Uradni list

Številka 13
Uradni list RS, št. 13/2018 z dne 28. 2. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 13/2018 z dne 28. 2. 2018

Kazalo

571. Odlok o proračunu Občine Mežica za leto 2018, stran 1968.

  
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU in 110/02 – ZDT-B in 15. člena Statuta Občine Mežica (Uradni list RS, št. 60/17) je Občinski svet Občine Mežica na 22. seji dne 20. 2. 2018 sprejel
O D L O K 
o proračunu Občine Mežica za leto 2018 
1. SPLOŠNA DOLOČBA 
1. člen 
(vsebina odloka) 
S tem odlokom se za Občino Mežica za leto 2018 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 
2. člen 
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) 
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
v EUR
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
Skupina/Podskupina kontov
Proračun leta 2018
I.
SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)
3.338.523
TEKOČI PRIHODKI (70+71)
2.549.670
70
DAVČNI PRIHODKI
2.138.160
700 Davki na dohodek in dobiček
1.898.834
703 Davki na premoženje
192.089
704 Domači davki na blago in storitve
47.237
706 Drugi davki
0
71
NEDAVČNI PRIHODKI
411.510
710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja
337.366
711 Takse in pristojbine
2.007
712 Denarne kazni
2.636
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev
0
714 Drugi nedavčni prihodki
69.501
72
KAPITALSKI PRIHODKI
103.770
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev
68.770
722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 
35.000
73
PREJETE DONACIJE
0
730 Prejete donacije iz domačih virov
0
74
TRANSFERNI PRIHODKI
685.083
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij
685.083
II.
SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 
3.274.296
40
TEKOČI ODHODKI
990.037
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim
203.031
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost
30.703
402 Izdatki za blago in storitve
710.803
403 Plačila domačih obresti
17.000
409 Rezerve
28.500
41
TEKOČI TRANSFERI
1.299.144
410 Subvencije
13.250
411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom
680.658
412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam
160.990
413 Drugi tekoči domači transferi
444.246
414 Tekoči transferi v tujino
0
42
INVESTICIJSKI ODHODKI
960.749
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev
960.749
43
INVESTICIJSKI TRANSFERI
24.366
431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso prorač. upor. 
11.349
432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 
13.019
III.
PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)
64.227
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
IV.
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)
100
75
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL
100
750 Prejeta vračila danih posojil
0
751 Prodaja kapitalskih deležev
0
752 Kupnine iz naslova privatizacije
100
V.
DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)
0
44
DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV
0
440 Dana posojila
0
441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb
0
442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije
0
443 Pov. nam. premož. v jav. skl. in drugih os. jav. prava, ki imajo premož. v svoji lasti
0
VI.
PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)
100
C. RAČUN FINANCIRANJA
VII.
ZADOLŽEVANJE (500)
0
50 ZADOLŽEVANJE
500 Domače zadolževanje
0
VIII.
ODPLAČILA DOLGA (550)
124.327
55 ODPLAČILA DOLGA
124.327
550 Odplačila domačega dolga
124.327
IX.
POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)
–60.000
X.
NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 
124.327
XI.
NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) 
64.227
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA
9009 Splošni sklad za drugo
60.000
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Mežica.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 
3. člen 
(izvrševanje proračuna) 
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.
4. člen 
(namenski prihodki in odhodki proračuna) 
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
1. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01), ki se uporabijo za namen, določen v tem zakonu,
2. okoljska dajatev, ki se uporabi za izgradnjo kanalizacije,
3. koncesijska dajatev za trajnost na gospodarjenje z divjadjo in se uporabi za vzdrževanje gozdnih jas, mokrišč in ramiz za malo divjad.
5. člen 
(prerazporejanje pravic porabe) 
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika župan.
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu septembru in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2018 in njegovi realizaciji.
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan lahko za izvrševanje proračuna pooblasti tudi druge osebe.
6. člen 
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) 
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte iz načrta razvojnih programov prične s postopkom prevzemanja obveznosti za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere, ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1. v letu 2018 40 % navedenih pravic porabe in
2. v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe,
razen za investicijske odhodke, za katere je opredeljeno sofinanciranje s strani države oziroma Evropske unije.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
7. člen 
(spreminjanje načrta razvojnih programov) 
Predstojnik neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov občin svet ali predsednik sveta, če je tako določeno v statutu) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 %, mora predhodno potrditi občinski svet.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
8. člen 
(proračunski skladi) 
Proračunski skladi so:
1. račun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF,
Proračunska rezerva se v letu 2018 oblikuje v višini 28.500 €.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE 
9. člen 
(odpis dolgov) 
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2018 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 209 €.
5. POSEBNOSTI RAVNANJA Z OBČINSKIM IN FINANČNIM PREMOŽENJEM 
10. člen 
(upravljanje s prostimi denarnimi sredstvi) 
S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se nalagajo v Banko Slovenije, banke, hranilnice in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložb.
Posredni uporabniki morajo na zahtevo za finance pristojnega organa občine prosta delovna sredstva naprej ponuditi proračunu, če je to potrebno za zagotavljanje likvidnosti oziroma za izvrševanje občinskega proračuna.
6. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 
11. člen 
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) 
V proračunu Občine Mežica za leto 2018 ni predvideno zadolževanje.
12. člen 
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev, posrednih uporabnikov občinskega proračuna, in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) 
Posredni proračunski uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih je ustanoviteljica občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko zadolžijo in izdajajo poroštva s soglasjem občine pod pogoji, ki jih določi občinski svet in imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine.
13. člen 
(obseg zadolževanja občine in upravljanje z dolgom občinskega proračuna) 
Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko v letu 2017 zadolži v višini sklenjenih vseh kreditnih pogodb, ki imajo soglasje s strani občinskega sveta in Ministrstva za finance.
14. člen 
(likvidnostno zadolževanje) 
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar le do višine 5 % sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije, zanje se občina lahko likvidnostno zadolži največ do višine odobrenih sredstev. Občina lahko s črpanjem posojil pridobiva sredstva, potrebna za vračilo občinskega dolga pred njegovo dospelostjo, če se s tem: zmanjšajo stroški občinskega dolga in izboljša struktura dolga na način, da se zniža izpostavljenost makroekonomskim in tržnim tveganjem.
15. člen 
(zadolževanje v obdobju začasnega financiranja) 
V obdobju začasnega financiranja se lahko občina zadolži do višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic.
7. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
16. člen 
(začasno financiranje v letu 2018) 
V obdobju začasnega financiranja Občine Mežica v letu 2019, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
17. člen 
(uveljavitev odloka) 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 410-0002/2018-1
Mežica, dne 20. februarja 2018
Župan 
Občine Mežica 
Dušan Krebel l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti