih primerih kot več celih zemljiških parcel.
(10) Določila o minimalni velikosti parcele objekta ne veljajo za že obstoječe manjše parcele objekta v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele že predstavljajo parcele obstoječih objektov.
Obvezna razlaga 10. točke 51. člena. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 95/12, 112/13 – popr., 10/14, 35/14, 72/14, 72/14 in 2/15 – popr., 25/15 – obv. razl., 26/15 – popr.), (Uradni list RS, št. 40/16), objavljena dne 6. 6. 2016, določa: Kot obstoječo parcelo objekta se razume tudi parcelo objekta s katere se delno ali v celoti odstrani obstoječi objekt ali objekte z namenom gradnje novega objekta ali objektov.
52. člen 
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih) 
(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture in drugih objektov, ki za izvedbo in delovanje ne potrebujejo komunalne oskrbe, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, razen če je z drugimi predpisi drugače določeno.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je gradnja objektov dopustna tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi o opremljanju ali če investitor zagotovi začasno samooskrbo objekta s posamezno vrsto komunalne opreme.
53. člen 
(minimalna komunalna oskrba) 
(1) Stavbno zemljišče je komunalno opremljeno, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadne vode ter dostop do javne ceste.
(2) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne oskrbe, se ta določi glede na namen objektov.
54. člen 
(obvezno priključevanje na komunalno opremo) 
(1) Objekte, ki se gradijo, rekonstruirajo ali se jim spreminja namembnost, je potrebno priključiti na komunalno opremo, ki zagotavlja minimalno komunalno oskrbo iz prejšnjega člena tega odloka in na drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste objektov predpisuje ta odlok ali drug predpis.
(2) Na območjih opremljenih s toplovodom ali plinovodom je priključevanje nanju določeno v energetski zasnovi občine.
(3) Vsi objekti morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov in biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov.
(4) Če v posameznih enotah urejanja še ni zgrajena minimalna komunalna oprema, če njena izgradnja ni predvidena v občinskem načrtu razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto in zato ni mogoča priključitev na infrastrukturo, ki bi zagotovila minimalno komunalno oskrbo, ali če pogodba o opremljanju med investitorjem in občino še ni sklenjena, lahko investitor zagotovi minimalno komunalno oskrbo tudi na način, ki ga prostorski akt ne določa, če gre za način oskrbe, ki omogoča samooskrbo in sledi napredku tehnike.
(5) Komunalna oprema za samooskrbo objekta na področju oskrbe s pitno vodo in področju odvajanja ter čiščenja komunalne odpadne vode se lahko uporablja le na območjih, ki niso opremljena s to gospodarsko javno infrastrukturo in najpozneje do opremljanja stavbnega zemljišča z gospodarsko javno infrastrukturo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
55. člen 
(varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture) 
(1) Varovalni pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta:
– avtocesta (AC)
40 m
– hitra cesta (HC)
35 m
– glavna cesta (GC)
25 m
– regionalna cesta (RC)
15 m
– lokalna cesta – glavna mestna cesta (LG)
12 m
– lokalna cesta – zbirna mestna in krajevna cesta (LZ, LK)
10 m
– lokalna cesta – mestna, krajevna in lokalna cesta (LC)
8 m
– javna pot (JP)
6 m
– kolesarska javna pot (KJ)
5 m
(2) Varovalni pasovi železniških tirnih naprav znašajo, merjeno od osi skrajnega tira:
– železniška proga
100 m
– industrijski tir
50 m
(3) Varovalni pasovi GJI znašajo, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda, sistema oziroma od objektov GJI za elektroenergetske vode nazivne napetosti:
– nadzemni vodi 220 kV in 400 kV
40 m
– podzemni kabelski sistem 220 kV in 400 kV
10 m
– nadzemni vodi 35 kV in 110 kV
15 m
– podzemni kabelski sistem 35 kV in 110 kV
3 m
– nadzemni vodi 10 kV ali 20 kV
10 m
– podzemni kabelski sistem 10 kV ali 20 kV
1 m
– razdelilne transformatorske postaje 400 kV in 220 kV
40 m
– razdelilne transformatorske postaje 110 kV in 35 kV
15 m
(4) Varovalni pasovi GJI znašajo, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda, sistema oziroma od objektov GJI za plinovode z obratovalnim tlakom:
– več kot 16 bar
100 m
– od 5 bar do vključno 16 bar
5 m
– do 5 bar
1 m
(5) Varovalni pasovi GJI znašajo, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda, za vodovod, kanalizacijo, telekomunikacijske vode in druge vode lokalne GJI, tri metre.
(6) Višine objektov, ki posežejo v varnost zračnega prometa:
– objekti, višji od 30 m, na vzpetinah, dvignjenih za več kot 100 m iznad okoliške pokrajine;
– objekti, višji od 100 m;
– daljnovodi in žičnice, višji od 75 m in
– objekti, višji od 25 m, izven naselij in hkrati znotraj varovalnih koridorjev druge infrastrukture.
(7) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi posegi v prostor v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.
(8) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.
(9) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja opredeljeni v predpisih, ki določajo te varovalne pasove, drugačni od navedenih v tem odloku, se upošteva določila omenjenih predpisov.
56. člen 
(naravni spomeniki, naravne vrednote in varovana območja narave) 
Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni z odloki ali določeni s posebnimi predpisi, se varujejo v skladu z določili predpisov, ki jih ta odlok povzema. Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa za varovanje narave.
57. člen 
(območja Nature 2000 in zavarovana območja) 
Na podlagi študije presoje sprejemljivosti vplivov OPN na območja Nature 2000 in zavarovana območja je potrebno upoštevati sledeče splošne omilitvene ukrepe:
VAROVANO OBMOČJE
OBMOČJE UREJANJA
UKREP
SPA SI5000007 Banjšice
Celotno območje
Na celotnem SPA območju je v naslednjih petih letih dovoljeno načrtovanje le tistih izvedbenih prostorskih aktov, ki vključujejo posege za ohranjanje ali izboljšanje ekoloških značilnosti kvalifikacijskih vrst ptic.
SCI SI3000034 Banjšice – travišča
Celotno območje
Na obstoječih kmetijskih površinah trajnih travišč je treba ohraniti obstoječo rabo. 
Na celotnem SCI območju je v naslednjih petih letih po sprejemu OPN dovoljeno načrtovanje le tistih novih izvedbenih prostorskih aktov, ki vključujejo posege za ohranjanje ali izboljšanje ekoloških značilnosti kvalifikacijskega HT 62A0. 
Stanovanjski objekti morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba vsaj 20 m (priporočeno 50 m in več). Med objektom in gozdnim robom naj bo redno košen travnik (brez grmičevja). 
Za razsvetljavo naj se uporabijo žarnice, ki sevajo čim nižji delež UV svetlobe in taka konstrukcija svetilk, ki omogočajo osvetljevanje talne površine, ne osvetljujejo pa neba in širše okolice. Razsvetljava naj bo načrtovana s tipali, ki omogočajo osvetljevanje po potrebi. 
Nujna je urejenost vseh smetišč, zasebnih in javnih zbiralnikov smeti, morebitnih gnojišč, čebelnjakov, pašnikov. Čebelnjake je treba ograditi z električnim pastirjem. Vsi smetnjaki morajo biti zračno tesni, da se ne širi vonj. Majhni odprti zabojniki in koši niso dovoljeni. 
Gozdni rob z avtohtonimi vrstami naj se ohranja.
SCI SI3000255 Trnovski gozd – Nanos
LV-03/01
LV-05/03
LV-09/01
Območja se urejajo z OPPN. Za ureditev smučišča in gradnjo počitniških hišic je treba pripraviti skupni OPPN. Ob pripravi OPPN naj se izvede postopek presoje sprejemljivosti izvedbe plana na varovana območja, ki naj poda podrobne ukrepe za varstvo pred svetlobnim onesnaženjem, ohranjanje starejših gozdnih sestojev in primerno ureditev tras smučišč. V postopek OPPN naj bodo kot soglasodajalci vključeni Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove in lovska družina.
LV-09/01
Na območju smučišča je v primeru umetnega zasneževanja prepovedano uporabljati sredstva za utrjevanje snega.
LV-03/01
LV-04/01
Na območju počitniškega naselja je prepovedano posegati v območje varovanih gozdov in čim manj posegati v ostala gozdna območja.
LA-01/01
Pri sanaciji kopa tehničnega kamna, apnenca, na Lazni naj se uporablja lokalna avtohtona vegetacija. Potrebno je izdelati načrt krajinske ureditve in sanacijski program. Pri izdelavi krajinskega načrta in sanacijskega programa je potrebno vključiti Zavod RS za varstvo narave.
SPA SI5000025 Trnovski gozd
LV-03/01
LV-05/03
LV-09/01
Območja se urejajo z OPPN. V okviru OPPN naj se natančno opredelijo drevesa ali skupine dreves (starejša, z dupli), ki jih je smiselno ohraniti s stališča ohranjanja habitata kvalifikacijskih vrst in naredi načrt razporeditve gnezdilnic za sove. Drevesa, ki se bodo namensko ohranila, naj se posebej označi in zapiše v gozdno gospodarski načrt. V okviru OPPN je treba pripraviti ukrepe za zmanjšanje daljinskih vplivov na gozdne vrste (svetlobno onesnaževanje na minimum, primerna ureditev tras smučišč, izogibati se je potrebno poseganju v starejše gozdne sestoje …)
LV-04/01
LV-06/03
LV-06/01
Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je treba pripraviti ukrepe za zmanjšanje daljinskih vplivov na gozdne vrste (svetlobno onesnaževanje na minimum, primerna ureditev tras smučišč, izogibati se je potrebno poseganju v starejše gozdne sestoje …) ter opredeliti drevesa ali skupine dreves (starejša, z dupli), ki jih je smiselno ohraniti s stališča ohranjanja habitata kvalifikacijskih vrst. Drevesa, ki se bodo namensko ohranila, naj se posebej označi in zapiše v gozdno gospodarski načrt. V postopek mora biti kot soglasodajalec vključen Zavod RS za varstvo narave.
SCI SI3000198 Lijak
RA-09/02
RA-10
Ohranjati je treba naravni gozdni rob. 
Odstranjevati je treba tujerodne rastlinske vrste z območja.
SPA-IBA SI5000021 Trnovski gozd – južni rob in Nanos
Celotno območje
V naslednjih petih letih je dovoljeno načrtovanje samo tistih novih izvedbenih prostorskih aktov, ki vključujejo posege za ohranjanje ali izboljšanje ekoloških značilnosti habitata kvalifikacijskih vrst ptic. 
Z mejicami se ohranja habitat kvalifikacijskih vrst ptic ter mozaičnost krajine. Zato je vse posekane mejice treba nadomestiti z novimi v enakem obsegu. Kot mejice se upošteva tudi drevesni in grmovni pas vegetacije ob potokih in hudournikih, 
za katere ni predpisan 5 m varovalni pas.
Območje Ajševice z Lijaškim poljem
Zagotoviti se mora travniškim pticam prijazen način kmetovanja (pozna košnja, prepoved vnosa umetnih gnojil, prepoved dosajanja travno-deteljne mešanice). Vzdrževati je potrebno obstoječe mejice in posamezna večja drevesa. Znotraj IBA-SCI je treba povečevati delež ekstenzivnih površin. Nadaljnja intenzifikacija rabe ni dovoljena.
V okviru vzdrževalnih del na srednje napetostnih daljnovodih je treba uvesti navzdol obrnjene izolatorje, ki bodo bistveno pripomogli k manjši smrtnosti ptic.
AJ-01/06
AJ-02/02
Ureditev celotnega območja mora biti načrtovana v okviru OPPN. V izdelavo OPPN je treba vključiti presojo vplivov na kvalifikacijske vrste ptic.
AJ-01/04
AJ-02/01
KR-25/05
Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je potrebno izdelati presojo vplivov na kvalifikacijske vrste ptic. V postopek mora biti kot soglasodajalec vključen Zavod RS za varstvo narave.
AJ-04/03
AJ-04/02
Območje se ureja z OPPN. V izdelavo OPPN je treba vključiti presojo vplivov 
na kvalifikacijske vrste ptic. 
Na območju ureditev se s 5 m pasom mejic grmovnih in drevesnih avtohtonih vrst loči vse površine urejanja od naravovarstveno pomembnih površin. Te površine je treba na parcelo natančno opredeliti v OPPN.
KP Južni obronki Trnovskega gozda ter NS Lijak in Skozno
RA-10
Ohranjati je treba naravni gozdni rob. 
Z območja je treba odstranjevati tujerodne vrste.
KP Južni obronki Trnovskega gozda
TR-11/03
Sečnja izven ograjenega območja je prepovedana. 
Osvetlitev objekta je treba urediti v skladu z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Svetilke ne smejo sevati nad vodoravnico 
in sevati ultravijoličnega spektra svetlobe.
VI-08/04
Na delu enote v KP gradnja ni dovoljena.
KR-22/05
Prepovedano je poseganje v območje sklenjenega gozda. K projektu ureditve območja je potrebno pridobiti naravovarstveno mnenje. Površine naj se uredi 
za dnevne obiskovalce; postavitev razsvetljave ni dovoljena.
KR-22/09
Morebitna nadaljnja gradnja na enoti naj ostane sklenjena ter v neposredni bližini obstoječih objektov.
RA-09
Potrebna je sanacija odlagališča odpadkov.
NS Panovec 
ID 110
Celotno območje
Morebitni novi objekti ob meji parka morajo biti načrtovani tako, da so od gozda odmaknjeni vsaj 20 metrov oziroma eno stojno višino dreves, če so tam drevesa višja. V primeru, da meja parka ne predstavlja hkrati meje gozda, se ta razdalja upošteva glede na mejo parka. Vmesni prostor med gradnjo in mejo NS naj se nameni za zelene površine in ne za cestne povezave ali druge pomožne objekte.
Celotno območje NS Panovec ter 100 m vplivni pas
Svetilke na območju ne smejo sevati nad vodoravnico in ne sevati ultravijoličnega spektra svetlobe.
AJ-01/06
AJ-02/02
Območja se urejajo z OPPN. Ob pripravi OPPN naj se izvede postopek presoje sprejemljivosti izvedbe plana na varovana območja. Pri tem je treba upoštevati: 
prepovedano je poseganje v gozd, 
vsi objekti morajo biti načrtovani tako, da so od gozda odmaknjeni vsaj 20 metrov oziroma eno stojno višino dreves, če so tam drevesa višja, 
prepovedano je spreminjanje vodnega režima v tleh in potokih, 
potok Škradnik mora ohraniti funkcijo koridorja med potokom Globočnik in gozdom Panovec, 
ob potoku se mora ohraniti obrežno lesno vegetacijo v pasu vsaj 5 m, 
ohraniti je treba naravno strugo potoka, 
v OPPN je treba preučiti motnje zaradi povečane prisotnosti različnih aktivnosti v prostoru.
AJ-01/05
AJ-01/04
AJ-02/01
KR-25/05
Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja naj se izvede presoja sprejemljivosti vplivov na varovana območja, pri čemer je potrebno upoštevati: 
prepovedano je poseganje v gozd, 
vsi objekti morajo biti načrtovani tako, da so od gozda odmaknjeni vsaj 20 metrov oziroma eno stojno višino dreves, če so tam drevesa višja, 
prepovedano je spreminjanje vodnega režima v tleh in potokih, 
potok Škradnik mora ohraniti funkcijo koridorja med potokom Globočnik in gozdom Panovec, 
ob potoku se mora ohraniti obrežno lesno vegetacijo v pasu vsaj 5 m, 
ohraniti je treba naravno strugo potoka. 
V postopek mora biti kot soglasodajalec vključen Zavod RS za varstvo narave.
RD-19/02
RD-25/01
Gradnje novih zahtevnih in manj zahtevnih objektov niso dovoljene.
NG-49/02
Po končani izgradnji vodnega stolpa je treba sanirati površine in v čim večjem deležu vzpostaviti stanje pred posegom. 
Stolpa ni dovoljeno osvetliti ali nanj postaviti drugih svetlobnih elementov.
NS Skalnica – območje gore z Marijinim svetiščem, ID 98 in NS Slatna, potok in ponorne jame, ID 103
SV-01/01
Morebitni posegi naj se omejijo vzhodno od ceste mimo Svete Gore; posegi v gozd na zahodno stran niso dovoljeni. Pri nadaljnjem urejanju območja je treba posebno pozornost nameniti ohranjanju narave, s poudarkom na zavarovanih gozdnih habitatih na območju.
NS Kromberk – hrasti, ID 106
Celotno območje
Območje se ureja z OPPN. Zagotovi se ohranitev starih dreves.Posegi na območje tlorisa krošnje niso dovoljeni, večja zemeljska dela pa ne v radiju, ki je enak višini drevesa.
SCI SI3000225 Dolina Branice
BR-11
Prepovedano je zmanjšanje obsega gozdnih površin na območjih obstoječih A.
58. člen 
(varstvo kulturne dediščine) 
(1) Območja in objekti ohranjanja kulturne dediščine, ki so varovani po predpisih s področja varovanja kulturne dediščine, se varujejo v skladu z določili področnih predpisov. Za posege na objektih in območjih varovane kulturne dediščine, ki obsega spomenike, registrirano dediščino, varstvena območja dediščine in območja arheoloških ostalin, je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine.
(2) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Za poseg v objekt ali območje, varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine, se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo, skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(3) Za posege v kulturni spomenik, njegovo vplivno območje, varstveno območje dediščine, registrirano enoto dediščine z vplivnim območjem ali v EUP, kjer je to posebej določeno, je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje, skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja je, razen za soglasje za raziskave ali za iskanje arheoloških ostalin, treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje zavoda.
(4) Za raziskavo in odstranitev objekta, varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje, skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(5) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo PIP, kot jih opredeljuje konkreten razglasitveni akt. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik in njegovo vplivno območje, velja varstveni režim iz razglasitvenega akta.
(6) Za varstvena območja dediščine veljajo PIP, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstveno območje dediščine, velja varstveni režim iz razglasitvenega akta.
(7) Za registrirano nepremično kulturno dediščino, ki ni spomenik, njeno vplivno območje ali varstveno območje, veljajo PIP v skladu z aktom o določitvi varstvenih območij dediščine ali PIP, ki jih opredeljuje ta akt. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo PIP tega akta.
(8) Med gradnjo je potrebno objekte in območja kulturne dediščine varovati pred poškodovanjem ali uničenjem.
(9) Pri načrtovanju objektov in zunanjih ureditev v neposredni bližini enot kulturne dediščine se mora upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo ter estetski vidik, prostorske prvine in razmerja ter s tem preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in vrednosti kulturne dediščine.
(10) Pri posegih na registrirani stavbni dediščini se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote in prepoznavne značilnosti ter materialne substance, ki so nosilci teh vrednot, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami,
– primarna masa (oziroma materiali), primarni tlorisni in višinski gabariti in konstrukcijska zasnova,
– primarna podoba zunanjosti stavb in sicer arhitekturna členitev, naklon in oblika strešin, kritina, stavbno pohištvo, arhitekturne poslikave in freske, reliefi, originalni materiali, barve, detajli itd.,
– prvotni (osnovni) tlorisni koncept notranjosti, predvsem primarna dispozicija komunikacij in funkcionalna zasnova ter
– objektu pripadajoča dvoriščno-vrtna parcela z niveleto in funkcijo površin ter lega, namembnost in oblikovanje pripadajočih sekundarnih objektov.
(11) Pri posegih na registrirani stavbni dediščini, ki ogrožajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote in prepoznavne značilnosti ter materialne substance, ki so nosilci teh vrednot, velja da:
– stekleno-betonski in stiroporni nadomestki arhitekturnega okrasja ne morejo biti del stavbne dediščine,
– je na fasadah le izjemoma dovoljeno pritrjevanje infrastrukturnih in komunalnih napeljav ter naprav, (v kolikor ni možno drugače, jih je potrebno locirati na sekundarne fasade ter oblikovno vklopiti v objekt),
– se mora nivo poti in cest ob objektih dediščine, ki je primarno nižji od praga vhoda, ohranjati oziroma ponovno vzpostaviti,
– v okolici objekta niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjševali prostorsko kvaliteto ali funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine, ter
– se vanjo lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli.
(12) Pri posegih v registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.) in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(13) Pri posegih na memorialni dediščini se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote kot so:
– avtentičnost lokacije, materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst objekta z okolico objekta ter vedute,
– na območjih enot memorialne dediščine je le izjemoma dovoljeno postavljanje enostavnih objektov in infrastrukturnih elementov (elektro in telefonske omarice, hidranti...), razen objektov, ki so namenjeni potrebam in prezentaciji dediščine,
– komunalni in drugi infrastrukturni vodi naj se izogibajo območij memorialne dediščine,
– v memorialno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli.
(14) Pri posegih v registrirano območje kulturne krajine se ohranjajo za posamezno območje ugotovljene varovane vrednote kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane prvine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva ter
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
(15) Za območja druge dediščine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo ugotovljene varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost ter
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(16) Vplivna območja so območja varstva, v katerih je ob posegih potrebno upoštevati glede na dediščino ustrezne od sledečih usmeritev:
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,
– ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante,
– ohranjati večja in pomembnejša drevesa ob znamenjih in sredi kmetijskih površin,
– ob kulturni dediščini upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine,
– usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto,
– pospeševati izvajanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne krajine ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo,
– usmerjati dejavnost v vplivnem območju tako, da ne povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov,
– ohranjati vodni režim na pretežno naravno ohranjenih vodotokih,
– pred pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev terenu ni dopustno spreminjati nivelete (kote in oblike) terena.
(17) Registrirana arheološka najdišča se varujejo pred posegi, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Glede na dediščino se lahko prepove:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati dna vodotokov ter jezer,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
(18) V posamezna registrirana arheološka najdišča, ki so znotraj naselij, in v prostore robnih delov najdišč so izjemoma dovoljeni posegi, kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta, ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
(19) Na vedutno izpostavljene enote arheološke kulturne dediščine se ohranja poglede iz okolice.
(20) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo.
(21) V primeru odkritja nove kulturne dediščine je potrebno o tem obvestiti strokovne službe. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja in odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
59. člen 
(varovanje in izboljšanje okolja) 
(1) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih in druge prostorske ureditve so dopustne, če ne povzročajo večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
(2) Za posege, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v okoljevarstvenih predpisih, je treba izvesti presojo vplivov na okolje ter pridobiti okoljevarstveno soglasje ali okoljevarstveno dovoljenje pristojnega ministrstva.
60. člen 
(varstvo voda) 
(1) Vodna in priobalna zemljišča, ki so določena s posebnimi predpisi s področja varovanja voda, se urejajo v skladu z določili predpisov.
(2) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati določbe predpisov s področja upravljanja z vodami.
(3) Za gradnje in ureditve na območju vodnih zemljišč in na priobalnih zemljiščih je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa za vode.
(4) Pri načrtovanju gradenj je potrebno upoštevati tudi meje priobalnih zemljišč. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. Dopustne posege v priobalno zemljišče določajo veljavni predpisi s področja upravljanja z vodami. Na priobalnem zemljišču vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka.
(5) Zunanje meje priobalnih zemljišč segajo:
– 15 m od meje vodnih zemljišč pri vodotokih prvega reda (Soča in Vipava), vendar zunaj območja naselja najmanj 40 m od meje vodnih zemljišč,
– na vodotoku Koren v skladu z Uredbo o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča na nekaterih zemljiških parcelah ob potoku Koren v Mestni občini Nova Gorica,
– na vodotoku Vrtojbica v skladu z Uredbo o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča na nekaterih zemljiških parcelah ob potoku Vrtojbica v Mestni občini Nova Gorica,
– 5 m od meje vodnega zemljišča pri vseh ostalih vodotokih, tudi na delih vodotokov Koren in Vrtojbica, ki niso zajeti v uredbah.
(6) Gradnja objektov in izvajanje dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je potrebno umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku tako, da se priobalno zemljišče ohranja nepozidano in javno dostopno.
(7) Na objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja upravljanja voda.
(8) Premostitve voda in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost, stabilnost pretočnega profila in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim. Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Prepovedano je povzročanje ovir za pretok visokih voda.
(9) Gradnja namakalnih naprav, raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje ter druge kmetijske operacije, ki bi lahko imele vpliv na vodni režim, so dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
(10) Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov morajo biti dela izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
(11) Ne glede na namensko rabo je potrebno ohranjati vodotoke z obrežnim rastjem na območju vodotoka in priobalnega zemljišča.
61. člen 
(varstvo vodnih virov) 
(1) Območja varstva vodnih virov, ki so razglašena z načrti ali določena s posebnimi predpisi, se varujejo v skladu z določili predpisov s področja upravljanja z vodami.
(2) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati pogoje in omejitve iz državnih in občinskih predpisov, ki se nanašajo na ta območja ter področno zakonodajo.
(3) Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne predstavlja nevarnosti za njihovo onesnaženje.
(4) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za upravljanje z vodami.
62. člen 
(varstvo tal in reliefa) 
(1) Pri gradnji objektov in pri drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal.
(2) Pri gradnji objektov in pri drugih prostorskih ureditvah je treba v največji možni meri ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
(3) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
(4) Med viri onesnaževanja ter kmetijskimi površinami za pridelavo hrane je potrebno zagotoviti vmesno tamponsko cono.
63. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Pri gradnji objektov in pri drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Objekte, ki so pomemben vir onesnaževanja zraka, je možno umeščati le na območja, namenjena proizvodni dejavnosti.
(3) Spodbujati je potrebno, da se objekti povsod tam, kjer je to možno, priključujejo na daljinsko ogrevanje ali plinovod.
64. člen 
(varstvo gozdov) 
(1) Varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom (gozdni rezervati) so določeni s posebnimi predpisi.
(2) V varovalnih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih objektov ter prostorske ureditve, ki krepijo varovalno funkcijo gozdov, sanitarna sečnja, sanacije erozijskih žarišč in usadov ter malopovršinska obnova panjevskih sestojev, v skladu s predpisi iz prejšnje alineje ter v skladu z gozdnogospodarskim načrtom.
(3) V gozdnih rezervatih s strogim varstvenim režimom so prepovedane vse gospodarske, rekreacijske, raziskovalne in druge dejavnosti, ki bi lahko kakorkoli spremenile obstoječe naravno stanje in vplivale na nemoten naravni razvoj v prihodnosti.
(4) Gradnje in druge prostorske ureditve znotraj območij gozdnih rezervatov z blažjim varstvenim režimom, razen vzdrževanja poti, postavitve informativnih tabel, vzdrževanja objektov kulturne dediščine ter izvajanja znanstveno-raziskovalnih del v skladu z določbami predpisov iz prve alineje ter v skladu z gozdnogospodarskim načrtom pristojnih organov, so prepovedane.
65. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru naravne ali druge nesreče ter da upoštevajo druge predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
66. člen 
(erozijska in plazljiva območja) 
(1) Erozijska in plazljiva območja, opredeljena s posebnimi predpisi, se varujejo v skladu z določili predpisov s področja upravljanja z vodami.
(2) Na erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture ali dejavnosti oziroma prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali povečale ogroženost prostora. Omogočiti je potrebno varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Gradnja objektov in izvajanje dejavnosti morajo biti usklajene z omejitvami iz področne zakonodaje.
(3) Na erozijskih in plazljivih območjih so dovoljeni vsi zaščitni ukrepi, ki služijo stabiliziranju terena. Pred izvedbo zaščitnih ukrepov je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti terena ter določiti potrebne zaščitne ukrepe.
(4) Na erozijskih območjih je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje in skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti, hudourniške struge, ter
– vlačenje lesa.
(5) Na plazovitem območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča. Prepovedano je:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, ter
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(6) Iz vidika plazljivosti so določeni štirje razredi stabilnosti terena:
– PL1 – neplazljivo – stabilno
– PL2 – neplazljivo – pretežno stabilno
– PL3 – plazljivo – pogojno stabilno ali labilno
– PL4 – plazljivo – pretežno nestabilno.
Na območjih pogojno stabilno ali labilno in pretežno stabilno so novogradnje in druga večja zemeljska dela možna. O potrebi priložitve geotehničnega elaborata odloči odgovorni projektant gradbenih konstrukcij. Na območjih pretežno nestabilnega terena mora biti načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja priložen tudi geotehnični elaborat.
(7) Za vse posege v erozijskih in plazljivih območjih je potrebno pridobiti soglasje pristojnih služb.
67. člen 
(poplavna območja) 
(1) Poplavna območja, opredeljena s posebnimi predpisi, se varujejo v skladu z določili predpisov s področja upravljanja z vodami.
(2) Gradnja na poplavnih območjih je dovoljena v skladu s predpisi s področja upravljanja z vodami.
(3) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda ter posegov, ki jih dopuščajo predpisi s področja upravljanja z vodami.
(4) V tistem delu EUP, ki se nahaja v poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, protipoplavni ukrepi pa še niso izvedeni, so na obstoječih objektih dopustne rekonstrukcija, adaptacija in obnova, ki bistveno ne spreminjajo namembnosti in velikosti objekta ter odstranitev in vzdrževanje obstoječega objekta. Gradnja novih objektov ni dopustna, razen v izjemah, ki jih določajo predpisi s področja upravljanja z vodami.
(5) Takšne EUP, ki so že pozidane in ležijo delno ali v celoti na poplavnih območjih, so: GG-01, GG-04, GG-05, GG-06, PR-03/06, ZA-01/04, ZA-01/01, BU-01/01, A038, A011, A006, SB-01/01, BR-04/03, RD-21/04, RD-21/05 in KR-32/01.
(6) Vse ureditve je treba načrtovati tako, da ne poslabšujejo poplavne varnosti.
(7) Za vse posege na poplavnih območjih je potrebno pridobiti soglasje pristojnih služb.
68. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je potrebno upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi območji naselij.
(2) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za ravnanje v primeru požara je treba zagotoviti:
– odmike med objekti oziroma požarno ločitev objektov,
– prometne manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila ter,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(3) Gradnje in ureditve v prostoru morajo omogočati dovoz do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.
(4) Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom.
(5) Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, je treba v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študijo požarne varnosti. Investitorji so za te objekte pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata Zasnova požarne varnosti. V tem primeru soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebno.
69. člen 
(ureditve za obrambne potrebe) 
(1) Območja izključne rabe prostora za potrebe obrambe so območja, namenjena izključno za obrambne potrebe, kjer potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. Na teh območjih so za potrebe obrambe dovoljene vse prostorske ureditve ter gradnja objektov.
(2) Na območjih možne izključne rabe za potrebe obrambe posegi ne smejo onemogočati uporabe območja za potrebe obrambe v primeru vojnega in izrednega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter za usposabljanje, oziroma so posegi lahko takšni, da je mogoče izključno rabo za potrebe obrambe v zgoraj navedenih primerih takoj vzpostaviti. Za vse posege v območjih možne izključne rabe je treba predhodno pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo.
(3) Obrambne dejavnosti ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje, ki bi presegali dovoljene ravni, oziroma zmanjševali potenciale za druge rabe in dejavnosti v prostoru.
70. člen 
(arhitektonske ovire) 
(1) Pri izvajanju gradenj se mora zagotoviti dostop, vstop in uporaba objektov brez komunikacijskih ovir vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne sposobnosti, v skladu s predpisi.
(2) Vse obstoječe arhitektonske ovire je potrebno premostiti ali odstraniti.
71. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Ta odlok v skladu s predpisi in glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
(2) Stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine namenskih rab, so:
Namenska raba / Stopnja varstva pred hrupom
III stopnja
IV stopnja
S – OBMOČJA STANOVANJ
SS 
SK 
SP
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI
CU 
Cdi 
CDz
CDk 
Cdo 
I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI
IP
IG
IK 
B – POSEBNA OBMOČJA
BT 
BD 
BC 
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN
ZS 
ZP 
ZV 
ZD 
ZK
T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE
E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE
F – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE
A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE
K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
G – GOZDNA ZEMLJIŠČA
VC – POVRŠINSKE CELINSKE VODE
VI – VODNA INFRASTRUKTURA
L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN
N – OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ
OO – OSTALA OBMOČJA
(3) V IV stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III stopnjo varstva pred hrupom.
(4) Na meji med I in IV stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II in IV stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV stopnjo varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji za III stopnjo varstva pred hrupom. Širina III območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV območje varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I oziroma na II območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
(5) V posamezna območja se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom.
(6) Pri umeščanju stanovanjskih območij in drugih dejavnosti v bližino obstoječih virov hrupa je potrebno z načinom gradnje oziroma s protihrupnimi ureditvami in ukrepi zagotoviti ustrezen nivo hrupa za predvidena območja.
(7) Pri gradnjah novih objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba načrtovati pasivno zaščito pred hrupom, na primer zaščito z okni ali fasado tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.
(8) Pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe in obratovanja vira, pri čemer imajo pri izbiri prednost ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju.
(9) Če je vir čezmejne obremenitve okolja cesta, železniška proga ali druga prometna infrastruktura, mora upravljavec teh virov zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in prilagoditi pretok vozil na stopnjo, ki ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom.
(10) Upravljavec hitre ceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za območja urejanja ob hitri cesti oziroma za območja spremenjene rabe prostora znotraj njenega vpliva glede na že izvedene ukrepe zaščite v sklopu njene izgradnje.
72. člen 
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) 
(1) Z gradnjo objektov ali naprav ter razmestitvijo dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, se ne sme povzročiti preseganja dovoljenih obremenitev okolja, ki jih določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo objekta, ki je vir sevanja, je potrebno izpolnjevati pogoje, ki jih predpis določa.
(2) Glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja sta določeni I in II stopnja varstva pred sevanjem.
(3) I stopnja varstva pred sevanjem velja za I območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju.
(4) II stopnja varstva pred sevanjem velja za II območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I območje.
(5) II stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
(6) Z namenom zagotovitve nemotenega izvajanja gospodarskih javnih služb prenosa in distribucije električne energije, se s projektnimi pogoji lahko predpišejo določene obveznosti in ravnanja investitorja ali nosilca dejavnosti, s katerimi se zagotovi, da gradnja ali izvajanje dejavnosti ne bo vplivala na varno in zanesljivo obratovanje elektroenergetskega omrežja, med drugim je to lahko predložitev dokazila, da vrednosti elektromagnetnega sevanja ne presegajo mejnih vrednosti, določenih s predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju in da bo objekt zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
73. člen 
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem) 
(1) Pri osvetljevanju objektov in pri objektih za svetlobno oglaševanje je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
(2) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih se, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
74. člen 
(zagotavljanje ustreznega osončenja) 
(1) Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi in tem odlokom.
(2) Bivalnim stanovanjskim prostorom je potrebno zagotoviti vsaj minimalni dnevni čas neposrednega osončenja, ki znaša:
– dne 21. decembra najmanj eno uro,
– dne 21. marca in 23. septembra najmanj tri ure.
(3) V primeru, ko bivalnim stanovanjskim prostorom minimalni dnevni čas osončenosti ni zagotovljen, je rekonstrukcija dopustna le, če razmer ne poslabša.
75. člen 
(dopustne gradnje ter drugi posegi v prostor na območjih vseh namenskih rab) 
(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na vseh vrstah namenskih rab dopustna gradnja naslednjih objektov oziroma naslednji posegi v prostor:
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s Prilogo 1;
– gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini:
a) daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje ter
b) lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje;
– rekonstrukcije občinskih in državnih cest. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objektov gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste;
– gradnja cest, če so te predvidene v karti Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture;
– dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki:
a) ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih,
b) je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali
c) ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve;
– gradnja podzemnih stavb povsod tam, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnosti objektov, če to ne ovira izpolnjevanja osnovnih funkcij ureditve na terenu ter ni v nasprotju z drugimi predpisi;
– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira;
– začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
– oblikovanje odprtih krajinskih površin.
76. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih površinah) 
Na območjih »SS – stanovanjske površine« veljajo naslednji splošni PIP:
Namenska raba
S – Območja stanovanj
Podrobna namenska raba
SS 
stanovanjske površine
Členitev podrobne namenske rabe
SSe 
prosto stoječa individualna gradnja
SSs 
strnjena individualna gradnja
SSv 
kolektivna gradnja visoke gostote
Osnovna dejavnost
So namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem.
Spremljajoče dejavnosti
Družbene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, trgovske dejavnosti
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje
Dovoljene vrste zahtevnih in manj zahtevnih stavb
111 enostanovanjska stavba, 
1121 dvostanovanjska stavba, 
1242 garažne stavbe 
2302 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe ali fasade obstoječih objektov 
2411 športna igrišča 
24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
111 enostanovanjska stavba, 
1121 dvostanovanjska stavba, 
1242 garažne stavbe 
2302 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe ali fasade obstoječih objektov 
2411 športna igrišča 
24122 drugi objekti 
za šport, rekreacijo 
in prosti čas
1122 tri- in večstanovanjske stavbe 
1242 garažne stavbe 
2302 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe ali fasade obstoječih objektov 
2411 športna igrišča 
24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
Zelene površine
Z: 0,3
Z: 0,3 
Faktorja ni potrebno upoštevati v jedrih naselij.
Z: 0,4 ali 15 m2/stanovanje.
Če na parceli večstanovanjskega objekta ni prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnih zelenih površin, mora investitor manjkajoče zelene površine, razen površin za mlajše otroke, zagotoviti na drugi ustrezni lokaciji, ki je od stavbe oddaljena največ 200 m tako, da bo stanovalcem omogočena njena trajna uporaba. 
Na parceli objekta je potrebno zagotoviti najmanj 
25 dreves/ha.
Dopustna izraba
FZ: 0,4 
P+1
FZ: 0,8 
Faktorja ni potrebno upoštevati v jedrih naselij. 
P+2
FZ: 0,3 
V EUP, ki se ne urejajo z OPPN, višina kapi novih stavb ne sme preseči višine kapi obstoječih stavb.
Merila in pogoji za oblikovanje
Na parceli objekta je dovoljeno dodatno zgraditi le dva nezahtevna objekta za lastne potrebe.
Stavbe, grajene 
v strnjenem nizu, morajo biti postavljene z glavno fasado na gradbeno linijo ob najpomembnejši odprti javni prostor. 
Pritličje z glavnim vhodom na glavni fasadi je pri novogradnjah prilagojeno javnim programom. Nezahtevni objekti za lastne potrebe se na parceli objekta gradijo za glavno stavbo, tako da oblikujejo notranje dvorišče.
Med stanovanjsko stavbo in najpomembnejšim javnim prostorom, na katerega meji parcela objekta ali pa je stavba nanj orientirana z glavnimi vhodi, nezahtevnih objektov za lastne potrebe ni dovoljeno graditi. 
Stavbe, ki imajo v pritličju javni program, morajo zagotoviti vizualno povezanost notranjih in javnih prostorov. Glavni vhodi v javne prostore so neposredno z najpomembnejšega javnega prostora. 
Od 15 m2 na stanovanje je min 5 m2 za igro z žogo ter min 7,5 m2 za igro mlajših otrok in počitek stanovalcev (4,0 m2 za igralne površine – opremljeno igrišče
in 3,5 m2 za zelene površine).
Druga merila
Faktor Z in predpisana zelena površina na enoto se ne seštevajo. Upošteva se tisti od obeh normativov, 
ki zagotavlja večjo kvadraturo zelenih površin.
77. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah podeželskega naselja) 
Na območjih »SK« veljajo naslednji splošni PIP:
Namenska raba
S – Območja stanovanj
Podrobna namenska raba
SK 
površine podeželskega naselja
Osnovna dejavnost
So namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem.
Spremljajoče dejavnosti
Družbene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, obrtne dejavnosti, trgovske dejavnosti, kmetijstvo in gozdarstvo, druge dejavnosti, ki služijo tem območjem
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje
Dovoljene vrste zahtevnih in manj zahtevnih stavb
11 stanovanjske stavbe 
121 gostinske stavbe 
12301 trgovske stavbe 
12304 stavbe za druge storitvene dejavnosti 
12510 industrijske stavbe – delavnice kot samostojen objekt za obrtno dejavnost na parceli objektov obstoječih stanovanjskih stavb 
1271 nestanovanjske kmetijske stavbe 
1272 stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe 
1274 druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje 
2302 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe ali fasade obstoječih objektov 
24110 športna igrišča 
24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
Dopustna izraba
FZ: 0,8 
P+1
Merila in pogoji za oblikovanje
Na parceli objekta stanovanjske stavbe je dovoljeno dodatno zgraditi eno kmetijsko stavbo in več nezahtevnih objektov, vendar slednje le tako, da oblikujejo notranje dvorišče. 
Pri prenovi in notranjem razvoju podeželskih naselij naj se ohranja in poudarja kulturne in krajinske kvalitete, zlasti v navezavi s kmetijskimi dejavnostmi na robovih naselij, s čimer se ohranja ruralni značaj naselij.
78. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na drugih stanovanjskih območjih) 
Na območjih »SB, SP« veljajo naslednji splošni PIP:
Namenska raba
S – Območja stanovanj
Podrobna namenska raba
SB 
stanovanjske površine za posebne namene
SP 
površine počitniških hiš
Osnovna dejavnost
Občasno ali stalno bivanje različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov)
Občasno bivanje za počitek
Spremljajoče dejavnosti
Družbene dejavnosti, gostinstvo in turizem, trgovske dejavnosti in druge dejavnosti, ki služijo tem območjem
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, kmetijstvo in gozdarstvo
Dovoljene vrste zahtevnih in manj zahtevnih stavb
113 stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine 
1242 garažne stavbe 
2302 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe ali fasade obstoječih objektov 
24110 športna igrišča 
24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
111 enostanovanjske stavbe 
2411 športna igrišča 
24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 
Zelene površine
Z: 0,2 ali 8 m2/posteljo.
Na parceli objekta je potrebno zagotoviti najmanj 25 dreves/ha.
Z: 0,2 
Na parceli objekta je potrebno zagotoviti najmanj 1 drevo.
Dopustna izraba
FZ: 0,5 
FI: 1,2
FZ: 0,3 
FI: 0,6 
P+1
Merila in pogoji za oblikovanje
Med stavbo in najpomembnejšim javnim prostorom, na katerega meji parcela objekta ali pa je stavba nanj orientirana z glavnimi vhodi, nezahtevnih objektov za lastne potrebe ni dovoljeno graditi. 
Stavbe, ki imajo v pritličju javni program, morajo zagotoviti vizualno povezanost notranjih in javnih prostorov. Glavni vhodi v javne prostore so neposredno z najpomembnejšega javnega prostora.
Med stavbo in najpomembnejšim javnim prostorom, na katerega meji parcela objekta ali pa je stavba nanj orientirana z glavnimi vhodi, nezahtevnih objektov za lastne potrebe ni dovoljeno graditi.
79. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih razpršene poselitve) 
Na območjih »A – Območja razpršene poselitve« veljajo naslednji splošni PIP:
Namenska raba
A – površine razpršene poselitve
Podrobna namenska raba
območja razpršene poselitve
Osnovna dejavnost
So poselitveni vzorci z nizko gostoto, kot so na primer samotne kmetije ter strnjene oblike manjših naselij. Osnovna dejavnost je bivanje.
Spremljajoče dejavnosti
Gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, obrtne dejavnosti, kmetijstvo in gozdarstvo, trgovske dejavnosti in druge dejavnosti, ki služijo tem območjem
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje
Dovoljene vrste zahtevnih in manj zahtevnih stavb
1110 enostanovanjske stavbe 
1121 dvostanovanjske stavbe 
1271 nestanovanjske kmetijske stavbe 
12510 industrijske stavbe – delavnice kot samostojen objekt za obrtno dejavnost na parceli objektov obstoječih stanovanjskih stavb 
Dopustna izraba
FZ: 0,8 
P+2
Merila in pogoji za oblikovanje
Na območju kmetij je potrebno ohranjati prvotno strukturo in tipologijo gradnje.
80. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na osrednjih območjih centralnih dejavnosti) 
Na območjih »CU – osrednja območja centralnih dejavnosti« veljajo naslednji splošni PIP:
Namenska raba
C – območja centralnih dejavnosti
Podrobna namenska raba
CU
osrednja območja centralnih dejavnosti
Osnovna dejavnost
So namenjena prepletu dejavnosti in sicer trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih ter bivanju.
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje 
Dovoljene vrste zahtevnih in manj zahtevnih stavb
11 stanovanjske stavbe 
121 gostinske stavbe 
122 upravne in pisarniške stavbe 
123 trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 
12420 garažne stavbe 
126 stavbe splošnega družbenega pomena 
1261 stavbe za kulturo in razvedrilo 
1262 muzeji in knjižnice 
1263 stavbe za izobraževanje 
12640 stavbe za zdravstvo 
1272 stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe 
1274 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje 
2302 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe ali fasade obstoječih objektov 
241 objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas 
Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu.
Zelene površine
Z: 0,2 
Na parceli objekta je potrebno zagotoviti najmanj 20 dreves/ha.
Dopustna izraba
FZ: 0,5 
FI: 1,5
Merila in pogoji za oblikovanje
Odprti prostori pred stavbami so javni prostori. 
Nezahtevni objekti za lastne potrebe ne smejo biti umeščeni ob najpomembnejše javne prostore.
81. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na drugih območjih centralnih dejavnosti) 
Na območjih »CD – druga območja centralnih dejavnosti« veljajo naslednji splošni PIP:
Namenska raba
C – območja centralnih dejavnosti
Podrobna namenska raba
CD 
druga območja centralnih dejavnosti
Členitev podrobne namenske rabe 
Cdi 
dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa
CDz 
zdravstvena dejavnost
CDk 
kulturna dejavnost
CDv 
verska dejavnost
Cdo 
trgovske, oskrbne, poslovno storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt, javna uprava, gasilski dom
Osnovna dejavnost
Dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa
Zdravstvo in socialno varstvo
Kulturna dejavnost
Verska dejavnost
Trgovske, oskrbne, poslovne, storitvene, gostinske dejavnosti 
in manjša obrt
Spremljajoče dejavnosti
Ostale centralne dejavnosti, bivanje
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne dejavnosti in skladiščenje
Dovoljene vrste zahtevnih in manj zahtevnih stavb
1263 stavbe za izobraževanje 
1262 muzeji in knjižnice, 
vrtec 
12420 garažne stavbe 
2302 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe ali fasade obstoječih objektov 
241 objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas 
113 stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine
12640 stavbe za zdravstvo 
12420 garažne stavbe 
2302 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe ali fasade obstoječih objektov 
1261 stavbe za kulturo in razvedrilo 
1262 muzeji in knjižnice 
12420 garažne stavbe 
2302 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe ali fasade obstoječih objektov 
1272 stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe 
12420 garažne stavbe 
2302 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe ali fasade obstoječih objektov 
121 gostinske stavbe 
122 upravne in pisarniške stavbe 
123 trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 
126 stavbe splošnega družbenega pomena 
124 stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij 
1274 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje 
24205 drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (parkirišča) 
2302 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe ali fasade obstoječih objektov 
Zelene površine
Z: 0,2 
Na parceli objekta je potrebno zagotoviti najmanj 25 dreves/ha.
Dopustna izraba
FZ: 0,5 
FI: 2,0
FZ: 0,5 
FI: 2,0
FZ: 0,5 
FI: 2,0
FZ: 0,5 
FI: 2,0
FZ: 0,5 
FI: 2,0
Merila in pogoji za oblikovanje
Odprti prostori pred stavbami so javni prostori. 
Nezahtevni objekti za lastne potrebe ne smejo biti umeščeni ob najpomembnejše javne prostore.
82. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti) 
Na območjih »I – območja proizvodnih dejavnosti« veljajo naslednji splošni PIP:
Namenska raba
I – območja proizvodnih dejavnosti
Podrobna namenska raba
IP 
površine za industrijo
IG 
gospodarske cone
IK 
površine za kmetijsko proizvodnjo
Osnovna dejavnost
Proizvodna dejavnost
Trgovske in storitvene, poslovne, obrtne, proizvodne, promet in skladiščenje
Kmetijska proizvodnja, reja živali
Spremljajoče dejavnosti
Promet in skladiščenje, poslovne, obrtne, trgovske in storitvene in dejavnost gostinstva, če služi tem območjem
Gostinstvo in turizem, javna uprava, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti
Skladiščenje, izobraževanje, poslovne dejavnosti in trgovina
Izključujoče dejavnosti
Bivanje, družbene dejavnosti, proizvodne dejavnosti, izhajajoče iz kmetijstva in gozdarstva
Bivanje, proizvodne dejavnosti, izhajajoče iz kmetijstva in gozdarstva
Bivanje
Dovoljene vrste zahtevnih in manj zahtevnih stavb
124 postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij 
125 industrijske stavbe 
12420 garažne stavbe (za potrebe cone) 
2302 energetski objekti 
24205 drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (parkirišča)
123 trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 
124 postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij 
125 industrijske stavbe 
1242 garažne stavbe (za potrebe cone) 
2302 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe ali fasade obstoječih objektov 
24205 drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (parkirišča)
1271 nestanovanjske kmetijske stavbe 
125 industrijske stavbe, če služijo kmetijski proizvodnji 
2302 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe ali fasade obstoječih objektov
Dovoljena je gradnja drugih objektov, ki služijo dopolnjevanju osnovne dejavnosti.
Zelene površine
Z: 0,20 
Na parceli objekta je potrebno zagotoviti najmanj 25 dreves/ha.
Dopustna izraba
FZ: 0,5 
FP: 5
FZ: 0,5 
FP: 5
FZ: 0,8 
FP: 1,5
Merila in pogoji za oblikovanje
Pri urejanju območij proizvodnih dejavnosti mora investitor poskrbeti, da v okoliških stanovanjskih naseljih in zavarovanih območjih stopnja hrupa ni presežena. Na obrobje con naj se umešča najmanj hrupne dejavnosti. 
Na robovih con je potrebno zagotoviti vegetacijski pas, ki naj zmanjša vizualno izpostavljenost grajenih struktur. 
Strehe objektov s tlorisno površino večjo od 2000 m2 naj se dodatno funkcionalno izrabijo (sončne elektrarne, parkirišča, zelena streha …). Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da dodatna funkcionalna izraba ni mogoča.
83. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih) 
Na območjih »B – posebna območja« veljajo naslednji splošni PIP:
Namenska raba
B – posebna območja
Podrobna namenska raba
BT 
površine za turizem
BD 
površine drugih območij
BC 
športni centri
Osnovna dejavnost
Gostinstvo in turizem (turistična ponudba in nastanitev)
Nakupovalni centri, sejmišča, zabaviščni parki, prireditveni prostori
Športne aktivnosti, prireditve, rekreacija
Spremljajoče dejavnosti
Družbene dejavnosti, poslovne dejavnosti, trgovske in storitvene dejavnosti ter druge dejavnosti, ki služijo tem območjem
Izključujoče dejavnosti
Bivanje, proizvodne dejavnosti ter promet in skladiščenje
Dovoljene vrste zahtevnih in manj zahtevnih stavb
121 gostinske stavbe 
1242 garažne stavbe (za potrebe cone) 
12610 stavbe za kulturo in razvedrilo 
12650 športne dvorane 
2302 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe ali fasade obstoječih objektov 
241 objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 
12112 gostilne, restavracije, točilnice 
123 trgovske in druge stavbe 
za storitvene dejavnosti 
1242 garažne stavbe (za potrebe cone) 
1261 stavbe za kulturo in razvedrilo 
1265 športne dvorane 
2302 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe ali fasade obstoječih objektov 
241 objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 
241 objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 
12112 gostilne, restavracije, točilnice 
1242 garažne stavbe (za potrebe cone) 
12650 športne dvorane 
2302 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe ali fasade obstoječih objektov 
Dovoljena je gradnja drugih objektov, ki dopolnjujejo osnovno dejavnost.
Zelene površine
Z: 0,3
Z: 0,2
Z: 0,3
Število dreves
30/ha
20/ha
30/ha
Dopustna izraba
FZ: 0,5 
FI:1,5, FP: 5
FZ: 0,5 
FI: 1,5; FP: 4
FZ: 0,4 
FP: 5
Merila in pogoji za oblikovanje
Razvoj turističnih in športno rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da bodo posegi v prostor čim manjši, ter da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora. Gradnja potrebne infrastrukture naj se usmerja na vidno neizpostavljena območja, v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi kriteriji ter varstvom kulturne dediščine. Novozgrajeni objekti naj upoštevajo značilnosti krajinske tipologije. 
Na območju rekreativnih dejavnosti v odprti krajini je zaradi varovanja naravne krajine potrebna premišljena izvedba krajinskih ureditev na podlagi načrtov krajinske arhitekture. 
Strehe poslovnih, trgovskih in športnih objektov s tlorisno površino večjo od 2000 m2 naj se dodatno funkcionalno izrabijo (sončne elektrarne, parkirišča, zelena streha …). Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da dodatna funkcionalna izraba ni mogoča.
84. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin) 
Na območjih »Z –območja zelenih površin« veljajo naslednji splošni PIP:
Namenska raba
Z – območja zelenih površin
Podrobnejša namenska raba
ZS 
površine za oddih, rekreacijo in šport 
ZP 
parki 
ZD 
zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo 
ZK 
pokopališča
Osnovna dejavnost
Rekreacija, šport 
na prostem, oddih
Oddih v oblikovanih zelenih okoljih
So namenjene zaščitni ali drugi funkciji zelenih pasov
Pietetne dejavnosti, pokop 
in spomin na umrle
Spremljajoče dejavnosti
Kulturne, razvedrilne dejavnosti, gostinstvo in turizem ter druge dejavnosti, ki služijo tem območjem
Kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti, gostinstvo 
in turizem ter druge dejavnosti, ki služijo tem območjem
Rekreacijske dejavnosti
Trgovina, druge dejavnosti, 
ki služijo tem območjem
Izključujoče dejavnosti
Bivanje, poslovne dejavnosti, proizvodne dejavnosti ter promet in skladiščenje
Dovoljene vrste zahtevnih in manj zahtevnih stavb
12120 druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev – stavbe 
v počitniških kampih 
1274 – druge nestanovanjske stavbe – samo javne sanitarije 
2302 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe ali fasade obstoječih objektov 
24110 športna igrišča 
24122 drugi objekti za šport, rekreacijo 
in prosti čas 
24205 drugi gradbeni inženirski objekti, 
ki niso uvrščeni drugje- parkirišča
za avtodome
24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 
1274 druge nestanovanjske stavbe – samo javne sanitarije
24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (igrišča na prostem)
12722 pokopališke stavbe in spremljajoči objekti 
24204 pokopališča
Merila in pogoji za oblikovanje, velikost ter urejanje zelenih površin
Na območju rekreativnih dejavnosti v odprti krajini je zaradi varovanja naravne krajine potrebna premišljena izvedba krajinskih ureditev na podlagi načrtov krajinske arhitekture. 
Rekreacijske peš in kolesarske poti v odprti krajini naj se načeloma vodi po obstoječih poljskih in gozdnih poteh ali ob vodotokih. Za ureditev počivališč in razgledišč ob teh poteh naj se uporablja obstoječe atraktivne točke. Počivališča in razgledišča naj bodo vsaj minimalno opremljena s klopjo, košem za smeti, oznako do posameznih atraktivnosti in informativno tablo.
85. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture) 
Na območjih »O – območja okoljske infrastrukture« veljajo naslednji splošni PIP:
Namenska raba
O – območja okoljske infrastrukture
Osnovna dejavnost
So namenjena izvajanju gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki
Dovoljene vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov 
2212 prenosni vodovodi in pripadajoči objekti 
2222 distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti 
2223 cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave 
2302 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi kot del obstoječih objektov 
24203 odlagališča odpadkov ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki.
Drugi pogoji
Na robovih območja odlagališča odpadkov, čistilnih naprav ter ob drugih večjih posegih naj se ohranja ali vzpostavi pas vegetacije, zelena bariera, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost teh območij. V primeru pogozdovanja naj se izberejo sadike za območje avtohtonih vrst, ki so hkrati tudi primerne za posamezen tip zemljišča in reliefa. 
Čistilne naprave naj bodo dovolj oddaljene od strnjenih stanovanjskih površin oziroma urejene tako, da se v največji možni meri zmanjšajo njihovi vplivi, lokacija pa naj omogoča morebitno razširitev čistilne naprave. Do čistilne naprave je potrebno zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti praviloma zavarovana z zaščitno ograjo.
86. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih površin) 
Na območjih »P – območja prometnih površin« veljajo naslednji splošni PIP:
Namenska raba
P – območja prometnih površin
Podrobnejša namenska raba
PC – površine cest
– površine železnic
PO – ostale prometne površine
Osnovna dejavnost
So namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa.
Spremljajoče dejavnosti
Gostinstvo, trgovina, skladiščenje in druge dejavnosti, ki služijo tem območjem
Dovoljene vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov
211 ceste 
212 železnice 
214 mostovi, viadukti, predori, pregrade 
124 stavbe za promet 
12303 bencinski servisi 
2302 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi kot del obstoječih objektov ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih služb s področja prometa.
87. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske infrastrukture) 
Na območjih »E – območja energetske infrastrukture« veljajo naslednji splošni PIP:
Namenska raba
E – območja energetske infrastrukture
Osnovna dejavnost
So namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetske infrastrukture.
Dovoljene vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov
2302 energetski objekti ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih služb s področja energetike
88. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih komunikacijske infrastrukture) 
Na območjih »T – območja komunikacijske infrastrukture« veljajo naslednji splošni PIP:
Namenska raba
T – območja komunikacijske infrastrukture
Osnovna dejavnost
So namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja telekomunikacij.
Dovoljene vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov
124 postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij 
2213 prenosna komunikacijska omrežja 
2302 energetski objekti – le fotovoltaični sistemi kot del strehe ali fasade obstoječih objektov ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih služb s področja telekomunikacij.
89. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih za potrebe obrambe) 
Na območjih »F, f – območja za potrebe obrambe« veljajo naslednji splošni PIP:
Namenska raba
F, f – območja za potrebe obrambe
Osnovna dejavnost
So namenjena za obrambne potrebe, zlasti razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.
Dovoljene vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov
24201 vojaški objekti ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju potreb s področja obrambe
90. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih površinskih voda) 
Na območjih »V – območja površinskih voda« veljajo naslednji splošni PIP:
Namenska raba
V – območja površinskih voda
Podrobnejša namenska raba
VC 
celinske vode
Osnovna dejavnost
So namenjene za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda.
Spremljajoče dejavnosti
Ribištvo ter rekreacijske in športne dejavnosti
Dovoljene vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov ter dela v zvezi z zemljišči
Dopustne so gradnje in ureditve, skladne s predpisi s področja urejanja voda. 
– objekti grajenega javnega dobra, 
– objekti in omrežja javne infrastrukture, 
– objekti, potrebni za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami 
v naravnih kopališčih, 
– objekti, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, 
– objekti, namenjeni obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije, 
– vzdrževanje (obnova), spremembe namembnosti in rekonstrukcije objektov in naprav, 
– posegi v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, 
– posegi v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti voda, 
– odvzem proda v skladu s pridobljeno koncesijo, 
– sanacije opuščenih peskokopov, kamnolomov, gramoznic in območij izkoriščanja prodišč, 
– ureditev dostopov do vode, privezov za čolne in ureditev drč za spuščanje čolnov na obstoječih jezovih, 
– sanitarne sečnje, 
– raziskave mineralnih surovin in geotermičnega vira, 
– ureditve za potrebe ribolova.
Drugi pogoji
– Posegi so mogoči, če se z njimi ne povečuje poplavna ogroženost, ne poslabšuje stanje voda, je omogočeno delovanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo oddaljenost od meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje. 
– Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot vodna zemljišča, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni dovoljena.
– Pri predvidenih posegih na območja vodotokov je potrebno ohranjati vodotoke in obvodne vegetacijske pasove.
– Regulacije vodotokov niso dovoljene. Regulirane vodotoke zaradi potreb kmetijstva se renaturira, kjerkoli je to možno.
– Pri urejanju in obratovanju objektov in naprav mlinov, žag in ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem vode ne sme ogrožati kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega pretoka. Če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe. 
– Za vse posege na vodna zemljišča je potrebno pridobiti soglasje organa pristojnega za upravljanje z vodami.
91. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih vodne infrastrukture) 
Na območjih »VI – območja vodne infrastrukture« veljajo naslednji splošni PIP:
Namenska raba
V – območja površinskih voda
Podrobnejša namenska raba
VI 
območja vodne infrastrukture
Osnovna dejavnost
So namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, zadrževalniki, jezovi …
Spremljajoče dejavnosti
Rekreacijske in športne dejavnosti
Dovoljene vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov in dela v zvezi z zemljišči
215 pregrade, jezovi ter drugi vodni objekti 
24202 objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda 
Dopustne so gradnje in ureditve, skladne s predpisi s področja urejanja vodnih zemljišč in objektov.
Drugi pogoji
Vodna infrastruktura se lahko uporablja tudi za druge namene, če to ni v nasprotju ali ne omejuje izvajanja dejavnosti, zaradi katere je bila zgrajena. 
Če se načrtujejo posegi, ki niso s področja urejanja voda, je potrebno zanje izvesti arhitekturni natečaj. 
Pri oblikovanju objektov in njihovem umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur. 
Pasovi vzdolž naravnih vodotokov se ohranjajo v primarni rabi. 
Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute in kvalitetni pogledi. 
Rekonstrukcija objektov je mogoča, če se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska ogroženost, ne poslabšuje stanje voda, je omogočeno delovanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost od meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
92. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih mineralnih surovin) 
Na območjih »L – območja mineralnih surovin« veljajo naslednji splošni PIP:
Namenska raba
L – območja mineralnih surovin
Osnovna dejavnost
So namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin in sicer za površine nadzemnega pridobivalnega prostora.
Dovoljene vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov in del v zvezi z zemljišči
2301 rudarski objekti 
Dopustne so gradnje in ureditve, skladne s predpisi s področja pridobivanja mineralnih surovin.
Drugi pogoji
Vsa območja mineralnih surovin se urejajo z OPPN. 
Na robovih območij površinskih kopov mineralnih surovin naj se ohranja ali vzpostavi pas vegetacije, zelena bariera, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost teh območij. V primeru pogozdovanja naj se izberejo sadike avtohtonih vrst za območje, ki so hkrati tudi primerne za posamezen tip zemljišča in reliefa. 
Zagotoviti je potrebno protiprašne ukrepe, kot so vlaženje površin ob suhem in vetrovnem vremenu, škropljenje v sušnih obdobjih in zajemanje prahu na mestu nastajanja pri strojnih napravah separacije. Vplive na okolje je treba spremljati in jih glede na rezultate spremljanja zmanjševati ali odpravljati. 
Za vse površinske kope je upravljavec ali lastnik dolžan zagotoviti sprotno in končno sanacijo. 
Obstoječa nahajališča mineralnih surovin, ki niso predvidena za nadaljnje izkoriščanje, se sanira in s tem izboljša krajinsko sliko. Pri sanaciji je potrebno zagotoviti stabilnost brežin, z ustreznim naklonom in urejenim odvodnjavanjem ter rekultivacijo območja z izbranimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Sanirane kamnolome je možno v celoti vrniti prejšnji rabi gozda ali travnika, dno kamnoloma pa je možno nameniti tudi drugi rabi. 
Na območjih sanacij opuščenih površinskih kopov je dovoljeno saniranje in prepuščanje naravni sukcesiji ali pa vzpostavitev prvotnega stanja, pri čemer se ne smejo poslabšati prostorske razmere in kakovost okolja.
93. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih zemljiščih) 
(1) Območja osnovne namenske rabe »K – kmetijska zemljišča« so namenjena kmetijski pridelavi in ohranjanju kulturne krajine.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji splošni PIP:
Namenska raba
K – kmetijska zemljišča
Podrobnejša namenska raba
K1 
najboljša kmetijska zemljišča.
K2 
druga kmetijska zemljišča.
Osnovna dejavnost
Kmetijstvo
Spremljajoče dejavnosti
Druge dejavnosti, ki služijo tem območjem
Dovoljene vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov in dela v zvezi z zemljišči
Poleg dopustnih gradenj objektov in naprav ter drugih dopustnih posegov v prostor na celotnem območju občine še: 
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, 
– mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35, 
– dovoljeno je postavljanje začasnih objektov in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone: 
a) oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, 
b) cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, 
c) začasna tribuna za gledalce na prostem, 
d) premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik), 
– dovoljeno je postavljanje pomožne kmetijsko-gozdarske opreme, ki ni grajena (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža),
– opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica).
Drugi pogoji
Posegi so dopustni pod pogojem, da ne ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi kmetijstva. 
Gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom kmetijskih zemljišč dostop do kmetijskih zemljišč. V kolikor poseg prekine obstoječi dostop do kmetijskih zemljišč, ga je potrebno nadomestiti. 
Dopustni objekti, gradnje in druga dela ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč. Poškodbe je potrebno sanirati in zemljišča rekultivirati. 
Posegi na kmetijska zemljišča, predvsem postavitve ograj, ne smejo prekinjati koridorjev gibanja prostoživečih živali. 
Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega načrta opredeljene kot kmetijska zemljišča, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni dovoljena. 
Rekreacijske peš in kolesarske poti v odprti krajini naj se načeloma vodi po obstoječih poljskih in gozdnih poteh ali ob vodotokih. Za ureditev počivališč in razgledišč ob teh poteh naj se uporablja obstoječe atraktivne točke. Počivališča in razgledišča naj bodo vsaj minimalno opremljena s klopjo, košem za smeti, oznako do posameznih atraktivnosti in informativno tablo. 
Dovoljeno je opravljanje raziskav mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira. 
Pred večjimi zemeljskimi deli (agromelioracije …) je potrebno opraviti predhodne arheološke raziskave. 
Umestitev malih vetrnih elektrarn: če lokacija umestitve ni bila preverjena v postopku OPN, se objekt lahko umesti v prostor na podlagi OPPN.
94. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na gozdnih zemljiščih) 
(1) Območja osnovne namenske rabe »G – gozdna zemljišča« so namenjena ohranjanju in ter gospodarjenju z gozdom.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji splošni PIP:
Namenska raba
G – gozdna zemljišča
Osnovna dejavnost
So namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov.
Spremljajoče dejavnosti
Rekreacijske in športne dejavnosti in druge dejavnosti, ki služijo tem območjem v skladu 
z gozdnogospodarskimi načrti
Dovoljene vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov in dela v zvezi z zemljišči
Gozdarske prostorsko ureditvene operacije skladno z Zakonom o gozdovih in dela, ki so v skladu 
z gozdnogojitvenimi načrti. 
Ureditve za potrebe lova in ribolova. 
Vzdrževanje in odstranjevanje objektov. 
Dopustne so raziskave mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira. 
Krčitev gozdov in izkoriščanje, ki imata za posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem ali oboro za rejo divjadi.
Drugi pogoji
V večjih sklenjenih gozdnih kompleksih posegi v gozd in gozdni prostor praviloma niso dopustni. Posege v gozdni prostor se usmerja v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih se površin. 
Gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč. 
Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega načrta opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni dovoljena. 
Rekreacijske peš in kolesarske poti v odprti krajini naj se načeloma vodi po obstoječih poljskih in gozdnih poteh ali ob vodotokih. Za ureditev počivališč in razgledišč ob teh poteh naj se uporablja obstoječe atraktivne točke. Počivališča in razgledišča naj bodo vsaj minimalno opremljena s klopjo, košem 
za smeti, oznako do posameznih atraktivnosti in informativno tablo. 
Pred večjimi zemeljskimi deli (urejanje gozdnih vlak, poti …) je potrebno opraviti predhodne arheološke raziskave.
95. člen 
(gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture) 
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi, standardi, tehničnimi normativi in tehničnimi smernicami.
(2) Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture.
(3) Omrežja gospodarske javne infrastrukture je potrebno medsebojno usklajevati. Potekati morajo tako, da je možno priključevanje vseh objektov v posameznem območju opremljanja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in vzdrževanje komunalne opreme.
(4) Omrežja gospodarske javne infrastrukture je potrebno praviloma združevati v skupne koridorje, pri čemer je potrebno upoštevati osnovne zahteve glede varnostih odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kakor to določajo veljavni predpisi.
(5) Ob gradnji novega ali rekonstrukciji posameznega obstoječega omrežja gospodarske javne infrastrukture je praviloma potrebno v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav GJI, ki zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev, niso več ustrezni.
(6) Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo. Poizvedeni gradnji komunalnih vodov je potrebno kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje.
(7) V prostoru z majhnim deležem gozda je treba objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji.
96. člen 
(gradnja in urejanje cest) 
(1) Načrtovane prometnice in obstoječe prometnice, ki so v načrtu za rekonstrukcijo in jim še niso dokončno določene tehnične značilnosti v projektni dokumentaciji, imajo rezervat, ki se ga prikazuje kot okvirno načrtovano območje javnega dobra. V okvirno načrtovanem območju javnega dobra, rezervatu prometnice, so dovoljena le vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah ter gradnja v zvezi s komunalnim urejanjem.
(2) Skupne širine rezervatov so glede na kategorizacijo cest naslednje:
Državne ceste in poti:
– glavne ceste 70 m,
– regionalne ceste 50 m,
– kolesarske poti 20 m.
Občinske ceste in poti:
– lokalne ceste in javne poti 40 m,
– kolesarske poti 20 m.
(3) V primeru, ko je zaradi terenskih razmer ali drugih fizičnih ovir v naprej jasno, da tako širok rezervat ni upravičen, ga je mogoče na teh območjih zožiti.
(4) Ko se za načrtovane prometnice in obstoječe prometnice, ki so v načrtu za rekonstrukcijo, tehnične značilnosti določi v idejnem projektu, se širina rezervata zmanjša na vrednost, ki jo določi idejni načrt prometnice.
(5) Priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto. Na javno cesto je potrebno več objektov praviloma priključevati s skupnim priključkom.
(6) Manipulacijske površine ob parkiriščih, razen ob parkiriščih individualnih stanovanjskih stavb, morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.
(7) V naseljih je ob lokalnih cestah potrebno izvesti hodnike za pešce.
(8) Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi za vrsto ceste, prometno obremenitev in projektno hitrost, v skladu s pravilnikom o projektiranju cest. Minimalna širina enosmerne kolesarske steze znaša 1,50 m in dvosmerne kolesarske steze 2,50 m. Minimalna širina pločnika znaša 1,20 m.
(9) Dimenzijo tipskega prečnega profila cestišča iz prejšnjega odstavka tega člena je mogoče zmanjšati v primeru, če izgradnjo prometnih površin onemogoča objekt, ki ga ni mogoče ali ni smiselno porušiti. V primeru zmanjšanja elementov prečnega profila se najprej v sprejemljivem obsegu zmanjša širina cestišča, zatem kolesarske steze in nazadnje pločnika.
(10) Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča.
97. člen 
(gradnja in urejanje vodovodnega omrežja) 
(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo, za sanitarne potrebe in zagotavljanju požarne varnosti, v skladu s področnimi predpisi.
(2) Hidrante je potrebno praviloma umeščati zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin.
(3) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja uporabljene vode.
98. člen 
(gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja) 
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih javnih površin, v skladu s področnimi predpisi.
(2) Pri gradnji objektov je potrebno zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji, s posebnimi ureditvami na zelenih površinah parcele objekta stavbe ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo.
(3) Padavinske vode z objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine.
99. člen 
(gradnja in urejanje plinovodnega omrežja) 
Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju cestne ureditve in vodotokov, pri mostovih in brveh, je dopustna tudi nadzemna izvedba.
100. člen 
(gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja) 
(1) Gradnja elektroenergetskih vodov prenosnega omrežja napetostnega nivoja 35 kV in več se ureja z državnim prostorskim načrtom.
(2) Elektroenergetsko razdelilno omrežje napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov napetostnega nivoja 20 kV in manj je dopustna le zunaj strnjenih območij poselitve in v primerih, ko terenske razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo.
(3) Pri širinah varovalnih pasov dvosistemskih elektrokoridorjev 2x110 kV in 2x400 kV je potrebno upoštevati odmik levo in desno od osi vsakega od krajnih vodnikov.
(4) Transformatorske postaje morajo biti v primeru gradnje večjih objektov sestavni del objekta ali arhitekturne kompozicije objektov.
(5) Obnova oziroma gradnja elektrovodov naj se izvaja na pticam prijazen način, ki preprečuje električne udare ptic.
101. člen 
(gradnja in urejanje javne razsvetljave) 
Javne površine na območjih naselij morajo biti opremljene z javno razsvetljavo, skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov. Pri tem je potrebno upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja in glede zmanjševanja porabe električne energije.
102. člen 
(gradnja in urejanje komunikacijskega omrežja) 
(1) Komunikacijsko omrežje mora biti izvedeno v podzemni izvedbi v kabelski kanalizaciji. Izven območij naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.
(2) Na območjih urejevalnih enot z namensko rabo S, C, B in I je potrebno zagotoviti ustrezno število komunikacijskih central in telekomunikacijsko omrežje, tako da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami.
(3) Objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave. Lokacije baznih postaj potrdi občinska služba, pristojna za urejanje prostora.
(4) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je potrebno upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– gradnja objektov mobilne telefonije ni dopustna v območju 100 m pasu od stavb za zdravstvo, stanovanjskih stavb, stavb za izobraževanje in otroških igrišč;
– objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno graditi na manj kvalitetnih kmetijskih in gozdnih zemljiščih;
– gradnja objektov mobilne telefonije na zavarovanih območjih narave in kulturne dediščine je dopustna ob soglasju pristojnih pooblaščenih javnih služb za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.
103. člen 
(gradnja in ureditve omrežja zbiranja in odstranjevanja odpadkov) 
(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati na način, ki ga določi izvajalec javne službe v skladu s predpisi.
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke je pri gradnji novega objekta lahko v objektu ali na parceli objekta, h kateremu pripada. Locirano naj bo na utrjeni površini z odtokom in zaščiteno pred vremenskimi vplivi. Zbirno mesto je lahko tudi odjemno mesto.
(3) Zbiralnice ločenih frakcij so praviloma razporejene tako, da zajemajo gravitacijsko območje 500 prebivalcev. Odjemno mesto mora biti dobro prometno dostopno, zunaj prometnih površin, na utrjeni površini z odtokom, zaščiteno pred vremenskimi vplivi in oblikovano kot del urbane opreme naselja.
(4) Zbirni center za odpadke mora biti zaradi dobre dostopnosti umeščen v bližini pomembnejših mestnih cest in mora biti ograjen.
(5) Nevarni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče nevarnih odpadkov skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali, ter v posebnih, namensko zgrajenih skladiščih.
(6) Na območju medveda naj se smetnjaki za komunalne odpadke namestijo na tak način oziroma naj se namestijo taki smetnjaki, da je medvedu preprečen dostop do smeti. Smetnjaki naj bodo zračno tesni, tako da se vonj iz njih ne širi.
104. člen 
(razpršena gradnja) 
(1) Objekti razpršene gradnje so vsi objekti zgrajeni izven stavbnih zemljišč.
(2) Na objektih razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena so dopustni:
– posegi v skladu s pridobljenim gradbenim dovoljenjem,
– vzdrževanje objektov in
– odstranitev objektov.
105. člen 
(določitev območij, za katere je predvidena izdelava OPPN) 
(1) EUP, ki se urejajo s podrobnimi načrti, so območja, na katerih je s tem odlokom predvidena izdelava OPPN ali izdelava medobčinskega oziroma regionalnega prostorskega načrta (RPN).
(2) Območja, ki se urejajo z OPPN in RPN, so navedena po enotah urejanja prostora v podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih ter prikazana v karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Meja podrobnega prostorskega načrta, ki je določena s tem načrtom, se v fazi njegove priprave na stavbnih zemljiščih lahko spremeni v primeru, ko dejansko stanje na mejah območja predvidenega podrobnega prostorskega načrta odstopa od načrtovanega zaradi nove parcelacije zemljišč, neskladnosti katastrskih načrtov z dejanskim stanjem in podobno, ali pa je s predvideno mejo podrobnega prostorskega načrta onemogočena realizacija investicijske namere, ki je v javnem interesu. Spremembo meje sprejme Mestni svet. Pripravljavec akta o spremembi obvesti vse lastnike prizadetih zemljišč.
(4) Posamezna območja podrobnega prostorskega načrta je dovoljeno načrtovati po posameznih delih, vendar je v tem primeru ob pripravi akta potrebno izdelati tudi zasnovo celotnega območja podrobnega prostorskega načrta, predvsem z vidika urejanja prometne in druge gospodarske javne infrastrukture, družbene infrastrukture in potrebnih oskrbnih dejavnosti.
(5) Podrobni prostorski načrt se lahko izdela za posamezno EUP ali manjše območje znotraj posamezne EUP tudi, če se takšna potreba izkaže po sprejetju OPN.
106. člen 
(posegi v prostor na območjih predvidenih OPPN) 
(1) V območjih urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava podrobnih prostorskih načrtov, je do sprejema teh možno izvajati naslednje gradnje oziroma posege v prostor, če to ne bo oviralo gradenj in ureditev, načrtovanih s predvidenim OPPN:
– gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z določili tega odloka;
– gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje komunalne opreme za oskrbo obstoječih objektov;
– vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječih objektov, nadzidave in prizidave;
– spremembe namembnosti obstoječih objektov skladno z namensko rabo prostora ter
– odstranitev obstoječih objektov, če le-ta ni prepovedana z drugimi določbami;
– gradnja novega objekta na mestu in v gabaritih obstoječega objekta.
(2) O ustreznosti gradenj, oziroma posegov v prostor pred sprejemom OPPN, odloči občinska služba, pristojna za urejanje prostora.
(3) Tudi v primeru, ko se potreba po izdelavi OPPN izkaže po sprejetju OPN in se zanj sprejme sklep o pričetku izdelave, se na območjih izdelave OPPN smejo izvajati le gradnje in posegi v prostor, določeni v prvi alineji tega člena.
107. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji) 
(1) Za nekatere EUP ali podenote urejanja prostora veljajo poleg splošnih PIP tudi podrobni PIP, ki so navedeni v 108. členu.
(2) Kadar se podrobni PIP razlikujejo od splošnih, veljajo podrobni PIP. Če podrobni PIP niso določeni, veljajo splošni.
(3) Enote ali podenote urejanja prostora, za katere je zapisano, da se načrtujejo na podlagi veljavnih podrobnih prostorskih aktov, lahko obsegajo posamezne parcele, ki v veljavnem podrobnem prostorskem aktu niso zajete. Na takih parcelah se gradnja načrtuje na podlagi splošnih PIP.
108. člen 
(enote urejanja prostora s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji in usmeritvami za načrtovanje OPPN) 
Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 95/12, 112/13 – popr.) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
III PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
109. člen 
(prenehanje veljavnosti prostorskih aktov) 
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski strateški in izvedbeni akti:
– Dolgoročni plan občine Nova Gorica za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjen leta 1990, 1993, 1995, 1996, 1998 in 1999, (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 1/87, 3/90, 1/93; Uradno glasilo, št. 9/95, 20/96, 3/98, 13/98, Uradne objave, št. 6/99, 18/03, Uradni list RS, št. 88/04, 34/08);
– Srednjeročni družbeni plan občine Nova Gorica za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjen leta 1990, 1993, 1995, 1996, 1998, 1999, 2003 in 2004 (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 7/87, 3/90, 1/93; Uradno glasilo, št. 9/95, 20/96, 3/98, 13/98, Uradne objave, št. 6/99, 18/03, Uradni list RS, št. 88/04, 34/08);
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice (Uradne objave, št. 1/2000, 10/02, 15/02, Uradni list RS, št. 121/04, 3/06, 39/06 obvezna razlaga, 57/06 popravek, 21/08 odločba U-I-94/07-14, 113/08 obvezna razlaga, 77/09 obvezna razlaga);
– Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica (Uradno glasilo, št. 9/87, 11/87, Uradne objave, št. 20/02, 4/03, Uradni list RS, št. 113/08 obvezna razlaga, 97/09 obvezna razlaga);
– Odlok o ZN Žabji kraj (Uradno glasilo, št. 12/83);
– Odlok o OLN za dostopno cesto do centralnega odlagališča odpadkov (Uradni list RS, št. 16/04);
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju občine Nova Gorica (Uradno glasilo, št. 6/94).
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji sklepi o začetku priprave OPPN:
– Sklep o začetku priprave OPPN Poslovna cona Trnovo (Uradni list RS, št. 68/07);
– Sklep o začetku priprave OPPN za območje MIP križišče (Uradni list RS, št. 56/08);
– Sklep o začetku priprave OPPN Športni park Solkan – jug (Uradni list RS, št. 21/09);
– Sklep o začetku priprave OPPN Kanalizacija FK2 Dornberk (Uradni list RS, št. 42/09).
110. člen 
(veljavnost sprejetih prostorskih izvedbenih aktov) 
Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji prostorski izvedbeni akti:
– Odlok o ZN Pavšičevo naselje II (Uradne objave, št. 15/87, Uradni list RS, št. 121/04 z Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o PUP za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice razveljavljen del);
– Odlok o LN za suhi zadrževalnik Pikol (Uradno glasilo, št. 5/95);
– Odlok o LN za obvoznico Kromberk – Solkan (Uradni list RS, št. 78/98);
– Uredba o LN za vplivno območje plazu Podmark v občini Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 110/05);
– Odlok o LN za Meblo vzhod (Uradni list RS, št. 3/06);
– Odlok o LN Ob železniški postaji v Novi Gorici, (Uradni list RS, št. 14/06, 21/08 obvezna razlaga);
– Odlok o OLN Športni park Solkan, (Uradni list RS, št. 65/06, 2/07 sprememba);
– Uredba o LN za vplivno območje plazu Šmihel v Mestni občini Nova Gorica (Uradni list RS, št. 81/06);
– Uredba o LN za vplivno območje plazu Gradišče nad Prvačino v Mestni občini Nova Gorica (Uradni list RS, št. 83/06);
– Odlok o OPPN Parkovšče (Uradni list RS, št. 3/08, 39/09 obvezna razlaga);
– Odlok o OPPN Damber III (Uradni list RS, št. 56/08);
– Odlok o OPPN Ob sodišču v Novi Gorici (Uradni list RS, št. 76/08);
– Odlok o OPPN Rožna Dolina III (Uradni list RS, št. 76/08, 33/09 obvezna razlaga);
– Odlok o OPPN Kulturni center v Novi Gorici (Uradni list RS, št. 57/09);
– Odlok o OPPN Ob železniški postaji – sever (Uradni list RS, št. 57/09);
– Odlok o OPPN Ob železniški postaji – jug (Uradni list RS, št. 77/09);
– Odlok o OPPN Poslovna cona Solkan (Uradni list RS, št. 97/09);
– Odlok o OPPN Bonetovšče – Fajdigovšče (Uradni list RS, št. 08/10);
– Odlok o OPPN ZBDVs (Uradni list RS, št. 76/10);
– Odlok o OPPN Cesta na Bonetovšče (Uradni list RS, št. 8/11);
– Odlok o OPPN Center za ravnanje z odpadki Nova Gorica (Uradni list RS, št. 58/11);
– Odlok o OPPN Ob gasilskem domu (Uradni list RS, št. 13/12).
111. člen 
(dokončanje upravnih postopkov) 
Upravni postopki, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po doslej veljavnih predpisih.
112. člen 
(dostopnost OPN) 
OPN je z vsemi sestavinami in podlagami javnosti na vpogled pri občinski službi, pristojni za urejanje prostora, odlok, besedilo in grafični del načrta pa tudi na spletni strani občine.
113. člen 
(uveljavitev odloka) 
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Odlok o spremembi Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 10/14) vsebuje naslednjo končno določbo:
4. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.
Odlok o spremembi Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 35/14) vsebuje naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 72/14, 72/14 – popr. in 2/15 – popr.) vsebuje naslednjo končno določbo:
44. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Obvezna razlaga Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 25/15, 26/15 – popr.) vsebuje naslednji končni določbi:
2. 
Obvezna razlaga je sestavni del odloka.
3. 
Obvezno razlago se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.
Obvezna razlaga Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 40/16) vsebuje naslednji končni določbi:
2. 
Obvezna razlaga je sestavni del odloka.
3. 
Obvezno razlago se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 63/17) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
19. člen 
(priloge odloka) 
Priloga 1 in Priloga 2 iz drugega odstavka 2. člena odloka se nadomestita v celoti z novo Prilogo 1 in Prilogo 2, ki sta prilogi tega odloka.
20. člen 
(dokončanje upravnih postopkov) 
Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po odloku razen, če so določbe tega odloka za investitorja ugodnejše in nadaljevanje obravnave v postopku izdaje gradbenega dovoljenja v skladu z določbami tega odloka zahteva investitor.
21. člen 
(dostopnost OPN) 
OPN je z vsemi sestavinami in podlagami javnosti na vpogled pri občinski službi, pristojni za urejanje prostora, odlok, besedilo in grafični del načrta pa tudi na spletni strani občine.
22. člen 
(uveljavitev odloka) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti