Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 33/2018 z dne 18. 5. 2018

1607. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica 2, stran 5010.

Na podlagi 53. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZureP-2) ter 8. in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15 – UPB in 17/17) je Občinski svet Občine Sevnica na 2. izredni seji dne 9. 5. 2018 sprejel

O D L O K

o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica 2

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 94/12, 100/12 – popr., 57/13, 1/16 in 17/16) (v nadaljevanju: OPN).

2. člen

Drugi, tretji, četrti in šesti odstavek tretjega člena se spremenijo tako, da se glasijo:

»(2) Strateški del OPN je sestavljen iz besedila, ki je v poglavju 2.0 tega odloka in grafičnih prikazih na naslednjih kartah (v merilu 1:60.000):

– prikazi zasnove prostorskega razvoja občine,

– prikazi zasnove gospodarske javne infrastrukture,

– prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ter prikaz okvirnih območij razpršene poselitve,

– prikazi usmeritev za razvoj poselitve in celovito prenovo,

– prikazi usmeritev za razvoj v krajini,

– prikazi usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč.

(3) Izvedbeni del OPN je sestavljen iz besedila, ki je v poglavju 3.0 tega odloka in grafičnih prikazih na naslednjih kartah:

– pregledna karta Občine Sevnica z razdelitvijo na liste (v merilu 1:65.000),

– pregledna karta Občine Sevnica s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (v merilu 1:60.000),

v merilu 1:5.000:

– prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev,

– prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture.

(4) OPN ima tudi naslednje priloge:

– izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov (za območje Občine Sevnica),

– prikaz stanja prostora občine Sevnica,

– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve,

– Urbanistični načrt Sevnica z Boštanjem, Radno in Logom in Urbanistični načrt Krmelj,

– usmeritve za izdelavo OPPN,

– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

– obrazložitev OPN,

– povzetek za javnost,

– okoljsko poročilo.

(6) OPN je izdelan in se uporablja v tiskani in digitalni obliki. V primeru eventuelne različnosti velja verzija v tiskani obliki.«

3. člen

V prvem odstavku 4. člena se:

– za drugo alinejo doda besedilo »DPN – državni prostorski načrt,«

– za besedo »prostora« v 26. alineji se doda vejica »,«

– 50. alineja se spremeni tako, da se po novem glasi: »SP – smer pozidave«

– za besedo »omrežje« se v 54. alineji doda vejica »,«

– za besedo »načrt« se v 60. alineji »vejica »,« nadomesti s piko ».«

4. člen

V 5. členu se:

– v točki 3.4.2.2.03 za besedo »stanovanj« doda črko »a«,

– nad točko 3.4.2.2.14 se v besedilu v oklepaju »tipi grabenih enot s prevladujočo PNRP-Z« v besedi grabenih med črko a in b doda črka »d« tako, da se po novem glasi »tipi gradbenih enot s prevladujočo PNRP-Z«

– v točki 3.4.2.2.22 se črta črka »i« ter se jo nadomesti s črko »p«

– za točko 3.4.2.2.27 se doda nova točka »3.4.2.2.28.ph – GE objekt za kratkotrajno nastanitev/bungalov«

– za točko 3.4.3.6.11 se doda nova točka »3.4.3.6.12 Objekt za kratkotrajno nastanitev/bungalov«

– spremeni se točka 3.6.0.0 tako, da se glasi: »Usmeritve za izdelavo predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov«

5. člen

Četrti in peti odstavek 10. člena se spremenita tako, da se glasita:

»(4) Območje za razvoj turizma tvori s svojim izjemnim naravnim okoljem pogorje Lisce s širšim zaledjem. Na vrhu Lisce se načrtuje ureditev turistične infrastrukture »Športno rekreacijske dejavnosti in turizem« tako, da bo zagotovljeno ohranjanje lastnosti, zaradi katerih je območje Lisce opredeljeno kot naravna vrednota državnega pomena in EPO. Z aktivnostmi, povezanimi s turizmom, ne smejo biti ogroženi habitatni tipi in habitatne vrste, ki se ohranjajo v ugodnem stanju. Območje za turizem se deloma zagotavlja tudi v Krmelju ob ojezerjenih površinah, opuščenih površinskih rudniških kopih ter na Čelovniku (turistična kmetija Kosem). Na območju Stržišča se zagotovi razvoj termalnega turizma (Terme Počivice). Razvoj turizma na podeželju se na območjih razpršene poselitve in s specifično ponudbo spodbuja tudi na posameznih lokacijah na vinogradniških območjih (urejanje vinskih cest). Z možnostmi razvoja turizma so povezane posamezne lokalitete kulturne dediščine, še posebej območje starega jedra mesta Sevnica s srednjeveškim gradom. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo, konjeništvo, razvoj tematskih poti, vodne in obvodne dejavnosti) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi. Zavarovana območja, naravne vrednote in območja biotske raznovrstnosti se lahko vključi v turistično ponudbo z upoštevanjem omejitev ter skladno s predpisi varstva narave. Območja se lahko uredi za oglede s postavitvijo opazovališč, tabel z informacijami in opozorili. Površine za šport in rekreacijo se načrtujejo v naseljih Blanca, Boštanj, Dolenji Boštanj, Krmelj, Loka pri Zidanem Mostu, Orehovo, Podgorica (območje na Lisci), Sevnica, Šmarčna, Tržišče in Zavratec.«

»(5) Območje energetske infrastrukture obsega površine zgrajenih hidroelektrarn na spodnji Savi, HE Boštanj in HE Arto- Blanca. Dopolnjuje ga omrežje prenosnih daljnovodov in plinovoda, ki v pretežni meri potekajo po dolini rek Save in Mirne, kjer potekajo tudi glavni koridorji cestnih in železniških povezav državne in regionalne ravni.«

6. člen

Četrti, peti in šesti odstavek 13. člena se spremenijo tako, da se glasijo:

»(4) Vodovarstvena območja so zavarovana z naslednjimi občinskimi predpisi:

– Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov na območju Občine Sevnica – za naslednja zajetja: Boršti – Divjakov izvir, Brunk (Krajevna skupnost Blanca); Urška, Polžek I in II, Rajeva Peč, Kompolje, vodnjak Kompolje, Podnovo, Lukovščica, Močila (Krajevna skupnost Boštanj); Lisce, v Štuku, Kajtna, pri stari žagi, Loka (Krajevna skupnost Loka); črpališče Stilles, črpališče ŽP, Dolna I in II, na Skalcah (Krajevna skupnost Sevnica); Mačela, izvir pod Dedno goro, izvir Pehovc (Krajevna skupnost Studenec); Glaviški potok – Štajngrob (Krajevna skupnost Šentjanž); izviri v turškem dolu, vodni vir v Medvejski dolini (Krajevna skupnost Tržišče); Pokojnik, Lošče, Draga, Nouna I in II, Podgučka Štirna, na Gmajni, na Polani, na travnikih (Krajevna skupnost Zabukovje),

– Odlok o zaščiti in zavarovanju zajetja vodnega vira z vrtino TV-1/96 na Telčah, na območju Krajevne skupnosti Tržišče,

– Odlok o zaščiti in zavarovanju zajetij vodnih virov Podskalica, na območju Krajevne skupnosti Zabukovje,

– Odlok o zaščiti in zavarovanju zajetja vodnega vira z vrtino BPV – 1/98 v dolini Blanščice, na območju Krajevne skupnosti Blanca,

– Odlok o zaščiti in zavarovanju vodnega vira z vrtino KRM – 1/98 pri Krmelju,

– Odlok o zaščiti in zavarovanju zajetja vodnega vira z vrtino P-1 za KS Primož.

(5) Vodni viri javnih vodovodov v občini so:

– vrtine: Stilles V-1, Still-1, Still-2 (vsi Sevnica); B-I, B-II, B-3 in B-4 (vsi Boštanj); TV-1/96 (Telče-Tržišče); BPV-1/98 (Blanca); K-1 (Križe); Impoljski potok-V1 (DUO Impoljca); KRM-1/98 (Krmelj); P-1 (Primož); VI-2/05 (Studenec); NG-2/2000 (Telče-Tržišče); Inplet VR-1 (Dolnje Brezovo); KRM-2 (Šentjanž-Krmelj);

– zajetja: Lisce-Razbor, Cerje, Močile in Zajček (Lukovec), Sklepnica (Spodnje Vodale), Slapšak (Veliki Cirnik), Žirovnica (Loka), Dolna 2 in Orehovec (Sevnica), Grahovica (Okič), Log I,II in III (vsi Log), Račica-Mekote (Račica), Otovca I (Breg-Šentjur), Podskalica I in II (Zabukovje-Sevnica), Kladje (Kladje nad Blanco), Zavrate (Radež), Trnovec, Okroglice.

(6) V občini se nahajajo odprti kopi mineralnih surovin – na Logu, v Kaplji vasi, Češnjicah (Červivec), v Zabukovju nad Sevnico, na Razborju in Zavratcu. Izkoriščene površine kamnolomov je potrebno sanirati. Za zadovoljevanje lokalnih potreb po tehničnem kamnu – dolomitu, so določena območja širitve na lokacijah v Kaplji vasi, Zavratcu in Červivcu.«

7. člen

Spremenijo se peti, šesti, sedmi, enajsti, dvanajsti in trinajsti odstavek 14. člena tako, da se glasijo:

»(5) V največji možni meri se vsa naselja opremi z javnim vodovodom. Ob upoštevanju značilne razpršene gradnje je dopustno v oddaljenih naseljih zagotoviti vodooskrbo tudi iz obstoječih individualnih sistemov, vendar se morajo ti, kjer je to mogoče, vključiti v sistem javne oskrbe, tako da bo zagotovljena neoporečna pitna voda v okvirih minimalnih tehnično higienskih zahtev.

Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod.

(6) Načrtovane ureditve kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav temeljijo na Operativnem programu odvajanja in čiščenja odpadnih voda in Študiji odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na območju Občine Sevnica. Umeščanje in izgradnja kanalizacijskih sistemov in objektov ČN se v prostoru načrtuje tako, da se na zavarovanih območjih, vodovarstvenih območjih, območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti.

(7) Z izgradnjo kanalizacijskih sistemov za aglomeracije v Občini Sevnica, ki še nimajo izdelanega reševanja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, bo potrebno zgraditi okvirno 8 čistilnih naprav, obnoviti 2 obstoječi čistilni napravi ter zgraditi 20–25 km magistralne, primarne in sekundarne kanalizacije. Prav tako bo na kanalizacijskih sistemih potrebno zgraditi 10-12 manjših črpališč. Novi kanalizacijski sistemi so predvideni v celoti v ločenem sistemu. Za aglomeracije Sevnica, Boštanj, Radna in Log se odpadne vode odvajajo na zgrajeno centralno ČN Sevnica za 9900 PE. Zgrajene so tudi RČN Bazga za naselja Gabrijele, Spodnje Mladetiče, Zgornje Mladetiče in Polje pri Tržišču, ČN Orehovo, RČN Studenec, ČN Kompolje in SČN Dolnje Brezovo. Na območju občine je predvidena izgradnja kanalizacijskih sistemov in ČN (v skladu z izdelano Študijo odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, na območju občine Sevnica, katero novelacijo je izdelalo JP Komunala Sevnica v letu 2014 še za naslednja naselja):

kanalizacija s ČN Loka - Račica (dolžina kanalizacije 6400 m, ČN 900 PE), kanalizacija s ČN Breg - Šentjur (dolžina kanalizacije 3100 m, ČN 300 PE), kanalizacija s ČN Blanca (dolžina kanalizacije 1200 m, ČN 400 PE), kanalizacija s ČN Arto (ČN 100 PE), kanalizacija s ČN Tržišče - Krmelj (ČN 600 PE), kanalizacija s ČN Šentjanž (ČN 400 PE), ČN Šmarčna (100 PE). Ciljna stopnja opremljenosti javnega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda bo odvisna od analiz tehnične, tehnološke in ekonomske upravičenosti.«

»(11) Izboljšano oskrbo občine bo zagotovila realizacija državne prostorske ureditve – izgradnje daljnovoda DV 2 x 110 kV RTP Sevnica–RTP Mokronog–Sevnica. V prostoru občine je načrtovana tudi gradnja daljnovoda 2 x 400 kV vzankanje RP Hudo. Preko območja Občine Sevnica potekata še obstoječa daljnovoda 2 x 400 kV Beričevo–Krško in 2 x 110 kV Trbovlje–Brestanica z vzankanjem HE Vrhovo, HE Boštanj, RTP Sevnica in HE Blanca. Na območju občine so zgrajeni objekti za proizvodnjo električne energije HE Boštanj in HE Blanca ter razdelilna transformatorska postaja RTP Sevnica. Z delom na območje občine segata objekta HE Vrhovo in HE Krško (v gradnji).

Plinovod

(12) Preko območja občine potekajo naslednji prenosni plinovodi:

– R42; MRP Brestanica–MRP Sevnica; premer 200 mm; tlak 50 barov,

– R42; MRP Sevnica–MRP Radeče; premer 150 mm; tlak 50 barov,

– P422; od R42 v km 13+110 – MRP Brezovo; premer 100 mm; tlak 50 barov,

– P423; od R42 v km 20+670 – MRP Sevnica; premer 100 mm; tlak 50 barov,

– P4231; MRP Sevnica–MRP Stilles; premer 250 mm; tlak 3 bare,

– P42311; MP Stilles–MRP Lisca; premer 200 mm; tlak 1 bar.

Navedeno omrežje je v upravljanju podjetja Plinovodi d.o.o. kot sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina. Distribucijsko plinovodno omrežje v občini upravlja Javno podjetje Plinovod Sevnica. Na plinovod je priključenih 11 kotlovnic. Skupaj je na plinovod priključenih več kot 900 stanovanj, ki se ogrevajo preko skupnih kotlovnic, in 550 individualnih stanovanjskih hiš, javne stavbe in nekateri manjši industrijski odjemalci. Večje porabnike v industriji oskrbuje podjetje Plinovodi d.o.o. Obstoječe plinovodno omrežje se v prihodnje nadgrajuje z manjšimi širitvami še nepokritih območij potencialnih uporabnikov, predvsem v predelih mesta z individualnimi stanovanjskimi hišami. V občini ni daljinskega ogrevanja stanovanj.

Lokalni energetski koncept in raba obnovljivih virov energije

(13) Občina ima izdelano energetsko zasnovo (Eco Consulting d.o.o., končno poročilo, oktober 2012). Na podlagi energetske zasnove (lokalnega energetskega koncepta) občine naj se energetska oskrba preusmerja na obnovljive vire energije ter na soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Uporaba obnovljivih virov (geotermalne, vetrne, solarne energije in sistemi ogrevanja na biomaso) naj bo prednostna povsod tam, kjer gradnja plinovodnega omrežja ni načrtovana. Zaradi gozdnatosti je še posebej primerna uporaba biomase. Na območjih z redko poselitvijo naj se načrtuje individualna energetska oskrba s prednostno uporabo obnovljivih virov energije. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter na vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. Pomemben obnovljivi vir, ki se na območju občine že izkorišča, je vodna energija reke Save v spodnjem toku z zgrajenimi HE Boštanj in HE Blanca. V občino sega del območja, ki se ureja za potrebe HE Krško. Razvoj pridobivanja bioplina je smiseln na eni od kmetij, ki ima pogoje za izrabo bioplina in če zagotavlja zbiranje in skupno izkoriščanje presežnih hlevskih ostankov iz drugih kmetij. Z vidika učinkovitosti individualnih sistemov za ogrevanje prostorov in sanitarne vode se spodbuja uvajanje izrabe geotermalne energije s toplotno črpalko. V kar največji možni meri se spodbuja pasivno in aktivno rabo sončne energije ter proizvodnjo električne energije s fotovoltaičnimi sistemi. Na primernih lokacijah je smiselno preveriti tudi možnosti izrabe vetrne energije. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina, ter na vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.«

8. člen

V prvem stavku prvega odstavka 15. člena se številka »118« spremeni v številko »119«.

9. člen

Spremeni se 16. člen tako, da se glasi:

»16. člen

(naselja, vključno z območji razpršene gradnje)

(1) Območje razpršene gradnje, ki se sanira z določitvijo ON, se nahaja na Metnem Vrhu in Čelovniku. Območje se sanira na podlagi OPPN. Ostala območja razpršene gradnje, ki se na podlagi OPPN sanirajo z vključitvijo v obstoječe ON, so: Log, Breg, Spodnje Vodale in Birna vas.«

10. člen

V 17. členu se:

– v drugem odstavku 17. člena se na koncu odstavka spremeni besedilo tako, da se za besedo »Brezje« briše beseda »in« ter se namesto nje doda vejica, za besedo Križišče pa se doda nov tekst »in 119 – Marendol«.

– četrti odstavek se spremeni tako, da se sedaj glasi: »(4) Kot posebna prepoznana oblika razpršene poselitve se ohranjajo vinogradniška območja v občini, značilna na širšem območju Dolenjske, Bele Krajine in Posavja na prisojnih pobočjih in višjih legah v bližini izvornih naselij območja kmetijskih zemljišč s prevladujočo vinogradniško rabo. Vinogradniška območja kot poseben tip avtohtone razpršene poselitve so: Trnovec, Telška Gora, Nova Gora, Stara Gora – Zabreza, Poganka, Podvrh, Otavnik, Malkovec, Krajna Brda – Kladje nad Blanco, Dobje, Orlska Gora – Goli Vrh, Dedna Gora, Križe, Apnenik pri Boštanju – sever, Apnenik pri Boštanju – jug, Žigrski Vrh, Lamperče, Okroglice, Zajčja Gora, Štajngrob – Breško, Svrževo, Kamenško, Stari Jeperjek, Marendol vzhod, Marendol zahod, Drušče, Trščina, Ravenski hrib – Ravne, Čanje, Jablanica, Breška Gora, Nova Gora.«

11. člen

Spremeni se četrti odstavek 19. člena tako, da se v zadnjem stavku črta besede »Tržišče«, »Drožanje«, »Blanca« in »Krmelj«.

12. člen

Spremeni se šesti odstavek 22. člena, tako da se glasi:

(6) Na območju Občine Sevnica je za izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti opredeljenih 20 pokopališč (Sevnica, Boštanj, Kompolje, Log, Loka pri Zidanem Mostu, Razbor, Šentjur na Polju, Studenec, Rovišče pri Studencu, Šentjanž, Kal pri Krmelju, Veliki Cirnik, Tržišče, Drušče, Slančji Vrh, Telče, Gabrijele, Zabukovje, Podgorje ob Sevnični).

13. člen

Spremenijo se drugi, peti, šesti, sedmi, 20., 22., 25., 34. in 35. odstavek 23. člena tako, da se glasijo:

»(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnih gradivih Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.

(5) V Občini Sevnica so kot ekološko pomembna območja prepoznana: Kamenški potok, Ajdovska peč, Raja peč, Mirna, Vrhek, Boštanj, Sava od Radeč do državne meje, Bohor-Veternik, Zasavsko hribovje, Hinja s pritoki, Radulja in Čolniški potok.

(6) Posebej pomembna so tudi posebna varstvena območja Natura 2000: SI3000059 Mirna, SI3000085 Boštanj, SI3000134 Ajdovska peč, SI3000135 Raja peč, SI3000266 Kamenški potok, SI3000274 Bohor, SI3000280 Veliko Kozje, SI3000153 Vrhek, SI3000340 Hinja s pritoki, SI3000192 Radulja s pritoki, SI3000321 Čolniški potok s pritoki in SI5000026 Posavsko hribovje.

(7) Posegov in dejavnosti, ki bi lahko pomenili trajno spremembo lastnosti zavarovanih območij, območij naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000) naj se ne načrtuje ali izvaja. Na zavarovanem območju naravnega spomenika se z namenom trajne ohranitve lastnosti in zagotavljanja njihovega varstva z upoštevanjem prepovedi, usmeritev in priporočil, ki so podani v aktu o zavarovanju (Odlok o razglasitvi rastišča Cluzijevega svišča na Lovrencu za botanični naravni spomenik).

(20) Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano ob upoštevanju naravne dinamike porečja ter se izvaja s sonaravnimi ukrepi. V primerih regulacij naj se preveri možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah. Za vse posege v vodno in priobalno zemljišče je treba predhodno pridobiti soglasje pristojnega organa za upravljanje z vodami.

(22) Območja redkejših poplav so v Občini Sevnica ob reki Mirni in ob potoku Sevnična. Kot območje katastrofalnih poplav je opredeljeno območje ob reki Savi. Možnost pojavljanja poplav se je z ureditvijo nasipov ob reki Savi zmanjšala. Obseg poplavnih območij in režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se zagotovi ustrezna nadomestitev površin. Za izboljšanje protipoplavne varnosti je potrebna zagotovitev ukrepov na območju naselja Tržišče (Mostec) ter ukrepi na hudourniških potokih (Sevnična na odseku Šmarje–Orešje, Vranjski potok na območju Lončarjevega Dola in Blanščice na odseku Blanca–Poklek).

(25) Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt. Izkoriščanje mineralnih surovin se mora izvajati s sprotno sanacijo površin, po končanem izkoriščanju pa se izvede dokončna sanacija z vzpostavitvijo prvotne rabe prostora. Raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja v skladu z določbami Zakona o rudarstvu. Izkoriščanje mineralnih surovin se v občini načrtuje in izvaja na podlagi koncesijskega razmerja – rudarske pravice na naslednjih nahajališčih: Log II pri Sevnici (s širitvijo), Červivec II, Tržišče (Kaplja vas), Zavratec I in II. V primeru, da bo sprejet OPPN in podeljena rudarska pravica, bo možno tudi izkoriščanje tehničnega kamna – dolomita na območju kamnoloma Sv. Jurij (Zabukovje/Podvrh II).

(34) Pri načrtovanju širitve poselitve se upošteva oceno nevarnosti in ogroženosti občine pred naravnimi in drugimi nesrečami ter požarom. V občini se za primere naravnih in drugih nesreč zagotavljajo površine za pokope večjega števila ljudi ob obstoječem pokopališču Boštanj (KGV63) in Šentjanž (KGV68). Območje za pokope živali naj bo odmaknjeno od poselitve. Za odlaganje ruševin se začasno uporabijo proste površine ob javnih cestah, trajno odlaganje pa se zagotavlja v opuščenih kamnolomih v občini, ki še niso samosanirani. Prostor za evakuacijo prebivalstva, živali in premičnih materialnih dobrin v primeru naravnih in drugih nesreč se v Sevnici, Boštanju in Krmelju zagotavlja v zaprtih prostorih javnih objektov, na odprtih površinah za šport in rekreacijo ter javnih površinah ob javnih objektih. V drugih naseljih v občini se prostor za evakuacijo ljudi, živali in materialnih dobrin zagotavlja na dvoriščih in drugih odprtih površinah v naselju. V Sevnici se zagotavlja javna zaklonišča v skladu s predpisi. Pri gradnji javnih in večstanovanjskih objektov je priporočljiva ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč.

(35) V Občini Sevnica se nahajata območji možne izključne rabe za potrebe obrambe Lisca in Laze. Območja možne izključne rabe za potrebe obrambe so območja, ki so primarno namenjena za druge potrebe, ki pa jih je v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize možno uporabiti za potrebe obrambe ter v miru za usposabljanje oziroma so za potrebe obrambe v souporabi. V Občini Sevnica se nahaja tudi območje omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe – vplivno območje telekomunikacijske in informacijske infrastrukture območja Lisca. Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so nujne omejitve iz varnostnih in tehničnih vzrokov.«

14. člen

V 26. členu se za zaporedna številko člena »26« zapiše piko, tako da se zapiše »26. člen«.

15. člen

Spremenita se prvi in tretji odstavek 27. člena tako, da se glasita:

»(1) Izvedbeni del OPN se nanaša na vse vrste posegov v prostor po Zakonu o graditvi objektov in drugem predpisu v zvezi s posegi v prostor: novogradnje, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje, spremembe namembnosti, odstranitve in vse vrste drugih posegov v obstoječe objekte in zemljišča. Navedeni posegi so dopustni za vse legalno zgrajene objekte na celotnem območju občine, če ni s tem odlokom določeno drugače.

(3) Za posege po izdanih ustreznih upravnih dovoljenjih se domneva, da niso v nasprotju s tem OPN. Pri posegih v obstoječe objekte, kjer zgrajeno stanje ni v skladu z merili legalnosti, je potrebno ugotovljene prostorske konflikte sanirati v skladu z določili tega OPN.«

16. člen

Spremeni se 29. člen tako, da se glasi:

»29. člen

(hierarhija določil)

(1) Posebna merila in pogoji, ki so za posamezno EUP opredeljena v 3.5.0.0. – Specifikacija EUP, območij in podobmočij KGV s posebnimi PIP, še posebej v petem stolpcu, so pravno nadrejena splošnim določilom PIP za posamezno EUP.

(2) Pri posegih na naselbinsko pomembnih izvornih stavbah oziroma pri njihovih nadomestnih gradnjah v prvi vrsti veljajo merila, opredeljena za tovrstne stavbe v 55. členu OPN.

(3) V primerih morebitnih nasprotij med posameznimi določbami se poleg upoštevanja veljavne zakonodaje, v tem OPN upoštevajo termini in opredelitve, ki so prikazane v strokovnih podlagah ter v prikazu stanja, ki so sestavni del tega OPN.

(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov, meje gradbenih enot prikazane v grafičnem delu OPN, odstopajo od dejanskega stanja v prostoru, je potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje z OPN in stanjem v prostoru.«

17. člen

Spremeni se tabela v 30. členu tako, da ima nova tabela naslednjo vsebino:

I. Območja stavbnih zemljišč
Osnovna namenska raba prostora		Podrobnejša namenska raba prostora
Oznaka	Opis	Oznaka	Opis
S	območja stanovanj	SS	stanovanjske površine
		SK	površine podeželskega naselja
C	območja centralnih dejavnosti	CU	osrednja območja centralnih dejavnosti
		CD	druga območja centralnih dejavnosti
I	območja proizvodnih dejavnosti	IP	površine za industrijo
		IG	gospodarske cone
		IK	površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
B	posebna območja	BT	površine za turizem
		BC	športni centri
Z	območja zelenih površin	ZS	površine za oddih, rekreacijo in šport
		ZP	parki
		ZD	druge urejene zelene površine
		ZK	pokopališča
		ZV	površine za vrtičkarstvo
P	območja prometnih površin	PC	površine cest
		PŽ	površine železnic
		PO	druge prometne površine
E	območja energetske infrastrukture
O	območja okoljske infrastrukture
A	površine razpršene poselitve
		Av	površine razpršene poselitve v vinogradniških območjih
	razpršena gradnja		znak v prostoru
II. Območja kmetijskih zemljišč
K1	najboljša kmetijska zemljišča
K2	druga kmetijska zemljišča
III. Območja gozdnih zemljišč
G	gozdna zemljišča
IV. Območja voda
V	površinske vode	VC	celinske vode
VI	območje vodne infrastrukture
V. Območja drugih zemljišč
L	območja mineralnih surovin	LN	površine nadzemnega pridobivalnega prostora

18. člen

V drugem odstavku 33. člena se črta sedma alineja »ae – lokacij za intenzivno uporabo alternativnih virov energije na KGV (49. člen)«.

19. člen

V 36. členu se:

– spremeni besedilo prvega odstavka, ki se sedaj glasi: »(1) V občini je kulturna dediščina zavarovana z občinskimi akti – Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Sevnica in Odlokom o razglasitvi gradu Sevnica z grajskim parkom za umetnostno arhitektonski spomenik. Območja, varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, so prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu odloku.«

– doda 35. odstavek, ki se sedaj glasi: »(35) V območjih vrtnoarhitekturne dediščine velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:

– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),

– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),

– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),

– podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),

– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin,

– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.«

20. člen

V 37. členu se:

– spremeni besedilo desetega odstavka, ki se glasi: »(10) Varovanje voda je opredeljeno v EUP KGV, na področju PNR V (42. člen). Osnove za opredelitev namenske rabe in PIP so veljavni zakonski predpisi in vsi podzakonski akti s tega področja, smernice Direkcije Republike Slovenije za vode ter podatki iz prikaza stanja prostora.«

– besedilo druge alineje trinajstega odstavka »Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode« nadomesti z besedilom »Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.«

– spremeni besedilo 14. odstavka, ki se glasi: »(14) Komunalne odpadne vode se odvaja v omrežje javne kanalizacije na območjih, opremljenih z javno kanalizacijo in na območjih, ki jih je v skladu z določili Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode treba opremiti z javno kanalizacijo. Če na območju poselitve ni javne kanalizacije in se nahaja izven meja aglomeracij, se odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb načrtuje in izvaja v skladu z določili 21. člena prej navedene uredbe. Umeščanje in izgradnja cevovodov za odpadno vodo in objekte čistilnih naprav se v prostoru načrtuje tako, da se na zavarovanih območjih narave, območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti.«

– spremeni besedilo 16. odstavka, ki se glasi: »(16) Komunalne čistilne naprave morajo imeti ustrezno stopnjo čiščenja, tako da emisija snovi iz čistilnih naprav ne bo presegala mejne vrednosti, določene z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Umeščanje in izgradnja cevovodov za odpadno vodo in objekte čistilnih naprav se v prostoru načrtuje tako, da se na zavarovanih območjih narave, območjih naravnih vrednot na območjih biotske raznovrstnosti zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti.«

– spremeni besedilo 17. odstavka, ki se glasi: »(17) Odvajanje padavinskih voda na območju urbanih površin se ureja na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z utrjenih površin; načrtovati je treba ponikanje in zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (npr. zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki ipd.). V primeru izvedbe ponikovalnic morajo biti le-te locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj gradbenih parcel. Če ponikanje vode ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnje po erozijsko nestabilni ali plazoviti brežini je treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače utrjenih muldah.«

– spremeni besedilo 19. odstavka, ki se glasi: »(19) Za kmetovanje na območjih kmetijstva, predvsem glede rabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojenja, je z vidika kemijskega in biološkega stanja voda bistveno, da je v skladu z Uredbo o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju in Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Pri izvajanju kmetijske prakse naj se dosledno upošteva širina priobalnega pasu ob vodah (vsaj 5,0 m za vode 2. reda in vsaj 40,0 m za vode 1. reda). Na priobalnih zemljiščih je, skladno z določili Zakona o vodah, v tlorisni širini 15 metrov od meje brega voda 1. reda in 5 metrov od meje brega voda 2. reda prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin. Na vodnem in priobalnem zemljišču je, skladno z določili Zakona o vodah, prepovedano odlaganje in pretovarjanje nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlaganje ali odmetavanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi in odlaganje odpadkov.«

– doda nov 25. odstavek, ki se glasi: »(25) Referenčni odseki vodotokov so določeni v skladu s predpisi o vodah in so sestavni del prikaza stanja prostora. Na referenčnih odsekih ter na vodotokih gorvodno, vključno z njihovo prispevno površino, in dolvodno od referenčnih odsekov je treba upoštevati pogoje in omejitve posegov v vodno dobro v skladu s predpisi o vodah«.

– prejšnji 25. odstavek se preštevilči v 26. odstavek

– prejšnji 26. odstavek se preštevilči v 27. odstavek in se glasi: »Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav in prikaz poplavnih dogodkov.«

– doda nov 28. odstavek, ki se glasi: »(28) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.«

– doda nov 29. odstavek, ki se glasi: »(29) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.«

– doda nov 30. odstavek, ki se glasi: »(30) Ne glede na določbe osemindvajsetega in devetindvajsetega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.«

– prejšnji 27., 28., 29., 30., 31., 32., 33., 34., 35., 36., 37., 38., 39., 40., 41., 42., 43., 44., 45., 46., 47., 48., 49., 50. in 51. odstavek se preštevilčijo v 31., 32., 33., 34., 35., 36., 37., 38., 39., 40., 41., 42., 43., 44., 45., 46., 47., 48., 49., 50., 51., 52., 53., 54. in 55. odstavek.

– prejšnji 52. odstavek se preštevilči v 56. odstavek ter se črta 9. alineja

– prejšnji 53., 54., 55., 56., 57., 58., 59., 60., 61., 62., 63. in 64. odstavek se preštevilčijo v 57., 58., 59., 60., 61., 62., 63., 64., 65., 66., 67. in 68. odstavek

– prejšnji 65. odstavek se preštevilči v 69. odstavek ter se glasi: »(69) Na območjih poselitve, ki niso komunalno opremljena v skladu s predpisi s področja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, je gradnja stavb dopustna, če se odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb začasno zagotovi z malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico v skladu s prej navedenimi predpisi ter ob pogoju, da se stavbe po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja nanj obvezno priključijo.«

– prejšnji 66., 67., 68., 69., 70., 71., 72., 73., 74., 75., 76., 77., 78., 79., 80., 81., 82., 83. in 84. odstavek se preštevilčijo v 70., 71., 72., 73., 74., 75., 76., 77., 78., 79., 80., 81., 82., 83., 84., 85., 86., 87. in 88. odstavek

– prejšnji 85. odstavek se preštevilči v 89. odstavek ter se glasi: »(89) Za vse vrste gradenj (novogradnje, nadzidave, dozidave) in za spremembe namembnosti, ki posegajo v varovalne pasove obstoječega sistema električne energije in v varovalne koridorje obstoječih elektronskih komunikacijskih oddajnih sistemov, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja, kot to določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Gradnje novih objektov za stalno ali občasno bivanje, stavb z varovanimi prostori ter objektov, namenjenih trgovskim, poslovnim, storitvenim gostinskimi, turističnim dejavnostim, izobraževanju, otroškemu varstvu, socialnemu varstvu, zdravstvu, kulturi, športu in rekreaciji na vplivnem območju virov EMS niso dovoljene.«

– prejšnji 86., 87., 88., 89., 90., 91., 92., 93., 94., 95., 96., 97. in 98. odstavek se preštevilčijo v 90., 91., 92., 93., 94., 95., 96., 97., 98., 99., 100., 101. in 102. odstavek

– prejšnji 99. odstavek se preštevilči v 103. odstavek ter se glasi: »(103) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.«

– prejšnji 100. odstavek se preštevilči v 104. odstavek

– prejšnji 101. odstavek se preštevilči v 105. odstavek ter se glasi: »(105) V občini ni ureditvenih območij mest in drugih naselij z več kot 10.000 prebivalci, za katere je treba upoštevati določila o gradnji zaklonišč v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo in vzdrževanje zaklonišč. Zaklonišč ni potrebno graditi, vendar se pri gradnji družbenih in drugih objektov, navedenih v uredbi o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, priporoča graditi zaklonišče za primer vojne nevarnosti. V primeru nevarnosti oziroma ob nastanku naravnih in drugih nesreč se vsa območja namenske rabe (razen E, P, O) lahko uporabijo za izvajanje nalog v zvezi z zaščito, reševanjem in pomočjo za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev, vključno z gradnjo objektov in naprav, ki so za izvajanje ukrepov potrebni. V primeru vojne je na teh dopustno graditi objekte za obrambo, zaščito in reševanje.«

– prejšnji 102. odstavek se preštevilči v 106. odstavek ter se glasi: »(106) Za namene možne izključne rabe za potrebe obrambe se uporabljajo objekti in zemljišča na območju Lisce na delu območij EUP z oznakami PD32, PD33, PD37, PD39 in PD40. Posegi na območju možne izključne rabe morajo omogočati njihovo uporabo za obrambne potrebe v primeru vojnega in izrednega stanja, krize ter usposabljanja, oziroma so posegi lahko takšni, da je mogoča takojšnja vzpostavitev uporabe območja za obrambne potrebe. Za posege v prostor na območju možne izključne rabe je potrebno predhodno pridobiti pogoje in soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo. V oddaljenosti do 1 km od območja za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali stolpi Lisca je treba za vsako novogradnjo, visoko nad 18 m, pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo.«

21. člen

Šesti, deseti, 21., 22., 26., 28., 31., 32. in 36. odstavek 38. člena se spremenijo tako, da se glasijo:

»(6) Pri načrtovanju poteka trase javne infrastrukture je treba načrtovati čim manjše število prečkanj vodotokov. Prečkanje vodov gospodarske javne infrastrukture preko vodotokov, ki imajo status naravne vrednote, naj se izvede s podvrtavanjem struge na način, ki ne bo zahteval izvedbo posebnih zaščitnih ukrepov za zavarovanje struge vodotoka, kot je npr. betoniranje, kamnomet. Pri gradnji mostov in cest na območju vodotokov, ki imajo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status, se upoštevajo pogoji, usmeritve in priporočila za ohranjanje naravnih vrednot in pogoji za ohranitev habitatov zavarovanih, redkih in ogroženih vrst in prednostnih habitatnih tipov vezanih na prostoživeče vrste. Ob gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju prometne infrastrukture naj se zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče, razen izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšanja obstoječe stabilnosti brežin vodotokov.

(10) V javnem prostoru, natančneje na površinah grajenega javnega dobra, je mogoče s soglasjem upravljavca površine postaviti le naslednje enostavne in nezahtevne objekte:

– pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, odstavni pas za avtobusni promet – prostor ob vozišču, objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, varovalne protihrupne ograje do višine 3,0 m; pomožne energetske objekte – nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje z ločilno krmilnim mestom ter signalno-zaščitnim vodom ter relejno hišico, javno razsvetljavo in semaforizacijo, priključni plinovod za male kurilne naprave ter etažni plinski priključek, telekomunikacijske antene in oddajnike, bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam, pomožne komunalne objekte – vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, cestni priključek na javno občinsko cesto, zbiralnico ločenih frakcij (ekološki otoki naj se ne umeščajo znotraj varovanih jeder kulturne dediščine),

– pomožne objekte za spremljanje okolja,

– vrtino ali vodnjak, potrebno za raziskavo,

– turistično in drugo obvestilno signalizacijo oziroma objekte za oglaševanje (oglasne table – stenske, samostoječe table, svetlobne table, plakatne stebre, prometne znake in ogledala) je dovoljeno nameščati na javnih površinah (vzdolž cestišč, na trgih, javnih parkiriščih, avtobusnih postajališčih itd.) in na površinah poljavnega prostora, samostoječa signalizacija naj se locira tako, da je omogočen varen promet (zunaj vozišč, polja preglednosti itd.) in da je čim manj moten peš promet,

– urbano opremo (3.4.1.4) in montažno sanitarno enoto ter telefonsko govorilnico.

(21) Varovalni pasovi občinskih cest

Na podlagi Odloka o občinskih cestah, javnih površinah in urejanju prometa v Občini Sevnica znaša varovalni pas na vsako stran ceste merjeno od zunanjega roba cestišča:

– pri lokalni cesti (LC) 10,0 m,

– pri zbirni mestni ali krajevni cesti (LZ) 10,0 m,

– pri mestni ali krajevni cesti (LK) 10,0 m,

– pri javni poti (JP) 5,0 m.

Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste, so dovoljeni le s soglasjem pristojnega organa. Soglasje iz prejšnjega odstavka se izda, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej ter njene širitve zaradi razvoja prometa. Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s 17. členom Odloka o občinskih cestah, javnih površinah in urejanju prometa v Občini Sevnica.

(22) Za vse posege znotraj varovalnega pasu glavne železniške proge Ljubljana–Dobova in regionalne železniške proge Trebnje–Sevnica je treba pridobiti pogoje in soglasje upravljavca javne železniške infrastrukture ter upoštevati določila Zakona o varnosti v železniškem prometu in Pravilnika o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru ter ostalih podzakonskih aktov, ki so navedeni v 120. členu prej navedenega zakona. Varovalni pas železniške proge je 108 m levo in desno izven naselja ter 106 m levo in desno v naselju, merjeno od osi skrajnega tira.

(26) Oskrba z energijo se zagotavlja s priključitvijo objektov na električno omrežje. Možno je tudi zagotavljanje energije iz obnovljivih virov energije kot dopolnilni ali izključni vir. Na stavbnih zemljiščih je skladno s predpisi o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije dopustna gradnja objektov in naprav za zagotavljanje energije iz obnovljivih virov energije za potrebe samooskrbe objektov. Oblikovanje in umeščanje navedenih objektov in naprav v prostor mora biti skladno z določili tega odloka, pri čemer mora biti vpliv na bivalne kakovosti sosednjih zemljišč in objektov čim manjši. Na območju GE, kjer je zgrajeno energetsko omrežje z napajanjem iz obnovljivih virov energije lokalnega značaja, je priključevanje nanj obvezno takrat, ko se z obratovanjem zagotavlja izpolnjevanje ciljev lokalnega programa varstva okolja, skladnost z energetskim konceptom ter ekonomičnost obratovalnega sistema. Obvezo priključevanja se predpiše s posebnim občinskim predpisom. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva – izjemoma je možna s posebnim kulturnovarstvenim soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

(28) Gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih elektroenergetskih vodov prenosnega omrežja nazivne napetosti 35 kV in več, je dovoljena v koridorjih obstoječih in načrtovanih daljnovodov prikazanih v izvedbenem delu akta. Gradnja oziroma rekonstrukcija daljnovodov v višji napetostni nivo je dopustna, če ne omejuje namenske rabe prostora, določene s tem OPN in upošteva tehnične predpise o elektromagnetnem sevanju. Daljnovode in kablovode napetostnega nivoja 110 kV in več se gradi na podlagi državnega prostorskega načrta.

(31) Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:

– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 40 m;

– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15 m;

– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 3 m;

– za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10 m;

– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti do vključno 20 kV 1 m;

– za nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV 1,5 m;

– za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 2 m.

(32) Pri načrtovanju gradenj v območju varovalnih pasov sistema zemeljskega plina je treba upoštevati določila Energetskega zakona ter Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov oziroma Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom do vključno 16 barov. Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je zemljiški pas, ki v širini 65 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove osi, ter zemljiški pas 65 m od ograje merilno-regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega sistema, razen kompresorskih postaj. Varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina pa je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi. Posegi v varovalni pas sistema zemeljskega plina so dopustni samo na podlagi soglasja pristojnega sistemskega operaterja.

(36) Pogoje priključevanja na omrežja in naprave elektronskih komunikacij zagotavljajo distributerji na lokalni ravni, skladno s tržnimi pogoji. Za graditev omrežij brezžičnih komunikacij morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

– Pri načrtovanju omrežij brezžičnih komunikacij je potrebno upoštevati predpise s področja graditve objektov, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja.

– Objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno umeščati na stanovanjske stavbe, na stavbe za zdravstvo, izobraževanje, znanost in raziskovanje, varstvo otrok in starejših, športna in otroška igrišča ter in pokopališča.

– Gradnja baznih postaj s samostoječimi antenskimi stolpi je dovoljena v EUP s podrobnejšo namensko rabo IP, IG, BD, K1, K2 in G, oziroma na območjih in v objektih namenjenih trgovini, industriji, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti ter na območja kmetijskih in gozdnih zemljišč.

– Na varovalnih območjih, kjer se varuje posebna vrednota in v območjih varovalnih pasov infrastrukture je potrebno pridobiti ustrezno soglasje.

– Umestitev objektov in naprav mobilne telefonije v prostor ter pokrivanje območja s signalom je treba skrbno načrtovati predvsem zaradi naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot ter varovanih objektov in območij kulturne dediščine. Stolpov oziroma drogov za bazne postaje ni dovoljeno postavljati v bližini objektov in v območjih kulturne dediščine, ki predstavljajo prostorske dominante. Postavljati jih je dovoljeno na vedutno neizpostavljenih mestih, tako da bodo v krajini čim manj moteči. Oddajne sisteme na stavbah je treba ustrezno zakriti, da vizualno ne izstopajo iz fasade in skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto, na ravnih strehah objektov pa odmakniti od roba strehe tako, da so čim manj vidno izpostavljeni.

22. člen

V točki 3.3.0.0 Merila in pogoji urejanja zunaj območij stavbnih zemljišč – enot urejanja prostora z oznako KGV – kmetijska, gozna, vodna zemljišča se v besedi gozna med črki »z« in »g« vrine črka »d« tako, da se glasi »gozdna«.

23. člen

Spremeni se 39. člen tako, da se po novem glasi:

»39. člen

(posegi na zemljiščih z oznakami PNRP K, G, V, L)

Grafični prikaz EUP na zemljiščih z oznakami PNRP K, G, V, L vsebuje mejo in oznako. Oznaka (npr. KGV96) je sestavljena iz črkovne oznake KGV in zaporedne številke EUP (npr. 96). Grafični prikaz poleg oznake EUP vsebuje tudi oznako podrobne namenske rabe in tipa GE na zemljiščih z oznakami PNRP K, G, V, L.«

24. člen

V 40. členu se spremenita drugi in šesti odstavek. Osmi odstavek se črta. Zdajšnji deveti odstavek se preštevilči v osmi odstavek z novo vsebino. Med prejšnji 9. odstavek ter prejšnji 10. odstavek se vrineta novi deveti in novi deseti odstavek. Prejšnji 10., 11., 12., 13., 14., in 15. odstavek se preštevilčijo v 11., 12., 13., 14., 15. in 16. odstavek. Besedila drugega, šestega, osmega, devetega, desetega in 14. odstavka so:

»(2) Kmetijska zemljišča so namenjena kmetijstvu, to je pridelovanju pridelkov, reji živali, pridobivanju rastlinskih ali živalskih proizvodov iz naravnega okolja ter lovu. Pri tem imajo prednost oblike sonaravnega, trajnostno naravnanega kmetijstva, ki ohranjajo in razvijajo identiteto krajine. Na kmetijskih površinah se lahko izvajajo tudi osnovna priprava pridelkov za primarni trg, storitve za kmetijsko proizvodnjo in gradbena dela, povezana z agromelioracijami in hidromelioracijami. Dovoljene so le prostorske ureditve, katerih namen je zagotavljanje osnovne kmetijske dejavnosti in so v skladu s predpisi. Na območju kmetijskih zemljišč se lahko brez spremembe namenske rabe prostora načrtuje:

– agrarne operacije,

– gradnjo in obnovo vodnih zadrževalnikov za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,

– gradnjo in obnovo omrežij gospodarske javne infrastrukture, kot so: cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti in napravami, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti in napravami, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje,

– posege za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– postavitev začasnih objektov in načrtovanje začasnih posegov za čas dogodka oziroma v času sezone, kot so: oder z nadstreškom, začasna tribuna, premični objekt za rejo živali,

– rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste, skupaj z objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste,

– dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom in predpisi o kmetijskih zemljiščih,

– postavitev enostavnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, navedenih v Uredbi, kot je to določeno v nadaljevanju tega člena,

– postavitev pomožnih kmetijskih objektov, kot so: brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, ograje za pašo živine, obore, ograje in opore za trajne nasade ter opore za mreže proti toči in ptičem, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža,

– objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov,

– gradnja podpornih zidov samo v okviru agromelioracij,

– postavitev pomožnih objektov za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov,

– postavitev objektov za raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira.

(6) Na območjih podrobnejše namenske rabe »K1 – najboljša kmetijska zemljišča« in »K2 – druga kmetijska zemljišča« je dopustna gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki naj sledi tradicionalnemu vzorcu:

I. NEZAHTEVNI OBJEKTI:

– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:

kozolec, staja (zavetje za živino), kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, silos, skedenj, senik, kašča, gnojišče, koruznjak, pokrita skladišča za lesna goriva,

– objekti za rejo živine:

Čebelnjak (enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih).

II. ENOSTAVNI OBJEKTI:

– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, vendar le:

kozolec, kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, silos, skedenj, senik, kašča, gnojišče, koruznjak, pokrita skladišča za lesna goriva.

Nezahtevni in enostavni objekti se lahko postavijo v pasu največ 20,0 m od meje stavbnega zemljišča EUP, če umestitev znotraj stavbnega zemljišča domačije, zaradi prostorske utesnjenosti ni mogoča.

Nezahtevni in enostavni objekti se ne priključujejo s samostojnimi priključki na omrežja, objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture.

V primeru, da je kmetijsko gospodarstvo vpisano v Register kmetijskih gospodarstev in izkazuje stalež živali v tem registru, je na kmetijskih zemljiščih zunaj domačije v odprtem prostoru dovoljena gradnja kozolca in zavetja za živino kot nezahtevnega oziroma enostavnega objekta. Dovoljena je tudi gradnja čebelnjaka do 20,0 m² ob pogoju, da je čebelnjak vpisan v Register kmetijskih gospodarstev. Kozolec in zavetje za živino ne smeta imeti talne betonske plošče, razen točkovnih temeljev. Pohodni del se utrdi in izvede iz naravnih materialov. Dovoljena je izvedba lesenega zavetja pravokotnega tlorisa in površine do 100,0 m², ki je največ s treh strani zaprto, streha je enokapnica naklona do 20°, krita z opečno kritino oziroma kovinsko kritino opečne barve. Kozolec je lesene konstrukcije. Kozolec je lahko opažen le v zatrepih, med podpornimi stebri morajo biti podolžne late. Naklon dvokapne strehe kozolca mora biti od 40 do 45°, streha pa krita z opečno kritino. Tloris kozolca toplarja mora biti podolgovate oblike v razmerju stranic vsaj 1:2 (npr. kozolec na 3 okna). Širina toplarja mora biti do 8,0 m, višina slemena pa najmanj 10 m. Tloris nizkega kozolca mora biti pravokotne oblike v razmerju stranic vsaj 1:2.

(8) Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi so lahko:

1. pomožni objekti v javni rabi, ki se izvedejo ob rekonstrukciji občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste: grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula) ter pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov,

2. mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodomet,

3. priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja: priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja),

4. kolesarska pot, pešpot in podobno: samo rekonstrukcija kolesarskih poti, pešpoti in podobnih poti, če so kategorizirane v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustna je uporaba poljskih poti v kolesarske namene,

5. vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: grajeno zajetje na tekoči vodi, zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem, vodni zbiralnik, bazen za gašenje požara, grajen ribnik,

6. pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: napajalno korito, krmišče, grajena gozdna prometnica, opazovalnica (netemeljena lesena konstrukcija, npr. lovska preža, ptičja opazovalnica),

7. pomožni komunalni objekti: pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja, ekološki otok,

8. pomožni letališki, pristaniški objekti in pomožni objekti na smučišču: objekt komunalne infrastrukture, objekt na smučišču, ki se uporablja za obratovanje smučišča, prostor za nadzor delovanja smučišč ter priročno skladišče za vzdrževanje žičniških naprav in za reševanje, razsvetljava smučišča, naprave za zasneževanje smučišča,

9. pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov: objekt, namenjen obrambi, zaščiti in reševanju, na primer zaklon, zaklonilnik, vadbeni prostor, plezalni objekt, vadbeni bunker, vadišče na prostem, vojaško strelišče, meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti.

Turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dovoljeno postavljati s soglasjem lastnika in v skladu s predpisi občine, s katerimi se ureja obvestilno in drugo signalizacijo, mesta za oglaševanje ter varnost v cestnem prometu.

(9) Vsi nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, ki se jih v skladu s tem odlokom lahko gradi na kmetijskem zemljišču, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, so na kmetijskem zemljišču dopustni pod pogojem, da ima investitor v lasti oziroma zakupu:

a) najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali

b) najmanj 5.000 m² zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade.

(10) Če to ni v nasprotju s strateškimi usmeritvami prostorskega razvoja občine, je z OPPN v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, ter pod pogoji zakona o kmetijskih zemljiščih na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe dopustno načrtovati kmetijske objekte, ki so neposredno namenjeni kmetijski dejavnosti.

(14) Na območjih, ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst. Na območju rastišča Cluzijevega svišča na Lovrencu, ki ima status naravne vrednote in botaničnega naravnega spomenika, se za zagotavljanje ugodnega stanja vrste upošteva pogoje in varstvene usmeritve, ki izhajajo iz akta o zavarovanju in predpisov s področja varstva naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. Za vse posege na kmetijskih zemljiščih na območjih, ki imajo na podlagi predpisov o ohranjanju narave poseben status, je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave. Na območjih ureditve nadomestnih habitatov in tihih območjih, opredeljenih s prostorskimi akti za HE Boštanj in HE Arto-Blanca, se kmetijska obdelava zemljišč izvaja skladno z varstvenimi usmeritvami, podanimi v načrtih vzdrževalnih del za ta območja. Postavljanje obor in ograjevanje parcel v odprti kmetijski krajini na območjih ohranjanja narave se ne izvaja oziroma se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst.«

25. člen

V 41. členu se:

– spremeni peti odstavek tako, da se glasi: »(5) Na območju gozdov se lahko gradijo, rekonstruirajo in povečujejo kapacitete omrežja in naprave gospodarske javne infrastrukture. Dopustna je gradnja gradbeno inženirskih objektov, kot so ceste, utrjene dostopne poti, podporni zidovi, železnice, mostovi, viadukti, dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi, cevovodi, komunikacijska omrežja ter elektroenergetski vodi in podobno, če pri tem niso prizadeti osrednji predeli velikih gozdnih kompleksov in funkcije gozda.«

– spremeni osmi odstavek tako, da se glasi: »(8) V območju gozda v pasu 10,0 m od gozdnega roba je dopustna le gradnja čebelnjaka kot nezahtevnega objekta, površine do 20,0 m². Oblikovanje objekta naj sledi tradicionalnemu vzorcu.

Nezahtevni objekti se ne priključujejo na omrežja, objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture.«

– doda nov 9. odstavek, ki se glasi: »(9) Na zemljiščih, kjer je pridobljena odločba ZGS o krčitvi gozda ter je v dejanskem stanju kmetijsko zemljišče, veljajo pogoji 40. člena tega Odloka, ki veljajo za kmetijska zemljišča (K1, K2).«

– prejšnji 9. odstavek se preštevilči v 10. odstavek, ki se glasi: »(10) Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi so lahko:

1. pomožni objekti v javni rabi: grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula); pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov,

2. ograja, podporni zid,

3. mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodomet,

4. priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja: priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja),

5. kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno,

6. vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: grajeno zajetje na tekoči vodi, zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem, vodni zbiralnik, bazen za gašenje požara, grajen ribnik,

7. pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: napajalno korito, krmišče, obora za rejo divjadi, ograja za pašo živine, grajena gozdna prometnica, opazovalnica (netemeljena lesena konstrukcija, npr. lovska preža, ptičja opazovalnica),

8. pomožni komunalni objekti: pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja, ekološki otok,

9. pomožni letališki, pristaniški objekti in pomožni objekti na smučišču: objekt komunalne infrastrukture, objekt na smučišču, ki se uporablja za obratovanje smučišča, prostor za nadzor delovanja smučišč ter priročno skladišče za vzdrževanje žičniških naprav in za reševanje, razsvetljava smučišča, naprave za zasneževanje smučišča,

10. pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov: objekt, namenjen obrambi, zaščiti in reševanju, na primer zaklon, zaklonilnik, vadbeni prostor, plezalni objekt, vadbeni bunker, vadišče na prostem, vojaško strelišče, meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti.

– prejšnji 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16. in 17. odstavek se preštevilčijo v 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17. in 18. odstavek.

26. člen

V 42. členu se:

– doda nov 11. odstavek, ki se glasi; »(11) Gradnja čolnarn je dopustna na odmiku največ 10,0 m od meje območja poplavnih voda. Čolnarne se lahko umeščajo v skladu z merili, opredeljenimi na območju vodne infrastrukture VI. Stavba čolnarne se lahko oblikuje le po merilih, ki veljajo za GE gospodarske stavbe. Pri tem se nezahtevni in enostavni objekti ne priključujejo na omrežja, objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture.«

– prejšnji 11., 12., 13., 14. in 15. odstavek se preštevilčijo v 12., 13., 14., 15. in 16. odstavek.

27. člen

Spremeni se 43. člen tako, da se glasi:

»43. člen

(varovalni gozd; gozd s posebnim namenom .vg; .gpn)

.vg
Splošna določila	Prostor se ureja v skladu z zakonodajo s področja gozdov. Na območju varovalnega gozda se spodbuja le dejavnosti, ki so povezane z racionalnim gospodarjenjem, vsi gozdnogojitveni ukrepi morajo izboljšati varovalno funkcijo v skladu z državno Uredbo in občinskim odlokom o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom.
Dopustna gradnja	Dovoljene so le gradnje in posegi v prostor za izboljšanje varovalne funkcije ter prostorske ureditve, ki so v skladu s gozdnogospodarskimi načrti pristojnih gozdnogospodarskih enot. Gradnja stavb ni dopustna.
Posebni pogoji urejanja	Na območju veljajo merila IV. stopnja varstva pred hrupom, razen na mirnem območju na prostem kjer veljajo merila I. stopnja varstva pred hrupom. Na območju gozdov s posebnim namenom velja režim določen z Odlokom o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v mestu Sevnica.«

28. člen

Spremeni se 44. člen tako, da se glasi:

»44. člen

(površine za pokope prebivalstva v primeru naravnih in drugih nesreč .pp)

.pp
Splošna določila	Lokacije se urejajo v skladu z določili opredeljene podrobnejše namenske rabe, na katerem se nahaja.
Dopustna gradnja	Gradnja stavb ni dovoljena.
Posebni pogoji urejanja	V primeru naravnih in drugih nesreč lokalna skupnost ali država za pokope prebivalstva sprejme posebno Uredbo z merili urejanja in varovanja območij. Na območju veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom.«

29. člen

Spremeni se 45. člen tako, da se glasi:

»45. člen

(površine za pokope živali v primeru naravnih in drugih nesreč .pz)

.pz
Splošna določila	Lokacije se urejajo v skladu z določili opredeljene podrobnejše namenske rabe, na katerem se nahaja.
Dopustna gradnja	Gradnja stavb ni dovoljena.
Posebni pogoji urejanja	V primeru naravnih in drugih nesreč lokalna skupnost ali država za pokope kadavrov sprejme posebno Uredbo z merili urejanja in varovanja območij. Na območju veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom.«

30. člen

Spremeni se 46. člen tako, da se glasi:

»46. člen

(vinogradniško območje .vi)

.vi
Splošna določila	Posamezna GE zidanice na vinogradniškem območju mora imeti v lastništvu tudi pripadajoče kmetijsko zemljišče z zasajenim vinogradom. Vinograd je lahko nadomeščen tudi z intenzivnim sadovnjakom – vinogradništvo ima na vinogradniškem območju prednost pred sadjarstvom.
Dopustna gradnja	Na območju posamezne GE je zunaj eventualnega območja stavbnih zemljišč dopustna le gradnja vseh vrst objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, enostavnih in nezahtevnih objektov (samo čebelnjak, kozolec in zavetje za živino) za potrebe kmetij v GE .od, .vs in .vo v pripadajočem vinogradniškem območju ter manipulacijskih površin z dovozom po splošnih določilih OPN.
Posebni pogoji urejanja	Z novo parcelacijo je mogoče deliti večje parcele v manjše, vendar le pod pogojem, da nova parcela ne bo manjša od 20 arov na območju najboljših kmetijskih zemljišč oziroma 15 arov na območju drugih kmetijskih zemljišč. Izjemoma je delitev na manjšo površino od navedene možna le, kadar gre za določitev nove parcele za potrebe površin grajenega javnega dobra ali gradnjo omrežij, objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture. Izjema je mogoča tudi takrat, ko se oddeljena površina pripoji k drugi parceli in ta s tem izpolni zahtevane kriterije za oblikovanje vinogradniške GE. Na območju veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom.«

31. člen

Spremeni se 47. člen tako, da se glasi:

»47. člen

(površine nadzemnega pridobivalnega prostora .ek)

.ek
Splošna določila	Vse lokacije površinskih kopov je potrebno sanirati. Izkoriščanje mineralnih surovin je dopustno le v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti s področja rudarstva in na način, kot ga določa pristojna služba v projektu izkoriščanja oziroma sanacije območja. Razširitev obstoječega oziroma odpiranje novega površinskega kopa ter njegova sanacija je mogoča le v skladu z OPPN.
Dopustna gradnja	Na GE je dovoljeno graditi le pomožne stavbe (3.4.3.7), ki so izključno v skladu z osnovnim namenom. Na objektih, ki niso skladni z namembnostjo EUP, so dopustna le vzdrževalna dela in odstranitev. Tipi objektov – pomožnih stavb po Klasifikaciji so lahko le: 23010 Rudarski objekti in inštalacije za pridobivanje in predelavo mineralnih surovin (razen objektov za proizvodnjo mavca, cementa, opeke, strešnikov in podobno). Na območju veljajo merila IV. stopnje varstva pred hrupom.
Posebni pogoji urejanja	Lastnik zemljišča oziroma nosilec rudarske pravice je dolžan kontinuirano zagotavljati sanacijo sekundarne degradacije in zavarovanje nevarnega območja – čiščenje oziroma preprečevanje odlaganja odpadkov, gradnjo oziroma vzdrževanje ograje za zaščito dostopa do nevarnih mest in urejanje brežine. Poleg tega lahko v makadamski izvedbi uredi tudi kolesarske poti in poti za pešce.«

32. člen

Spremeni se 48. člen tako, da se glasi:

»48. člen

(površine za odlaganje ruševin v primeru naravnih in drugih nesreč .ru)

.ru
Splošna določila	Lokacije se urejajo v skladu z določili opredeljene podrobnejše namenske rabe, na katerem se nahaja.
Dopustna gradnja	Gradnja stavb ni dovoljena.
Posebni pogoji urejanja	V primeru naravnih in drugih nesreč lokalna skupnost ali država za odlaganja odpadnih materialov iz ruševin sprejeme posebno uredbo z merili urejanja in varovanja območij. Na območju veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom.

33. člen

49. člen se črta.

34. člen

Spremeni se 50. člen tako, da se glasi:

»50. člen

(območje rekreacije .re)

.re
Splošna določila	Območje rekreacije je javni prostor s posebej opredeljenim režimom rabe javnega dostopa in vzdrževanja. Na območju veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom.
Dopustna gradnja	Lahko se gradijo stavbe v skladu z določili opredeljene podrobnejše namenske rabe. Na območju niso dovoljeni drugi gradbeni posegi (betoniranje, kovinske konstrukcije itd.). Podzemnih stavb (3.4.3.1.5) ni dovoljeno graditi. V času prireditev je dovoljena začasna postavitev montažnih objektov, ki se jih po izvedbi prireditve odstrani.
Posebni pogoji urejanja	Lastnik oziroma upravljavec zemljišča mora omogočiti nemoteno gospodarjenje z naravnim zemljiščem. Med izvajanjem dejavnosti je potrebno zagotoviti, da je zunaj trase proge smučišča povzročena minimalna škoda na gozdnem/kmetijskem rastju in na tleh. Morebitne poškodbe na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh je potrebno sanirati. Morebitne dodatne krčitve gozda so možne le na podlagi soglasja Zavoda za gozdove Slovenije. Traso proge smučišča je potrebno redno vzdrževati. Spremljati je potrebno morebitno pojavljanje erozije na območju proge, ki jih je potrebno nemudoma ustrezno sanirati.«

35. člen

Spremeni se 51. člen tako, da se glasi:

»51. člen

(razpršena gradnja – fundus z objekti zgrajenimi na podlagi upravnih dovoljenj)

Merila in pogoji sanacije enote razpršene gradnje (SE RG) – stavba s pridobljenim gradbenim dovoljenjem in objekti zgrajeni pred letom 1967
Splošna določila	Merila in pogoji poseganja v prostor posamezne enote razpršene gradnje (s fundusom ali brez), ki se ne sanirajo v sklopu OPPN, se izvajajo v skladu z določili tega odloka ter z zakonsko predpisanimi merili in pogoji, ki veljajo za tovrstne objekte in ki so zgrajeni na podlagi pravnomočnih upravnih dovoljenj, na površinah določenih v teh, in za objekte, zgrajene pred letom 1967.
Dopustna gradnja	Dovoljeni so rekonstrukcija, odstranitev, nadomestna oziroma novogradnja, investicijsko, redno vzdrževanje objektov in vzdrževanje objektov v javno korist. Dozidava ali nadzidava objektov je dovoljena le, kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa v smislu dodajanja novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti, in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih upravnih dovoljenjih opredeljena kot funkcionalna. Dozidava objekta je dopustna do 40 % povečanja zazidalne površine obstoječega objekta, skladno s prostorskimi izvedbenimi pogoji za gradnjo na območjih površin razpršene poselitve – A oziroma Av. Na mestu obstoječega objekta je nadomestna gradnja dopustna v namembnosti, enaki odstranjenemu objektu, pri čemer je dopustno nov objekt povečati do 40 % zazidanosti odstranjenega objekta. Objekta, katerega zazidanost se je glede na odstranjeni objekt povečala za 40 %, ni dopustno povečati (dozidati). Dopustna je tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je v skladu z Uredbo mogoče postaviti kot pomožne objekte, v skladu s funkcijo in namenom osnovnega objekta, v okviru funkcionalnih zemljišč, določenih v upravnih dovoljenjih. Gradnja pomožnih stavb pri zidanicah, vinskih kleteh in vinotočih ni dopustna.
Posebni pogoji urejanja	Pri tem v EUP veljajo naslednja merila: – stanovanjska stavba, ki ima v grafičnem delu OPN oznako fundusa, se v urbanističnem smislu ureja v skladu z merili, ki veljajo za GE domačije v odprtem prostoru (splošna merila urejanja GE (3.4.2.1.)) ter merili in pogoji urejanja tipov gradbenih enot od – GE domačije v odprtem prostoru (3.4.2.2.23), v stavbarskem smislu pa v skladu z merili, ki veljajo za glavno stavbo tipa hiša na podeželju (3.4.3.6.01), – nestanovanjske stavbe ali pomožni objekti (ob stanovanjskih stavbah ter v odprtem kmetijskem oziroma gozdnem prostoru), ki imajo v grafičnem delu oznako fundusa, se v urbanističnem smislu urejajo v skladu z merili, ki veljajo za GE gospodarskega poslopja (torej splošna merila urejanja GE in posebna merila urejanja GE gospodarskega poslopja), v stavbarskem smislu pa v skladu z merili, ki veljajo za stavbo tipa pomožna stavba (3.4.3.7)), – zidanica, vinska klet ali vinotoč, ki ima v grafičnem delu OPN oznako fundusa, se v urbanističnem smislu ureja v skladu s splošnimi merili urejanja GE (3.4.2.1) ter posebnimi merili urejanja GE zidanice in vinske kleti za vinotoč (3.4.2.2.24), v stavbarskem smislu pa v skladu z merili, ki veljajo za stavbo tipa zidanica (3.4.3.6.10) oziroma vinska klet za vinotoč (3.4.3.6.11), – počitniška hiša (vikend), ki ima v grafičnem delu OPN oznako fundusa, se v urbanističnem smislu ureja v skladu s splošnimi merili urejanja GE (3.4.2.1), v stavbarskem smislu pa v skladu z merili, ki veljajo za objekt za kratkotrajno nastanitev/bungalov (3.4.3.6.12). Na območju veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom.
Omilitveni ukrepi	Pri objektih razpršene gradnje na območjih, ki se ne sanirajo in se v odprti krajini uporabljajo za trajno ali občasno bivanje oziroma proizvodnjo, je treba odvajanje in čiščenje odpadne vode zagotoviti skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Redno praznjenje greznic in odvoz gošče iz malih ČN se izvaja v skladu s predpisi občine na področju odvajanja in čiščenja odpadnih vod.«

36. člen

Spremeni se 53. člen tako, da se glasi:

»53. člen

(splošna merila)

(1) Grafični prikaz EUP stavbnih zemljišč vsebuje mejo in oznako. Oznaka (npr. KR01) je sestavljena iz črkovne oznake imena naselja (npr. KR) in zaporedne številke EUP znotraj naselja (npr. 01). Grafični prikaz poleg oznake EUP vsebuje tudi oznako podrobne namenske rabe in tipa GE.

(2) Vsaki GE so določena merila in pogoji urejanja z opredeljeno namensko rabo, in sicer s:

– splošnimi merili in pogoji urejanja GE (3.4.2.1),

– merili urejanja tipov gradbenih enot (3.4.2.2.),

– splošnimi merili za oblikovanje stavb (3.4.3.0),

– predpisanimi tipi stavb ter

– posebnimi merili PIP, če so opredeljena v specifikaciji EUP (3.5.0.0).«

37. člen

Spremeni se 54. člen tako, da se glasi:

»54. člen

(utemeljitev skladnosti posegov na stavbnih zemljiščih z OPN v projektni dokumentaciji)

(1) Izhajajoč iz koncepta PIP v tem OPN in vsebine določb Zakona o graditvi objektov, mora utemeljitev skladnosti predlagane gradnje s tem OPN pri posegih v zvezi s posegi na območjih stavbnih zemljišč v grafični in tekstovni obliki opredeliti in utemeljiti vsaj naslednje sestavine:

– tip, velikost GE,

– javne prostore, na katere GE meji v hierarhiji (manj pomemben, pomemben javni prostor itd.), z navedbo ulice ali oznake ceste oziroma opisom,

– tipe vseh stavb na GE,

– dvorišče,

– mejo zazidljivosti,

– gradbeno linijo, gradbeno mejo in regulacijsko linijo,

– poljavni prostor,

– smer pozidave,

– razvoj arhitekturnih elementov iz elementov primerljivih stavb v naselju – utemeljitev.

(2) Navedene sestavine se v vodilni mapi projektne dokumentacije opišejo in grafično prikažejo na geodetskem načrtu, praviloma v merilu 1:500.«

38. člen

Spremeni se 56. člen tako, da se glasi:

»56. člen

(uporabljeni izrazi na območju stavbnih zemljišč)

3.4.1.01 Bivanje v intenzivnem vaškem oziroma podeželskem okolju

(1) Bivanje v intenzivnem vaškem ali podeželskem okolju pomeni, da ima okolje značaj vasi/zaselka ter iz tega izhajajoče specifične vplive na poselitveni prostor: hrup pri delu s kmetijsko mehanizacijo, običajne vonjave, prisotnost domačih živali ipd. GE je primarno, ob bivanju, namenjena tudi primarni dejavnosti kmetijskih gospodarstev. Poleg kmetijske se lahko vzpostavijo tudi sekundarne dejavnosti skupine C – predelovalne dejavnosti v manjšem obsegu ter terciarne in kvartarne dejavnosti.

3.4.1.02 Bivanje v mirnem okolju

(2) GE je lahko namenjena bivanju v mirnih stanovanjskih soseskah. Izjemoma se lahko vzpostavijo tudi terciarne dejavnosti, ki so po značaju in obsegu v skladu z bivanjem v mirnem okolju, in so po standardni klasifikacije dejavnosti (SKD): G – Trgovina (le trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), I – Gostinstvo (le 55.203 Oddajanje zasebnih sob gostom, 55.209 Druge nastanitve za krajši čas, 56. Dejavnosti strežbe jedi in pijače (razen restavracij in gostiln)), J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti (razen radijske, televizijske in telekomunikacijske dejavnosti), K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti (le 65. Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti in 66. Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve), L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (razen 75. Veterinarstva), N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (le 82. Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti), ter Q – Zdravstveno in socialno varstvo (razen 861. Bolnišnične zdravstvene dejavnosti, specialistična zunajbolnišnična dejavnost, socialno varstvo z nastanitvijo razen drugo socialno varstvo z nastanitvijo), vendar le ob upoštevanju naslednjih meril:

– da ne povzročajo negativnih emisij v zrak in tla ali ne povečujejo svetlobnega onesnaževanja,

– da dejavnost ne povzroča hrupa, večjega od dopustnega na II. SVPH,

– da nase ne veže večjega dodatnega prometa z osebnimi vozili ter nikakršnega tovornega prometa, razen dostave z vozili do 5 ton, največ enkrat na teden,

da naj bo za dejavnost v prostoru GE oziroma EUP zagotovljeno zadostno število parkirnih mest za zaposlene in stranke.

3.4.1.03 Dejavnosti

(3) Dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) so razdeljene na:

– primarne dejavnosti: A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo: 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve, 02 Gozdarstvo, 03 Ribištvo, B Rudarstvo.

Kmetijstvo je razen na območju KGV dovoljeno tudi na stanovanjskih površinah podeželskega naselja (SK) in površinah razpršene poselitve (A). Rudarstvo je dopustno le na območjih mineralnih surovin (LN in LP).

– sekundarne dejavnosti: C Predelovalne dejavnosti, D Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja in F Gradbeništvo, so dovoljene na površinah proizvodnih dejavnosti (IP), gospodarskih con (IG), površinah z objekti za intenzivno kmetijsko proizvodnjo (IK), prometnih površinah (P), območjih namenjenih okoljski, telekomunikacijski in energetski javni infrastrukturi (O,T, E) ter ostalih območjih (00),

– terciarne dejavnosti: G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, H Promet in skladiščenje, I Gostinstvo, J Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L Poslovanje z nepremičninami, M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti,

– kvartarne dejavnosti: O Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, Q Zdravstveno in socialno varstvo, P Izobraževanje, R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S Druge dejavnosti, T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles.

(4) Za podrobnejšo členitev dejavnosti se uporabljajo veljavni predpisi na tem področju. Za urbane dejavnosti se štejejo terciarne in kvartarne dejavnosti.

3.4.1.04 Dvorišče

(5) Je osnovni funkcionalni zunanji prostor GE, ki je praviloma ločen od javnega prostora z glavno stavbo. Tudi ostale stavbe se praviloma lahko postavijo le okoli dvorišča.

Površina dvorišča je odvisna od velikosti GE, konfiguracije terena in namembnosti objekta (grajsko, poslovno, stanovanjsko, gospodarsko, industrijsko dvorišče itd.).

Na dvorišču gradnja stavb ni dovoljena, izjema je postavitev ute ali nadstrešnice za potrebe zunanjega bivalnega prostora. Površina dvorišča je enovita površina v enotnem, horizontalnem nivoju (z možnim odstopanjem 10 %). Če je višinska razlika GE v smeri krajše dimenzije dvorišča enaka ali večja od višine ene etaže (minimalno 2,5 m) je lahko dvorišče več nivojsko. V tem primeru se lahko gradijo tudi stavbe, katerih strehe morajo biti oblikovane kot pohodne zunanje površine. Višinski nivo takšnega dvorišča je lahko največ na nivoju tlaka najvišje etaže glavne stavbe. Dvorišče je lahko del sekundarnega in primarnega dela GE.

Praviloma naj bo dvorišče utrjeno in tlakovano, izjemoma je lahko zatravljeno. Pri tlakovanju naj se uporabljajo naravni materiali (mačje glave, granitne kocke, kamnite plošče iz avtohtonih kamnov ali manjše betonske plošče) in zaključijo z betonskimi robniki.

3.4.1.05 Gnojišče in zbiralnik gnojnice ali gnojevke

(6) So skladiščni prostori (pomožni objekti) za živinska gnojila. Lahko se gradijo le za potrebe kmetijstva in pod pogoji, ki jih določa zakonodaja s tega področja, pri čemer je potrebno upoštevati naslednja merila:

– locirani so lahko le v sekundarnem delu GE ali na območju notranjega dvorišča,

– zagotovljen mora biti minimalni odmik 8,0 m od stanovanjske hiše na sosednji gradbeni enoti, če z manjšim odmikom lastnik sosednje GE ne soglaša,

– zgornji rob konstrukcije naj bo praviloma na nivoju terena ali notranjega dvorišča, izjemoma lahko sega največ 5,0 m nad njiju, če se zagotovi ustrezno ambientalno integracijo v okolje (neizstopajoča površinska obdelava, ozelenitev, ograje z lesenimi plotovi ipd.).

3.4.1.06 Nadomestna gradnja

(7) Je odstranitev obstoječega objekta in gradnja novega objekta na mestu obstoječega, po določilih tega odloka. Novi objekt mora biti po velikosti enak odstranjenemu objektu. Pri tem se lahko ohranja velikost GE ter obstoječi odmiki nove stavbe od parcelnih meja. Za slednje iz vidika prostora ni potrebno pridobiti soglasja sosedov mejašev. Nadomestna stavba pa mora obstoječo pokrivati na vsaj 50 % tlorisne površine obstoječe stavbe. Izjema so stavbe, ki so evidentirane kot kvalitetne izvorne stavbe – te se urejajo v skladu s 55. členom OPN.

3.4.1.07 Čakalnica

(8) Je kot pomožno stavbo dovoljeno postavljati pod pogoji:

– da se z umestitvijo ne ovira prehodnosti javnega prostora,

– da je zagotovljena dostopnost funkcionalno oviranim osebam,

– da ima le eno etažo (E1),

– da je načeloma odprta vsaj z ene strani in da površina ne presega 20,0 m².

3.4.1.08 Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje – betonsko korito ali ribnik

(9) Se lahko gradijo v skladu z naslednjimi merili:

– objekt je lahko lociran le v sekundarnem delu GE, če ne gre za osamelo domačijo ali odprt prostor,

– lahko je organiziran le vzdolžno glede na nagib raščenega zemljišča,

– praviloma v sklopu zelenih površin GE,

z vidno horizontalno konstrukcijo do 1,0 m višine nad raščenim terenom.

3.4.1.09 Rezervoarji, silosi in skladišča (12520 po Enotni klasifikaciji vrst objektov)

(10) Vertikalne cisterne, silosi ter rezervoarji so locirani praviloma v sekundarnem delu GE in praviloma lahko segajo le do višine slemena najvišje stavbe GE. Praviloma se silosi in rezervoarji gradijo kot sekundarni kubus ene od stavb (na primer gospodarskega poslopja), skladišča pa so lahko tudi kot samostojne stavbe.

(11) Koritast silos je odprt horizontalni silos za krmo, ki je lahko lociran le v sekundarnem delu GE, organiziran vzdolžno na nagib raščenega zemljišča, praviloma oblikovan v sklopu zelenih površin GE, z vidno horizontalno konstrukcijo lahko sega do 5,0 m višine nad terenom. Pokrit koritast silos se šteje kot pomožna stavba GE. V območju kulturne dediščine je dovoljen le silos horizontalne oblike. Pokrit koritasti silos se lahko gradi le v skladu z merili za pomožne stavbe GE. Začasni objekti za skladiščenje krme na registriranih območjih kulturne dediščine niso dovoljeni.

3.4.1.10 Območje javnega prostora in območje poljavnega prostora

Javni prostor

(12) Je prostor med dvema regulacijskima linijama (RL). Oblikuje se kot pomensko in oblikovno ločen, pretežno tlakovan prostor brez fizičnih ovir – prilagojen merilu in uporabi pešcev različnih kategorij, ki je lahko vozišče, pločnik, trg, park, kolesarska steza, drevored, obcestna zelenica ipd. Javni prostor je pod enakimi pogoji namenjen vsem.

(13) Najpomembnejši javni prostor je javni prostor (cesta/ulica), ki meji na GE in ima v razmerju do te primarno vlogo. Praviloma je po tej organiziran tudi glavni uvoz/vhod na GE.

Poljavni prostor

(14) Je prostor v primarnem delu GE med glavno stavbo (gradbeno mejo – GM oziroma gradbeno linijo – GL) in javnim prostorom (regulacijsko linijo – RL) pri vseh GE z javnim programom. Je brez fizičnih ovir in prilagojen merilu ter uporabi pešcev.

3.4.1.11 Kiosk ali zabojnik

(15) Je dovoljeno postavljati kot pomožno in začasno stavbo (po tem OPN), ki je namenjena sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, in sicer pod pogoji:

– da njegova postavitev ne ovira prehodnosti javnega prostora,

– da ima eno etažo (E1),

– da streha v tlorisni projekciji ne presega dimenzij 2,0 m x 2,5 m in

– da prireditelj zagotovi, da se v dogovorjenem roku tudi odstrani.

V območjih registriranih enot kulturne dediščine postavitev ni dopustna.

3.4.1.12 Ograje za pašo živine – plot

(16) So lahko le električni pastirji z lesenimi koli ali lesenimi plotovi, visoki do 1,5 m. Ploti se lahko s soglasjem soseda postavljajo na mejo oziroma najmanj 0,5 m od parcelne meje brez soglasja.

3.4.1.13 Ograje ter opore za trajne nasade

(17) So praviloma transparentne žične ograje v umirjenih tonih svetlo sive ali zelene barve, visoke do 3,0 m.

3.4.1.14 Okoliška stavbna struktura

(18) Je obstoječa stavbna struktura v neposrednem vplivnem območju predmetne gradnje. Če ni določeno drugače, je to praviloma v radiju do 100 m.

3.4.1.15 Smučišče

(19) Je v naravi zatravljen prostor, namenjen razvoju športa. Na njem so dovoljene postavitve pomožnih stavb/objektov za potrebe smučišč, vključno z žičnicami, sistemom označevanja in drugimi varnostnimi objekti ter napravami.

Za ureditev smučišča se morajo upoštevati vsi zakonski predpisi s področja varstva tal in voda.

3.4.1.16 Škarpe in podporni zidovi

(20) Imajo lahko na vidnem delu le površinsko obdelan beton v naravni barvi in teksturi (peskana, prana površina betona) ali so te površine iz lokalnega lomljenca s poglobljenimi fugami. Takšni zidovi so lahko visoki do 2,5 m. Pri sestoju več škarp pri premagovanju večjih višinskih razlik zemljišča, naj bodo vmesni pasovi široki vsaj 0,6 m in intenzivno ozelenjeni.

Gradnja podpornega zidu, višjega od 2,5 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost plazenja terena ali ni mogoče drugače premostiti višinske razlike, kar mora biti utemeljeno z geomehanskim poročilom.

3.4.1.17 Urbana oprema

(21) So objekti na javnih ali poljavnih površinah, namenjeni kvaliteti bivanja. V zunanjem javnem prostoru naj bodo v posameznem naselju ali zaključenem delu naselja oblikovane enotno oziroma celostno. Umeščeni naj bodo tako, da omogočajo gibanje tudi funkcionalno oviranih oseb. Med urbano opremo štejemo po tem odloku le sledeče objekte: klopi, mize, koše za odpadke, elemente javne razsvetljave, nadkrite čakalnice avtobusnih postajališč, nadstrešnice za kolesa (javne kolesarnice), kioske, igrala – otroška igrišča, skulpture, vodnjake oziroma okrasne bazene ter elemente infrastrukturnih sistemov, kot so varnostne ograje ob cestah v naseljih, pokrovi jaškov, oznake javne infrastrukture ipd.

3.4.1.18 Vzletišče za jadralne padalce in lahke naprave za letenje

(22) Je travnato vzletišče, ki po obsegu in velikosti ustreza merilom po Uredbi. Na njem je dovoljen vzlet oziroma pristanek le slednjih lahkih zračnih plovil: jadralnega letala (tudi z motorjem), zmaja, balona, malega, lahkega in zelo lahkega helikopterja ter lahkih in zelo lahkih letal.«

39. člen

Spremeni se 57. člen tako, da se glasi:

»57. člen

(splošna merila urejanja GE)

(1) Gradbena enota je zaokrožen prostor komunalno opremljenih stavbnih zemljišč (ene ali več parcel) z enovitim ali solastniškim deležem, oziroma s skupnim upravljanjem in funkcionalnimi povezavami, ter soodvisno stavbno strukturo.

3.4.2.1.1 Organizacija gradbene enote, primarni del gradbene enote, sekundarni del gradbene enote

(2) Organizacijo stavb in notranjega prostora na gradbeni enoti določajo: regulacijske črte (3.4.2.1.2), odmiki od drugih parcelnih mej GE (3.4.2.1.3), merila oblikovanja stavb (3.4.4.0 Stavba) in oblikovanje dvorišča (3.4.1.4 Dvorišče). Skladiščenje izven stavb, v zunanjem prostoru GE, za potrebe dejavnosti, ni dovoljeno.

(3) Primarni del GE je pasGE vzdolž javnega prostora, ki sega v globino GE do notranje fasade glavne stavbe (3.4.4.2.). Razmerje med GE in najpomembnejšim javnim prostorom določa glavna stavba, in sicer s programom, arhitekturnim oblikovanjem in umestitvijo v prostor. Glavna stavba se praviloma lahko vzpostavi le v primarnem delu GE. Najpomembnejši oziroma osnovni programi na GE so lahko umeščeni le v glavni stavbi. Prostor med glavno fasado in javnim prostorom je lahko oblikovan kot poljavni prostor.

(4) Sekundarni del GE je prostor med primarnim delom GE in mejo GE, ki je hkrati meja naselja, oziroma del GE izven primarnega dela. V sekundarnem delu GE se praviloma vzpostavijo dvorišče in pomožne stavbe. Pomožne stavbe je dopustno graditi izključno pri legalno zgrajenih glavnih stavbah na GE. Na zemljiščih GE z nagibom raščenega terena več kot 1:4, se lahko zgradijo ravne zunanje utrjene površine.

3.4.2.1.2 Regulacijske črte – oblikovanje odnosa gradbene enote do javnega prostora

(5) Regulacijske črte na GE določajo oblikovanje kubusov stavb in drugih ureditev v primarnem delu GE. Regulacijske črte so gradbena linija (GL), gradbena meja (GM), regulacijska linija (RL) in smer pozidave (sp). Določene so s prikazom v grafičnem delu OPN oziroma opredeljene v tekstualnem delu. Obstoječe stavbe v registriranih enotah kulturne dediščine morajo ohranjati obstoječe regulacijske črte.

(6) Gradbena linija (GL) je ena od regulacijskih črt, na katero se s tlorisno projekcijo fasadne ploskve umesti osnovni kubus stavbe. Ob upoštevanju smeri pozidave je obvezna umestitev na GL vsaj z zunanjim vogalom. Če ni določena v grafičnem delu ali drugače predpisana z odmikom stavbne strukture od javnega prostora v tem odloku, potem se določi z interpolacijsko linijo med merodajnima osnovnima kubusoma glavnih stavb vzdolž javnega prostora. Ob tem je lahko najmanjši odmik GL od osi javnega prostora v strnjenih naseljih najmanj 4,0 m.

(7) Gradbena meja (GM) je regulacijska črta, do katere sme v smeri javnega prostora segati katerakoli stavba ali del stavbe – s tem je meja kakršnegakoli dela stavbe proti javnemu prostoru. Če ni določena drugače, je gradbena meja hkrati tudi gradbena linija.

(8) Regulacijska linija (RL) je regulacijska črta, ki razmejuje območje gradbene enote in javni prostor. Je meja, do katere sme segati kakršnakoli ureditev GE. Izjema je lahko le izključno javna ureditev, s katero soglaša dotični upravljavec javnega prostora. Če ni določena drugače, je to obstoječa linija uporabe javnega prostora oziroma parcelna meja med GE in javnim prostorom.

(9) Smer pozidave (sp) je smer slemena osnovnega kubusa glavne stavbe, ki določa orientacijo stavbe. Opredeljena je v točki 3.4.3.2. in prikazana v grafičnem delu tega odloka.

3.4.2.1.3 Odmiki od drugih meja gradbene enote in objektov

(10) Pri gradnji novih zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, nad in pod terenom, mora biti najbolj izpostavljeni del objekta od parcelnih mej s sosednjimi zemljišči oddaljen najmanj 2,0 m ter 5,0 m od meje vodnega zemljišča, če ni z regulacijskimi linijami ali z gradbeno linijo obstoječih objektov določeno drugače. Manjši odmiki so dovoljeni ob pridobitvi soglasja lastnika sosednjega zemljišča.

Odmiki novih objektov od sosednjih obstoječih objektov morajo znašati najmanj toliko, da so zagotovljeni požarno varstveni pogoji.

Novi gradbeno inženirski objekti morajo biti od parcelnih mej sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 0,5 m, ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča je dovoljena gradnja na parcelno mejo sosednjega zemljišča.

V primeru odstranitve obstoječega zakonito zgrajenega objekta in gradnje novega (nadomestnega) objekta na mestu poprej odstranjenega objekta, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu, določila zgoraj navedenih odmikov ne veljajo. Dovoljena je gradnja z upoštevanjem obstoječega odmika brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča.

Gradnja vseh vrst objektov v varovalnih pasovih občinskih in državnih cest je dovoljena v soglasju z upravljavcem.

(11) Med stavbami GE mora biti odmik najmanj toliko, da so zagotovljeni požarno varstveni odmiki ali 0,0 m. V slednjem mora biti stik med stavbami ločen s slepo fasado. Določilo ne velja za podzemne stavbe.

3.4.2.1.4 Gradnja objektov po Uredbi

(12) Na GE se lahko po Uredbi gradijo tudi:

– pomožni objekt v javni rabi, ograja, podporni zid, mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodomet, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, samostojno parkirišče, kolesarska pot, pešpot in podobne, pomol, športno igrišče na prostem, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, objekt za oglaševanje, pomožni komunalni priključki, pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču, pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.

3.4.2.1.5 Varovanje kulturne dediščine – posebnosti na gradbeni enoti v registriranih območjih kulturne dediščine

(13) Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine in območjih krajinske prepoznavnosti so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.V teh območjih ni dovoljeno postavljanje objektov za oglaševanje ter transparentov. Za krajevna obvestila se lahko uporabljajo le lesene table, pritrjene na posamezen objekt. Izjemoma je s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije dovoljena postavitev transparentov na usklajenih lokacijah (v naselju), vendar tako, da le-ti ne ovirajo vedut na prostorske dominante.

(14) Za gradnjo pomožnih stavb (nezahtevnih in enostavnih objektov) je potrebna predhodna preveritev možnosti nemotečega vključevanja v ambient EUP. Dovoljena je gradnja majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave po Uredbi. Postavitev pomožnih stavb v varovanih območjih kulturne dediščine je možna le po predhodni preveritvi umestitve in s pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.

(15) Na registriranih enotah kulturne dediščine se lahko umeščajo le sledeči objekti, ki niso stavbe: ograje, škarpe in podporni zidovi; rezervoar, začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam; odprti sezonski gostinski vrt, oder z nadstreškom, začasna tribuna za gledalce na prostem; skulptura ter urbana oprema. Rezervoar naj bo načeloma omejen z neizstopajočo živo mejo. Postavitev pomožnih stavb v varovanih območjih kulturne dediščine je možna le po predhodni preveritvi umestitve in s pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.

3.4.2.1.6 Priključevanje gradbene enote na javno infrastrukturo

(16) GE se morajo priključevati na naslednje vrste javnih omrežij in storitev, če zanje obstajajo možnosti glede na javni razvod oziroma se morajo naknadno izvesti, ko so na voljo, in sicer na:

– javno prometno površino za motorna vozila; uvoz mora biti pri GE s poslovnimi dejavnostmi z opredeljenim dostopom za tovorna vozila v najmanjši širini 5,0 m in največji 7,0 m; pri drugih v minimalni širini 3,0 m in maksimalni 5,0 m,

– vodovodno omrežje,

– kanalizacijsko omrežje,

– sistem odvoza komunalnih odpadkov,

– električno omrežje.

Izpolnjevanje teh kriterijev je pogoj, da se stavbno zemljišče šteje kot komunalno opremljeno.

Vsi objekti, v katerih je predvidena raba pitne vode, se v območjih javnega vodovoda morajo priključiti na javni vodovod v skladu z državno uredbo in občinskim odlokom o oskrbi s pitno vodo, izven teh območij pa na lasten vir pitne vode, v skladu z vodnimi dovoljenji.

Oskrba gospodarskih objektov z vodo je možna iz kapnice-rezervoarja.

Nezahtevni in enostavni objekti se ne priključujejo s samostojnimi priključki na omrežja, objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture.

(17) Priključek mora biti izdelan v skladu z zmogljivostmi na GE in dan v uporabo ob pričetku obratovanja na GE objektu oziroma v roku 6 mesecev od izgradnje javnega infrastrukturnega sistema, na katerega se objekt priključuje.

(18) Režim uporabe in pogoje priključevanja se ureja s predpisom, ki obravnava naselje ali več naselij kot celoto, pri čemer upošteva značaj posamezne GE. Pri priključevanju dodatnih porabnikov se ugotavlja ustreznost obstoječih vodov. V primeru neustreznosti poda upravljavec omrežja zahteve za dopolnitev, posodobitev ali zamenjavo omrežja.

(19) Pomožne individualne ali skupinske infrastrukturne objekte (na primer čistilne naprave ipd.) je na GE dovoljeno graditi le v primerih, ko na javno omrežje ni omogočena priključitev oziroma izvajanje storitve na GE. V teh primerih je s soglasjem pristojnega soglasodajalca dovoljena le gradnja infrastrukturnih objektov, ki javne dostope začasno nadomeščajo (na primer v odsotnosti kanalizacije greznico ali malo čistilno napravo, v odsotnosti javnega plinskega omrežja plinski rezervoar ipd.). Takšni objekti so:

– nepretočna greznica, ki mora biti v celoti vkopana, priporočljiva je površinska zatravitev,

– mala čistilna naprava, ki naj bo na območjih registrirane kulturne dediščine v celoti vkopana,

– individualna plinska cisterna, na GE z nagnjenim terenom naj bo cisterna z vsaj dveh strani omejena z brežino usekov v teren najmanj do višine vrha cisterne, izjeme so na območjih registrirane kulturne dediščine, kjer naj bo rezervoar za plin v celoti vkopan,

– vodnjak ter zbiralnik za kapnico (rezervoar) je dovoljen na vseh GE, ne glede na vzpostavljeno javno vodovodno omrežje, vendar mora biti v celoti vkopan.

Zgoraj navedeni objekti se lahko gradijo tudi v skladu z Uredbo, če hkrati zadostujejo določilom tega odloka.

3.4.2.1.7 Parkirna mesta za potrebe gradbene enote

(20) V prostoru GE je treba zagotoviti potrebno število parkirnih/garažnih mest glede na vrsto in obseg dejavnosti, ki se na GE odvijajo. Število parkirnih mest se določi na podlagi veljavnih standardov, ki veljajo na tem področju. Število parkirnih mest (PM) za navedene dejavnosti, ne sme biti manjše od:

– trgovska	1 PM/35 m² neto etažnih površin (NEP)
– skladiščna	1 PM/100 m² NEP
– pisarniška	1 PM/30 m² NEP
– razstavna	1 PM/100 m² NEP
– gostinska	1 PM/4 sedeže
– bivanje	2 PM/1 stanovanjsko enoto, izjemoma se zaradi prostorske utesnjenosti dovoli 1 zunanje parkirno mesto za osebno vozilo.

(21) Za dejavnost na GE se lahko koristijo tudi javna parkirna mesta zunaj GE. Investitor je za uporabo dolžan pridobiti izjavo upravljalca javnih parkirnih mest. Parkirna mesta je potrebno zagotoviti v oddaljenosti največ 100 m od glavnega vhoda v glavno stavbo GE.

3.4.2.1.8 Posebnosti določil varstva pred hrupom

(22) Kadar se GE nahaja v območjih različnih stopenj varstva pred hrupom, se upošteva uvrstitev v tisto stopnjo varstva, kjer se nahaja več kot 50 % površine GE.

3.4.2.1.9 Združevanje in delitve gradbene enote, parcelacija, velikostni red gradbene enote

(23) GE se lahko funkcionalno združujejo le na način, da se ohranja struktura stavb, združenih v GE, in ohranja intenziteta oziroma gostota sklenjenosti obuličnega niza. Delitev po globini GE načeloma ni dovoljena – deli se lahko le tako, da ostane na vseh novo razdeljenih GE tako širok del meje z javnim prostorom, da je omogočena gradnja glavne stavbe in uvoza. Hkrati pa naj vse novo razdeljene ali združene GE zadovoljujejo velikostni red predpisanega tipa EUP (točka 4.3 v posameznem tipu GE).

(24) Parcelacija GE se lahko določi na podlagi razvojno morfoloških kriterijev GE in njene vloge v prostoru, na podlagi meril kakovostne organizacije funkcij in stavb GE in na podlagi velikostnega reda tipa GE.

(25) Velikostni red GE je merilo velikosti za opredelitve površin novih GE. Za obstoječe GE ne velja.«

40. člen

V 58. členu se zaporedna številka člena »58« poravna na sredino strani.

41. člen

Spremeni se 59. člen tako, da se glasi:

»59. člen

3.4.2.2.01

.hm – GE modernistične stanovanjske hiše
1.0	Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE.
(PNRP): SK – površine podeželskega naselja, SS – stanovanjske površine, namembnost GE: GE je namenjena bivanju le enega gospodinjstva, ene ali več generacij in terciarni dejavnosti v mirnem okolju.
2.0	Dopustni tipi stavb na GE
2.1	Glavne stavbe – tip, število, število etaž	Modernistična stanovanjska hiša (le ena); visoka največ do E2+M. Tip stavbe po klasifikaciji (CC-SI): – enostanovanjska stavba 11100, razen vrstnih in počitniških hiš, – dvostanovanjska stavba 11210, razen vrstnih hiš.
2.2	Pomožne stavbe – število, število etaž	Dovoljena je gradnja pomožnih stavb po Uredbi kot nezahtevni oziroma enostavni objekti: – majhna stavba: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti. Dovoljena je gradnja največ enega pritličnega objekta ene vrste.
2.3	Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi	Ograja, podporni zid (3.4.1.16), nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodomet, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, vodni zbiralnik, bazen za kopanje, grajen ribnik in okrasni bazen, grajeni rastlinjak, pomožni komunalni objekti.
3.0	Dopustna izraba prostora GE
3.1	Faktor zazidanosti	Dopustna izraba prostora na gradbeni enoti: FZ do 0,40.
4.0	Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1	Organizacija prostora	/
4.2	Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje	Priporočljivo je, da GE nima ograj. Ograje iz plastičnih mas niso dovoljene. Izven dvorišča (3.4.1.04) naj bodo opredeljene funkcionalne zelene površine.
4.3	Velikost GE, posebnosti parcelacije	Velikostni red GE je do 1000 m².
4.4	Druge določbe urbanističnega oblikovanja	Na območju GE veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom. Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.«

42. člen

Spremeni se 60. člen tako, da se glasi:

»60. člen

3.4.2.2.02

.hv – GE hiše v vrsti
1.0	Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE.
(PNRP): SS – stanovanjske površine, namembnost GE: GE je namenjena bivanju le enega gospodinjstva, ene ali več generacij in terciarni dejavnosti v mirnem okolju.
2.0	Dopustni tipi stavb na GE
2.1	Glavne stavbe – tip, število, število etaž	Vrstna hiša (na posamezni GE le ena enota iz niza vrstne hiše); visoka največ do E2+M. Tip stavbe po klasifikaciji (CC-SI): – enostanovanjska stavba 11100, razen počitniških hiš, – dvostanovanjska stavba 11210, razen vrstnih hiš.
2.2	Pomožne stavbe – število, število etaž	Dovoljena je gradnja pomožnih stavb po Uredbi, kot nezahtevni oziroma enostavni objekti: – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: senčnica. Dovoljena je gradnja največ enega pritličnega objekta ene vrste.
2.3	Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi	Ograja, podporni zid (3.4.1.16), nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodomet, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, vodni zbiralnik, bazen za kopanje, grajen ribnik in okrasni bazen, pomožni komunalni objekti.
3.0	Dopustna izraba prostora GE
3.1	Faktor zazidanosti	Dopustna izraba prostora na gradbeni enoti: FZ do največ 0,50.
4.0	Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1	Organizacija prostora	Na GE naj se vzpostavi dvorišče (3.4.1.04) v primarnem (sprednje dvorišče) in v sekundarnem delu (atrij) GE. Oblikovanje sprednjega dvorišča naj bo enotno za celotno sosesko.
4.2	Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje	Površine atrija so lahko zatravljene in zasajene s srednje raslo in visoko vegetacijo ter grmičevjem oziroma urejene kot interne atrijske vrtne zasaditve. Način in merila ograjevanja naj izhaja iz PGD za celotno sosesko oziroma niz hiš v vrsti.
4.3	Velikost GE, posebnosti parcelacije	Velikostni red GE je do 500,0 m².
4.4	Druge določbe urbanističnega oblikovanja	Gradbeni posegi v zunanje ureditve se lahko izvajajo le pod pogoji ohranjanja likovno prostorske celovitosti celotnega niza vrstnih stavb. Širitve stavb in spremembe namembnosti zunanjih prostorov ter opredelitve sprednjega dvorišča (zelenic oziroma tlakov) so dovoljene le za celotno sosesko oziroma niz, pri katerem se skozi upravni postopek zagotovi realizacijo enotnega posega na vseh enotah, s soglasjem vseh lastnikov. Tako med drugim niso dovoljene dozidave v smeri najpomembnejšega javnega prostora GE (na strani vhodov), spremembe zelenih površin v tlakovane, v kolikor to ni bilo predvideno v prvotnem PGD itd. Na območju GE/EUP veljajo merila II. stopnje varstva pred hrupom. Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenega soglasja.«

43. člen

Spremeni se 61. člen tako, da se glasi:

»61. člen

3.4.2.2.03

.sb – GE stanovanja v bloku
1.0	Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE.
(PNRP): SS – stanovanjske površine, CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, namembnost GE: GE je namenjena bivanju za več stanovanjskih enot (gospodinjstev). V sklopu stanovanjskih enot so dovoljene terciarne dejavnosti v mirnem okolju, v kolikor niso povezane s strankami ali drugimi zaposlenimi (na primer pisarna).
2.0	Dopustni tipi stavb na GE
2.1	Glavne stavbe – tip, število, število etaž	Obstoječa stavbna struktura; števila etaž ni dovoljeno spreminjati. Novih stavb ni dovoljeno graditi. 2.1.2 Namembnost stavbe: osnovni namen je bivanje. 2.1.3 Osnovni kubus glavne stavbe: izhaja iz obstoječega prostorskega konteksta, spremembe niso dovoljene. 2.1.4 Sekundarni kubusi glavne stavbe: obstoječi. 2.1.5 Posebnosti oblikovanja fasad: posamično spreminjanje obstoječih stavb – zunanjih gabaritov (širine/dolžine/višine), osnovne teksture, barve posameznih fasad in posamično spreminjanje streh ni dovoljeno. V okviru vzdrževalnih del na zunanjih površinah fasad je uporabnikom stanovanj dovoljeno: – poljubno obdelovanje notranjih sten lož in balkonov brez svetlobnih refleksov (zunaj osnovne fasadne ploskve), – zasteklitev lož z brezbarvnim steklom brez dodatnih zrcalnih lastnosti, – zasteklitve in obdelava lož in balkonov mora biti za cel objekt poenotena v barvi in načinu izvedbe. Vsak poseg na zunanjosti arhitekture (fasadi, strehi) ki zahteva gradbeno dovoljenje, se lahko izvaja le v okviru sistematične in usklajene preobrazbe stavbne strukture (vseh stavb) v celotni EUP. Prav tako ni dovoljeno lokalno spreminjanje prometnega režima ter spreminjanje namembnosti in značaja javnih poti pešca (poti, sprehajališč). Dopustne so ureditve klančin za potrebe gibalno oviranih. 2.1.6 Tipi streh: obstoječe strehe. 2.1.7 Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji: le 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe (razen stolpnice).
2.2	Pomožne stavbe – število, število etaž	Pomožnih stavb, razen nadstrešnice za osebna vozila, ni dovoljeno graditi. Gradnja le-teh je dovoljena pod naslednjimi pogoji: – da so enotnega tipa (enakih materialov in površinskih obdelav), – da so oblikovane v manjših nizih, vendar za skupno najmanj 8 PM v posameznem nizu/ objektu, – so lahko le z lahko konstrukcijo, brez sten in visoki do 3,0 m ter z oblikovano streho tipa ravna streha (3.4.3.4), – da so na GE vzpostavljene tako, da se v čim večji meri ohranjajo zelene površine GE, – da ne posegajo v javne ali poljavne mestne (tlakovane) površine ali zahtevajo odstranitev zdrave visoke vegetacije, – lahko so podzemne stavbe. Tipi objektov pomožnih stavb po Klasifikaciji so lahko le: 12420 Garažne stavbe (le garaže).
2.3	Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi	Pomožni objekti v javni rabi, igriščna ograja, podporni zid (3.4.1.16), nadomestni rezervoar, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, vodni zbiralnik, samostojno parkirišče, kolesarska pot, pešpot, športno igrišče na prostem, pomožni komunalni objekti. Otroško igrišče, ki je v sklopu obstoječe EUP, je lahko ograjeno s prosojno ograjo do višine 2,8 m.
3.0	Dopustna izraba prostora GE
3.1	Omejitev gostote pozidave v tlorisu, odmiki stavb	Novih glavnih stavb, razen kot nadomestna gradnja (3.4.1.06) v istih gabaritih, v EUP dodatno ni dovoljeno graditi.
4.0	Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1	Organizacija prostora	Ohranitev obstoječega prostorskega koncepta po projektni dokumentaciji. Ob najpomembnejšem javnem prostoru se lahko v pritličju obstoječe stavbne strukture oblikujejo predvsem upravno poslovne vsebine oziroma vsebine terciarnega sektorja.
4.2	Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje	Funkcionalne zelene površine naj se urejajo kot poljavne zelene površine. Zelene površine se lahko krčijo le v skladu z naslednjimi merili: – da se spremenijo v javni mestni prostor za pešce, vključno z otroškimi igrišči, hkrati pa vključujejo tudi prostor za organizacijo osnovne ponudbe za potrebe stanovalcev EUP, – da nova ureditev vključuje nadomestilo eventualno odstranjenih dreves, – da gre za prostorske ureditve, pomembne za celotno naselje (na primer nadstreški parkirišč), vendar pod pogojem, da se ne zmanjša število dreves. GE ni dovoljeno ograjevati z ograjami.
4.3	Velikost GE, posebnosti parcelacije	Parcelacija v GE, ki bi imela za posledico funkcionalno delitev območja, se v upravnem postopku (brez spremembe prostorskega akta) ne more izvajati.
4.4	Druge določbe urbanističnega oblikovanja	Projektna dokumentacija PGD mora vse elemente (glavno stavbo, pomožne stavbe, zelene površine, ipd.) prikazati v obstoječem stanju in v načrtovanem stanju, jih utemeljeno ovrednotiti in skozi predvidene posege utemeljiti. Izjema so le vzdrževalna ali sanacijska dela v smislu zagotavljanja stanja po prvotnem načrtu ali kasnejšem načrtu preureditev, ki zagotavljajo celovitost ureditve v EUP. Na območju GE/EUP veljajo merila II. stopnje varstva pred hrupom. Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.«

44. člen

Spremeni se 62. člen tako, da se glasi:

»62. člen

3.4.2.2.04

.vo – GE domačije v odprtem vaškem okolju
1.0	Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE.
(PNRP): A – površine razpršene poselitve, SK – površine podeželskega naselja, SS – stanovanjske površine, namembnost GE: namenjena je lahko bivanju, kmetijski dejavnosti, manjši proizvodnji ter obrti in terciarnim dejavnostim, v pogojih intenzivnega podeželskega okolja.
2.0	Dopustni tipi stavb na GE
2.1	Glavne stavbe – tip, število, število etaž	Hiša na podeželju. Tip stavbe po klasifikaciji (CC-SI): – enostanovanjska stavba 11100, razen vrstnih in počitniških hiš, – dvostanovanjska stavba 11210, razen vrstnih hiš. Na aktivnih kmetijah in ko GE meri nad 1200,0 m², je dovoljena postavitev tudi dveh glavnih stavb, ne glede na število predpisanih v specifikaciji EUP. Znotraj vinogradniškega območja je kot glavna stavba dopustna tudi zidanica in vinska klet za vinotoč pod pogoji za zidanice (3.4.2.2.24 in 3.4.3.6.10).
2.2	Pomožne stavbe – število, število etaž	Na GE je dovoljena gradnja pomožnih stavb po splošnih meril, ki so navedeni v 98. členu tega odloka. Ob tem se lahko še gradijo pomožne stavbe po Uredbi, kot nezahtevni oziroma enostavni objekti: – majhna stavba: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti. Dovoljena je gradnja največ enega pritličnega objekta ene vrste (majhna stavba). – objekt za rejo živali: hlev, svinjak, perutninska farma, staja, kobilarna, čebelnjak in ribogojnica, – pomožni kmetijsko-gozdarski objekt: kozolec, kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, silos, skedenj, senik, kašča, gnojišče, koruznjak, klet, vinska klet, pokrita skladišča za lesna goriva, – objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost: zidanica, sirarna, sušilnica sadja in rib, kisarna, mlin. Tipi objektov, pomožnih stavb po klasifikaciji (CC-SI) so lahko: 12420 Garažne stavbe, 12510 Avtomehanične in mizarske delavnice ter pivovarne, pekarne, tiskarne in podobne delavnice, 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (razen hladilnic in specializiranih skladišč – (3.4.1.09)), 12711 Stavbe za rastlinsko predelavo (le rastlinjaki), 12712 Stavbe za rejo živali, 12713 Stavbe za spravilo pridelka, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe. Dovoljene so tudi: 12112 Gostilne, restavracije in točilnice; 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, 12301 Trgovske stavbe (razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic), 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnic), 12620 Muzeji in knjižnice (razen stavb za hrambo arhivskih gradiv).
2.3	Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi	– pomožni objekt v javni rabi: grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula), grajen gostinski vrt, pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos, – ograja, podporni zid (3.4.1.16), mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodomet, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, samostojno parkirišče, kolesarska pot, pešpot in podobne, športno igrišče na prostem, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, objekti za oglaševanje, pomožni komunalni objekt, pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču, pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, grajeno molzišče.
3.0	Dopustna izraba prostora GE
3.1	Faktor zazidanosti	Na območju (PNRP): A – površine razpršene poselitve je FZ do 0,70. Na območju (PNRP): SK – površine podeželskega naselja je FZ do 0,50.
4.0	Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1	Organizacija prostora	Stavbe so lahko organizirane le okoli dvorišča. Na GE je dvorišče lahko vzpostavljeno v primarnem delu ali sekundarnem delu GE. Dovoljena je vzpostavitev osnovnega kubusa pomožne stavbe v primarnem delu GE pod pogojem, da je orientirana prečno na javni prostor. V tem primeru naj se pomožna stavba v razmerju do javnega prostora umešča po merilih glavne stavbe (na gradbeni liniji). Na GE, ki so izrazito vzdolžnih oblik (parcel), orientiranih v smeri javnega prostora, je v primarnem delu GE dovoljena tudi vzpostavitev osnovnega kubusa pomožne stavbe. Glavna stavba je vedno orientirana v smeri javnega prostora, praviloma tudi pomožna stavba. Dvorišče se praviloma vzpostavi med glavno in pomožno stavbo.
4.2	Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje	Zunaj obodnih stavb dvorišča naj bodo opredeljene funkcionalne zelene površine. Te površine naj bodo zatravljene in zasajene z avtohtonim drevjem kot so orehi, hruške, jablane ali lipe. Grmičevje je lahko zgolj dopolnilno. Drevesne vrste iz skupine iglavcev niso dovoljene. Izmed ograj in živih meja so dovoljeni leseni plotovi in druge vrste ograj (npr. lesena, žičnata) do višine 1,0 m ter žive meje iz avtohtonih vrst (gaber ipd.). Izjeme so ograje za pašo živine.
4.3	Velikost GE, posebnosti parcelacije	Velikostni red GE je do 3000,0 m², lahko pa je tudi večji zaradi funkcionalne celote domačije. Velikost GE se določi z uveljavljanjem racionalne rabe prostora, ob upoštevanju potreb po modernizaciji, legi, potrebnega manipulativnega prostora in vitalnosti kmetije.
4.4	Druge določbe urbanističnega oblikovanja	Na območju GE veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom. Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.«

45. člen

Spremeni se 63. člen tako, da se glasi:

»63. člen

3.4.2.2.05

.vs – GE domačije v strnjenem vaškem okolju
1.0	Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE.
(PNRP): A – površine razpršene poselitve, SK – površine podeželskega naselja, SS – stanovanjske površine, CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, namembnost GE: namenjena je lahko bivanju in kmetijski dejavnosti, manjši proizvodnji ter obrti in terciarnim dejavnostim, v pogojih intenzivnega podeželskega in primestnega okolja.
2.0	Dopustni tipi stavb na GE
2.1	Glavne stavbe – tip, število, število etaž	Hiša na podeželju Tip stavbe po klasifikaciji (CC-SI): – enostanovanjska stavba 11100, razen vrstnih in počitniških hiš, – dvostanovanjska stavba 11210, razen vrstnih hiš. Na aktivnih kmetijah in ko GE meri nad 1200,0 m², je dovoljena postavitev tudi dveh glavnih stavb, ne glede na število predpisanih v specifikaciji EUP. Znotraj vinogradniškega območja je kot glavna stavba dopustna tudi zidanica pod pogoji za zidanice (3.4.2.2.24 in 3.4.3.6.10). Kot glavna stavba so dopustne tudi obstoječe zakonito zgrajene nestanovanjske stavbe.
2.2	Pomožne stavbe – število, število etaž	Na GE je dovoljena gradnja pomožnih stavb po splošnih meril, ki so navedeni v 98. členu. Ob tem se lahko še gradijo pomožne stavbe po Uredbi kot nezahtevni oziroma enostavni objekti: – majhna stavba: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti. Dovoljena je gradnja največ enega pritličnega objekta ene vrste (majhna stavba). – objekt za rejo živali: hlev, svinjak, perutninska farma, staja, kobilarna, čebelnjak in ribogojnica, – pomožni kmetijsko-gozdarski objekt: kozolec, kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, silos, skedenj, senik, kašča, gnojišče, koruznjak, klet, vinska klet, pokrita skladišča za lesna goriva,
		– objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost: zidanica, sirarna, sušilnica sadja in rib, kisarna, mlin. Tipi objektov, pomožnih stavb po Klasifikaciji (CC-SI) so lahko: 12420 Garažne stavbe, 12510 Avtomehanične in mizarske delavnice ter pivovarne, pekarne, tiskarne in podobne delavnice, 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (razen hladilnic in specializiranih skladišč), 12711 Stavbe za rastlinsko predelavo (le rastlinjaki), 12712 Stavbe za rejo živali, 12713 Stavbe za spravilo pridelka, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe. Dovoljeni so tudi: 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (razen hoteli, moteli), 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, 12203 Druge poslovne stavbe (razen konferenčnih in kongresnih stavb), 12301 Trgovske stavbe (razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic), 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnic), 12620 Muzeji in knjižnice (razen stavb za hrambo arhivskih gradiv).
2.3	Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi	– pomožni objekt v javni rabi: grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula), grajen gostinski vrt, pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos, – ograja, podporni zid (3.4.1.16), mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodomet, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, samostojno parkirišče, kolesarska pot, pešpot, in podobne, športno igrišče na prostem, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, objekti za oglaševanje, pomožni komunalni objekt, pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču, pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, grajeno molzišče.
3.0	Dopustna izraba prostora GE
3.1	Faktor zazidanosti	Na območju (PNRP): A – površine razpršene poselitve je FZ do 0,70. Na območju (PNRP): SK, SS – površine podeželskega naselja je FZ do 0,50.
4.0	Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1	Organizacija prostora	Stavbe so lahko organizirane le okoli dvorišča. Glavna stavba je z glavno fasado lahko postavljena le na gradbeno linijo najpomembnejšega javnega prostora.
4.2	Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje	Zunaj obodnih stavb dvorišča naj bodo opredeljene funkcionalne zelene površine. Te površine naj bodo zatravljene in zasajene z avtohtonim sadnim drevjem, kot so orehi, hruške, jablane ali lipe, ipd.). Grmičevje je lahko zgolj dopolnilno. Drevesne vrste iz skupine iglavcev niso dovoljene. Izmed ograj in živih mej so dovoljeni leseni plotovi in druge vrste ograj (npr. lesena, žičnata) do višine 1,0 m ter žive meje iz avtohtonih vrst (gaber, ipd.). Izjeme so ograje za pašo živine (3.4.1.12).
4.3	Velikost GE, posebnosti parcelacije	Velikostni red GE je do 2000,0 m², lahko pa je tudi večji zaradi funkcionalne celote domačije.
4.4	Druge določbe urbanističnega oblikovanja	Na območju GE veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom. Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.«

46. člen

Spremeni se 64. člen tako, da se glasi:

»64. člen

3.4.2.2.06

.js – GE Javne stavbe			Podtipi: .jsk- GE javne klasične stavbe .jsm- GE modernistične javne stavbe .jsp- GE paviljonske stavbe .jgd- GE gasilskega doma .jzp- GE železniške postaje .jsg- GE javne stavbe v gozdu .jps- GE poslovilne stavbe
1.0	Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE.
(PNRP): BC – športni centri, CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, CD – druga območja centralnih dejavnosti, SK – površine podeželskega naselja,A – območja razpršene poselitve. Namembnost GE: namenjena je le kvartarnim dejavnostim – družbeni infrastrukturi. V primeru odsotnosti javnih programov je lahko do 50 % koristnih površin namenjenih tudi terciarnim dejavnostim ali izjemoma bivanju, vendar slednje le zunaj pritličja. Podtip GE javna stavba v gozdu (.jsg) je lahko tudi na PNRP: BT na območjih površin za turizem, namenjena razvoju urbanih površin s posebno funkcijo, turistični ponudbi oziroma turizmu, kjer so poleg začasnega bivanja v manjšem obsegu dovoljene tudi terciarne dejavnosti (trgovina, gostinski lokali).Podtip GE javna poslovilna stavba (.jps) je lahko vzpostavljena le na NRP CD – druga območja centralnih dejavnost; GE je prostor posebnega javnega značaja namenjen izključno dejavnostim povezanim s pokopališko dejavnostjo.
2.0	Dopustni tipi stavb na GE
2.1	Glavne stavbe – tip, število, število etaž	-.jsk- GE javne klasične stavbe: klasična javna stavba, -.jsm- GE modernistične javne stavbe: modernistična javna stavba – visoka največ do E3, -.jsp- GE paviljonske stavbe: osnovni ali podtip paviljonske stavbe (le ena) – eno etažna (E1), -.jgd- GE gasilskega doma: trško-mestna hiša ali klasična javna zgradba (le ena) – visoka do največ E2, če ni opredeljeno drugače. Stavba ima lahko na eni od bočnih strani poseben (sušilni) stolp oziroma sušilni silos, ki lahko sega največ za eno višino strehe nad sleme strehe osnovnega kubusa glavne stavbe, -.jzp- GE železniške postaje: gradnja novih stavb ni dovoljena, obstoječe stavbe se varujejo kot kvaliteta in posebnost, katerim ni dovoljeno spreminjati gabaritov in arhitekture osnovnega kubusa, -.jsg- GE javne stavbe v gozdu: paviljonska stavba – visoka do E1 ali hiša na podeželju (le ena), visoka do največ E2, pri čemur je dovoljena tudi E1+M, če ni opredeljeno drugače. Stavbna struktura naj se tudi oblikovno prilagodi razmeram konteksta lokacije v naravnem okolju, -.jps- GE javne poslovilne stavbe: paviljonska stavba ali podtip odprta paviljonska stavba visoka do E1. Nove stavbe (poslovilne vežice) morajo biti v arhitekturnem izrazu podrejene eventualnim dominantnim nosilcem prostorske identitete na območju.
2.2	Pomožne stavbe – število, število etaž	-.jsk- GE javne klasične stavbe: gradita se lahko največ dve pomožni stavbi, do višine E2. Pomožne stavbe GE (3.4.3.7) se lahko gradijo tudi po Uredbi kot enostavni oziroma nezahtevni objekti in sicer le majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave – lopa in nadstrešnica, -.jsm- GE modernistične javne stavbe: gradi se lahko največ ena pomožna stavba GE, ki se lahko gradi le po Uredbi kot enostavni oziroma nezahtevni objekti, in sicer le majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave-nadstrešnica, visoka največ E1, -.jsp- GE paviljonske stavbe: dovoljena je postavitev največ dveh pomožnih stavb po Uredbi kot nezahteven in enostaven objekt, in sicer le nadstrešnica, kolesarnica, lopa (samo kot enostaven objekt), -.jgd- GE gasilskega doma: dovoljena je postavitev največ dveh pomožnih stavb po Uredbi kot nezahteven in enostaven objekt, in sicer le majhna stavba, -.jzp- GE železniške postaje: gradi se lahko največ ena pomožna stavba GE, ki se lahko gradi le po Uredbi kot enostavni oziroma nezahtevni objekti, in sicer le majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave-nadstrešnica do višine E1, -.jsg- GE stavbe v gozdu: gradi se lahko največ ena pomožna stavba do višine E1. Ob tem se lahko gradita še do največ dve stavbi po Uredbi kot enostavni oziroma nezahtevni objekti, in sicer le majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave – lopa in nadstrešnica. Dovoljena je tudi postavitev objektov za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost (le mlin, sušilnica sadja in rib) in objekta za rejo živali (le ribogojnica) ter ena stavba kot kmetijsko-gozdarski objekt – nezahtevni objekt, -.jps GE poslovilne stavbe: pomožne stavbe niso dovoljene. V primeru, da so na območju druge vrste stavb, so na njih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev.
2.3	Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi	Na vseh podtipih je dovoljena gradnja sledečih objektov: – pomožni objekt v javni rabi: grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula), grajen gostinski vrt, pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos, – ograja, podporni zid (3.4.1.16), mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodomet, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, samostojno parkirišče, kolesarska pot, pešpot in podobne, športno igrišče na prostem, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, objekti za oglaševanje, pomožni komunalni objekt, pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču, pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, – dovoljena je postavitev kioska ali tipskega zabojnika (3.4.1.11), odra z nadstreškom, začasne tribune za gledalce na prostem in pokritega prireditvenega prostora, kot začasnih objektov po tem odloku. Ob javnih prireditvah so dovoljene druge tehnične naprave in ureditve, potrebne za takšne prireditve (osvetlitev, ozvočenje, varnostni sistemi ipd.).
3.0	Dopustna izraba prostora GE
3.1	Faktor zazidanosti	Dopustna izraba prostora na gradbeni parceli: FZ do največ 0,7.
4.0	Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1	Organizacija prostora	Glavna fasada glavne stavbe naj bo vzpostavljena na gradbeni liniji proti najpomembnejšemu javnemu prostoru. Med njim in gradbeno linijo naj se prostor oblikuje kot poljavni prostor, podrejen merilu pešca. V njem ne sme biti gospodarsko servisnih stavb. V podtipu.jps morajo posegi na GE zagotavljati, da bo prostorska struktura GE ohranila z ureditvijo oblikovan status posebne, pomembne javne ureditve/arhitekture v danem prostorskem kontekstu. Nosilec pokopališke dejavnosti skrbi za vzdrževanje in javni dostop do tekoče vode, dostop do zbiralnikov odpadkov ter za ustrezen njihov odvoz.
4.2	Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje	Zunanje ureditve GE se naj urejajo tako, da se ohranjajo/vzpostavljajo urbane funkcionalne umestitve v posameznem prostoru oziroma da se le-te, glede na podtip, po potrebi nadgrajujejo z elementi hortikulturnih ureditev. Na območju med najpomembnejšim javnim prostorom in glavno fasado glavne stavbe, fizične ali vizualne cezure (ograje, škarpe, zasloni) niso dovoljene. V podtipu.pps naj se zunanje ureditve GE urejajo tako, da se omogočajo kvalitetne funkcionalne povezave, pešpoti oziroma javni dostopi do grobnih polj na območju GE pokopališča. Ograje naj bodo oblikovno usklajene in prilagojene GE pokopališč oziroma njihovi vlogi v prostoru.
4.3	Velikost GE, posebnosti parcelacije	Velikostni red GE je do 5000,0 m². GE ni dovoljeno deliti.
4.4	Druge določbe urbanističnega oblikovanja	Na območju GE veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom, razen na območjih, kjer je GE določena na PNRP IK in zanjo veljajo merila IV. stopnje varstva pred hrupom. Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturno-varstvenih pogojev in soglasja.«

47. člen

Spremeni se 65. člen tako, da se glasi:

»65. člen

3.4.2.2.07

.pj – GE posebne javne stavbe			Podtipi:.pjc– GE cerkve .pjg– GE gradu, dvorca .pjo– GE obeležij, spomenikov in kapelic
1.0	Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE.
(PNRP): CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, CD – druga območja centralnih dejavnost. Namembnost GE: namenjena je le najpomembnejšim javnim vsebinam v posebni arhitekturi in s trajnimi instalacijami posebnega javnega značaja, s posebno simbolno konotacijo, ki je pomembna za kraj kot celoto in širše. Namen prostora posamezne GE naj bo usklajen s programi, ki izhajajo iz naziva podtipa GE, to je iz izvorne namembnosti objekta. Tako stavbam v GE podtipih.pjc in.pjo, izvorne namembnosti ni dovoljeno spreminjati. Stavbe v GE gradu, dvorca z oznako.pjg so lahko namenjene tudi bivanju, terciarnim in kvartarnim dejavnostim. V GE ni dovoljena industrijska oblika proizvodnje ali skladiščenje. Slednje je dovoljeno do 30 % površine, v kolikor gre za vsebine, ki so neposredno povezane z upravljanjem dejavnosti kvartarnega ali terciarnega sektorja (na primer depoji umetnin pri galerijah ipd.).
2.0	Dopustni tipi stavb na GE
2.1	Glavne stavbe – tip, število, število etaž	Vse glavne stavbe so obstoječe stavbe. Tipi objektov v obstoječi stavbni strukturi so po Klasifikaciji lahko: 12620 Muzeji in knjižnice, 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, 12730 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene. Izjeme: Na GE gradu, dvorca (.pjg) so dovoljene tudi: 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe (razen blokov, stolpnic), 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (le domovi za starejše, samostani, zavetišča), 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (razen motelov), 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 12301 Trgovske stavbe (le prodajne galerije).
2.2	Pomožne stavbe – število, število etaž	-.pjc– GE cerkve- pomožne stavbe niso dovoljene, -.pjg– GE gradu, dvorca – lahko se gradi do največ tri pomožne stavbe; vse do višine E2. Pomožne stavbe GE (3.4.3.7) se lahko gradijo tudi po Uredbi kot enostavni oziroma nezahtevni objekti, in sicer le: pomožni kmetijsko-gozdarski objekt: kozolec, kmečka lopa, grajeni rastlinjak, skedenj, senik, kašča, klet, vinska klet, pokrita skladišča za lesna goriva, majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek. Tipi objektov – pomožnih stavb po Klasifikaciji so lahko le: 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (le pokrite skladiščne površine), 12711 Stavbe za rastlinsko predelavo (le rastlinjaki), -.pjo– GE obeležij, spomenikov in kapelic- pomožne stavbe niso dovoljene.
2.3	Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi	-.pjc– GE cerkve – ograja, podporni zid (3.4.1.16) ter urbana oprema (3.4.1.17); razen čakalnic, nadstrešnic, igrišč in igral ter kioska, -.pjg– GE graščine, dvorca, ograja, podporni zid (3.4.1.16), čebelnjak, vrtina ali vodnjak kot dekorativni element ter bazen, začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam: odprti sezonski gostinski vrt, oder z nadstreškom, začasna tribuna za gledalce na prostem, objekt za oglaševanje: reklamni stolp ter urbana oprema (3.4.1.17), -.pjo– GE obeležij, spomenikov in kapelic- urbana oprema (3.4.1.17); razen igrišč in igral ter čakalnic in nadstrešnic ter kioska. V podenotah zbiralnika za kapnico ni dovoljeno graditi.
3.0	Dopustna izraba prostora GE
3.1	Omejitev gostote pozidave, v tlorisu, odmiki stavb	/
4.0	Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1	Organizacija prostora	Posegi v GE morajo zagotavljati, da bo prostorska struktura GE ohranila z izvorno ureditvijo oblikovan status posebne, pomembne javne ureditve/arhitekture v danem prostorskem kontekstu. Možni so le posegi, ki: – so usklajeni z merili pristojne službe za varstvo kulturne dediščine (soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije) v kolikor gre za spomenik oziroma s strokovnimi merili varovanja in razvijanja ambientalnih kvalitet javnega prostora, – ohranjajo kvalitete umestitve v prostor, hortikulturne elemente in ureditve, – strokovno sanirajo vse identificirane probleme na GE ali stavbi, ki jih poseg vsaj posredno zadeva.
4.2	Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje	Zunanje ureditve GE se naj ureja tako, da se v čim večji meri ohranja in razvija kvalitete funkcionalnih in ambientalnih prvin zelenih površin oziroma zelenih sistemov. GE ni dovoljeno ograjevati z ograjo, živo mejo, ipd. Izjema je le.pjg– GE gradu, dvorca.
4.3	Velikost GE, posebnosti parcelacije	Parcelacija ne sme omogočiti zmanjševanje vplivnega območja ureditve oziroma tudi zmanjševanje EUP.
4.4	Druge določbe urbanističnega oblikovanja	Obstoječa stavbna struktura se ohranja in varuje po merilih varstva kulturne dediščine. Ohranja naj se pojavnost in vedute. Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja. GE tipa.pjo- obeležij, spomenikov in kapelic, ki je v grafičnem delu prikazan zgolj simbolno, je spominski sklop s stavbo v pripadajočem prostorskem kontekstu oziroma z ureditvijo: vključno z visoko drevesno vegetacijo in drugimi obstoječimi ureditvami. Varujejo se kot prostorska in ambientalna celota. Na območju GE veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom.«

48. člen

Spremeni se 66. člen tako, da se glasi:

»66. člen

3.4.2.2.08

.tm – GE trško-mestne hiše			Podtip:.tmn- trško mestne hiše v nizu
1.0	Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE.
(PNRP): SS – stanovanjske površine, SK – površine podeželskega naselja, C – območja centralnih dejavnosti: CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, namembnost GE: namenjena je le bivanju, terciarnim, kvartarnim dejavnostim.
2.0	Dopustni tipi stavb na GE
2.1	Glavne stavbe – tip, število, število etaž	Trško mestna-hiša – visoka največ do E2 +M. Izjemi glede opredelitve sekundarnih kubusov glavne stavbe: – sekundarni kubus je lahko tudi večji od razmerja 1:1 glede na glavno stavbo (v korist sekundarnega kubusa), – širina je omejena le z obvezno organizacijo dvorišča v sekundarnem delu GE. Podtip -.tmn: trško-mestna hiša v nizu, visoka največ do E2. Tip stavbe po klasifikaciji (CC-SI): – enostanovanjska stavba 11100, razen vrstnih in počitniških hiš, – dvostanovanjska stavba 11210, razen vrstnih hiš, – tri- in večstanovanjske stavbe 11220, razen stanovanjskih blokov in stolpnic.
2.2	Pomožne stavbe – število, število etaž	Na GE je dovoljena gradnja pomožnih stavb po splošnih merilih, ki so navedeni v 98. členu. Ob tem se lahko še gradijo pomožne stavbe po Uredbi kot nezahtevni oziroma enostavni objekti: – majhna stavba: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti. Dovoljena je gradnja največ enega pritličnega objekta ene vrste. Tipi objektov pomožnih stavb po Klasifikaciji (CC-SI) so: – 12420 Garažne stavbe (le garaže), – 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (le pokrite skladiščne površine (3.4.1.09)).
2.3	Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi	– pomožni objekt v javni rabi: grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula), grajen gostinski vrt, pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos, – ograja, podporni zid (3.4.1.16), mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodomet, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, samostojno parkirišče, kolesarska pot, pešpot in podobne, športno igrišče na prostem, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, objekti za oglaševanje, pomožni komunalni objekt, pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču, pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
3.0	Dopustna izraba prostora GE
3.1	Faktor zazidanosti	Dopustna izraba prostora na gradbeni enoti: FZ največ 0,70.
4.0	Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1	Organizacija prostora	Glavna fasada glavne stavbe naj bo postavljena na gradbeni liniji proti najpomembnejšemu javnemu prostoru. Med njim in gradbeno linijo naj se prostor oblikuje kot poljavni prostor, podrejen merilu pešca, praviloma brez ograj. V njem ne sme biti gospodarsko servisnih stavb (pomožnih stavb).
4.2	Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje	GE ni dovoljeno ograditi z ograjo, živo mejo, ipd., izjema so le obstoječe zidane ograje, na katerih so dovoljene rekonstrukcije in sanacije.
4.3	Velikost GE, posebnosti parcelacije	Velikostni red GE je do 3000,0 m².
4.4	Druge določbe urbanističnega oblikovanja	Na območju GE veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom. Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.«

49. člen

Spremeni se 2.3 točka 67. člena tako, da se glasi:

»2.3

Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi

Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje – betonsko korito ali ribnik (3.4.1.08).«

50. člen

Spremeni se 68. člen tako, da se glasi:

»68. člen

3.4.2.2.10

.gp – GE gospodarskega poslopja
1.0	Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE.
(PNRP): IG – gospodarske cone, IK – objekti za kmetijsko proizvodnjo, namembnost GE: namenjena je lahko le kmetijski ali gozdarski dejavnosti ter ribištvu.
2.0	Dopustni tipi stavb na GE
2.1	Glavne stavbe – tip, število, število etaž	Predvsem obstoječe kmetijsko-gozdarske stavbe. Nove stavbe se oblikujejo po merilih pomožne stavbe.
2.2	Pomožne stavbe – število, število etaž	Niso dovoljene.
2.3	Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi	Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje – betonsko korito ali ribnik (3.4.1.08).
3.0	Dopustna izraba prostora GE
3.1	Faktor zazidanosti	Dopustna izraba prostora na gradbeni enoti: FZ do 0,80.
4.0	Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1	Organizacija prostora	Nadomestna gradnja mora ohraniti obstoječo orientacijo ter gradbeno linijo, v kolikor ni v grafičnem delu ali v posebnih merilih opredeljeno drugače.
4.2	Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje	Razmerje do zelenih površin naj se ohranja. Zunaj stavbišča so površine sicer lahko utrjene, vendar morajo biti v vsakem primeru zatravljene. Srednjerasla vegetacija, neavtohtone vrste dreves in iglavci niso dopustni. GE ni dovoljeno ograditi z ograjo, živo mejo ipd., dovoljene so le ograje za pašo živine – plot (3.4.1.12).
4.3	Velikost GE, posebnosti parcelacije	GE funkcionalno ni dovoljeno deliti.
4.4	Druge določbe urbanističnega oblikovanja	Na območju GE veljajo merila IV. stopnje varstva pred hrupom. Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.«

51. člen

Spremeni se 69. člen tako, da se glasi:

»69. člen

3.4.2.2.11

.odi – GE kmetije z industrijsko proizvodnjo
1.0	Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE.
(PNRP): SK – površine podeželskega naselja, A – površine razpršene poselitve, namembnost GE: namenjena je bivanju in vsem vrstam dejavnosti: primarnim, sekundarnim, terciarnim in kvartarnim, znotraj meril opredeljene stavbne strukture in v pogojih intenzivnega podeželskega okolja.
2.0	Dopustni tipi stavb na GE
2.1	Glavne stavbe – tip, število, število etaž	Hiša na podeželju – visoka do E2+M. Tip stavbe po klasifikaciji (CC-SI): – enostanovanjska stavba 11100, razen vrstnih in počitniških hiš. Na gradbeni enoti se lahko gradita dve glavni stavbi, hiša na podeželju in pomožni objekt za potrebe dejavnosti. Dovoljena je tudi gradnja dveh pomožnih stavb kot glavnih stavb brez hiše na podeželju.
2.2	Pomožne stavbe – število, število etaž	Na GE je dovoljena gradnja pomožnih stavb po splošnih merilih, ki so navedeni v 98. členu. Ob tem se lahko še gradijo pomožne stavbe po Uredbi kot nezahtevni oziroma enostavni objekti: – majhna stavba: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti. Dovoljena je gradnja največ enega pritličnega objekta ene vrste (majhna stavba). – objekt za rejo živali: hlev, svinjak, perutninska farma, staja, kobilarna, čebelnjak in ribogojnica, – pomožni kmetijsko-gozdarski objekt: kozolec, kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, silos, skedenj, senik, kašča, gnojišče, koruznjak, klet, vinska klet, pokrita skladišča za lesna goriva, – objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost: zidanica, sirarna, sušilnica sadja in rib, kisarna, mlin. Tipi objektov – pomožnih stavb po Klasifikaciji (CC-SI) so lahko le: 12420 Garažne stavbe, 12510 Avtomehanične in mizarske delavnice in podobne delavnice, 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (razen hladilnic in specializiranih skladišč (3.4.1.09), 12711 Stavbe za rastlinsko predelavo (le rastlinjaki), 12712 Stavbe za rejo živali, 12713 Stavbe za spravilo pridelka, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe. Na GE, kjer je primarna dejavnost kmetijstvo, se velikost objekta in oblikovanje prilagaja tehnološkem načrtu. Pri večjem razponu stavbe (nad 15,0 m) so lahko strehe nižjega naklona ali ravne z minimalnim naklonom. Višina slemena ne sme presegati višino slemena okoliških objektov v radiju 100,0 m.
2.3	Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi	– pomožni objekt v javni rabi: grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula), grajen gostinski vrt, pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos, – ograja, podporni zid (3.4.1.16), mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodomet, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, samostojno parkirišče, kolesarska pot, pešpot in podobne, športno igrišče na prostem, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, objekti za oglaševanje, pomožni komunalni objekt, pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču, pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, grajeno molzišče.
3.0	Dopustna izraba prostora GE
3.1	Faktor zazidanosti	Na območju (PNRP): A – površine razpršene poselitve je FZ do 0,70. Na območju (PNRP): SK – površine podeželskega naselja je FZ do 0,50.
4.0	Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1	Organizacija prostora	Stavbe so lahko organizirane le okoli dvorišča.
4.2	Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje	Zunaj obodnih stavb dvorišča naj bodo opredeljene funkcionalne zelene površine. Te površine naj bodo zatravljene inzasajene z avtohtonim drevjem, kot so lipe, orehi, hruške, jabolka, ipd.. Grmičevje je lahko zgolj dopolnilno. Drevesne vrste iz skupine iglavcev niso dovoljene. Izmed ograj in živih meja so dovoljeni leseni plotovi in druge vrste ograj (npr. lesena, žičnata) do višine 1,0 m ter žive meje iz avtohtonih vrst (gaber ipd.). Izjeme so le grajene ograje za pašo živine, varovalne in protihrupne ograje.
4.3	Velikost GE, posebnosti parcelacije	Velikostni red GE je do 3000,0 m². Posamezno GE lastniško ni dovoljeno deliti na več manjših. Velikost parcele se določi z uveljavljanjem racionalne rabe prostora, ob upoštevanju potreb po modernizaciji, lege, potrebnega manipulativnega prostora in vitalnosti kmetije.
4.4	Druge določbe urbanističnega oblikovanja	Veljajo merila IV. stopnje varstva pred hrupom. Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le po pridobitvi kulturnovarstvenega soglasja. Silosi so lahko višji in so lahko locirani tudi kot samostojne stavbe.«

52. člen

Spremeni se 70. člen tako, da se glasi:

»70. člen

3.4.2.2.12

.gs – GE gospodarske stavbe
1.0	Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE.
(PNRP): IG – gospodarske cone, IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, IP – površine za industrijo, namembnost GE: namenjena je dejavnostim primarnega, sekundarnega sektorja, skladiščenju in terciarnemu sektorju (le neživilski trgovini). Pri tem ima lahko vsaka enota tudi pisarniško upravne prostore.
2.0	Dopustni tipi stavb na GE
2.1	Glavne stavbe – tip, število, število etaž	Gospodarska stavba ali modernistična javna stavba, višine do E3, ali trško – mestna hiša, višine do E2.
2.2	Pomožne stavbe – število, število etaž	Na GE je dovoljena gradnja pomožnih stavb po splošnih merilih, ki so navedeni v 98. členu. Ob tem se lahko gradijo še pomožne stavbe po Uredbi kot nezahtevni oziroma enostavni objekti: – majhna stavba: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti. Hkrati se lahko gradijo tudi nezahtevni in enostavni objekti v skladu z osnovno dejavnostjo. Stavba tipa gospodarska stavba je na prostoru GE praviloma v vlogi glavne stavbe, vendar je v izjemnih primerih lahko na GE umeščena kot pomožna stavba GE, namenjena izključno pripadajoči dejavnosti. Dopustni sta največ do dve stavbi (tipa glavna stavba – gospodarska stavba) v sekundarnem delu GE. V tem primeru naj bo na GE v vlogi glavne stavbe vzpostavljena stavba tipa glavna stavba: modernistična javna stavba, v kateri naj bo organizirana tudi uprava predmetne dejavnosti GE (3.4.3.0). Izhodiščna kota pritličja gospodarske stavbe je lahko le na eni od kot etaž glavne stavbe GE (+ 0,5 m). Tipi objektov pomožnih stavb po klasifikaciji (CC-SI) so: 12420 Garažne stavbe (le garaže), 12510 Industrijske stavbe (razen tovarn, klavnic, pivovarn), 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (le pokrite skladiščne površine), 12711 Stavbe za rastlinsko predelavo, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 12201 Stavbe javne uprave (razen sodišč, parlamenta, policijske postaje, stavbe občine), 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, 12203 Druge poslovne stavbe (razen konferenčnih in kongresnih stavb), 12301 Trgovske stavbe (razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic) za neživilske dejavnosti, 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (samo avtopralnice).
2.3	Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi	– pomožni objekt v javni rabi: grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula), grajen gostinski vrt, pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos, – ograja, podporni zid (3.4.1.16), mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodomet, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, samostojno parkirišče, kolesarska pot, pešpot in podobne, športno igrišče na prostem, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, objekti za oglaševanje, pomožni komunalni objekt, pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču, pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
3.0	Dopustna izraba prostora GE
3.1	Faktor zazidanosti	Dopustna izraba prostora na gradbeni enoti: FZ največ 0,80; faktor izkoriščenosti največ 1,0.
4.0	Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1	Organizacija prostora	V primeru, ko je za GE v posebnih merilih opredeljen drug tip glavne stavbe, naj se stavba tipa gospodarska stavba, organizira v sekundarnem delu GE, po merilih oblikovanja dvorišča.
4.2	Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje	Zunaj obodnih stavb dvorišča naj bodo opredeljene funkcionalne zelene površine. Te površine naj bodo zatravljene in zasajene z avtohtonim drevjem. Grmičevje je lahko zgolj dopolnilno. Drevesne vrste iz skupine iglavcev niso dovoljene. Dovoljeno je ograjevanje gradbenih enot z žično ograjo višine do 3,0 m, razen v varovalnem pasu cest, kjer ograja ne sme posegati v polje preglednosti in je za postavitev potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca ceste.
4.3	Velikost GE, posebnosti parcelacije	Velikostni red GE je do 5000,0 m², lahko pa je večji zaradi zahtev dejavnosti.
4.4	Druge določbe urbanističnega oblikovanja	Na območju GE veljajo merila IV. stopnje varstva pred hrupom. Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.«

53. člen

Spremeni se 71. člen tako, da se glasi:

»71. člen

3.4.2.2.13

.ip – GE industrijske proizvodnje
1.0	Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE
(PNRP): IP – površine za industrijo, namembnost GE: namenjena dejavnosti sekundarnega sektorja ter z njo povezanimi dopolnilnimi dejavnostmi, upravi in poslovnim programom.
2.0	Dopustni tipi stavb na GE
2.1	Glavne stavbe – tip, število, število etaž	Industrijske hale, katerih višinski gabarit je odvisen od tehnologije proizvodnih procesov, obstoječa klasična javna stavba ali modernistična javna stavba, visoka do največ do E3 ali trško – mestna stavba, visoka do E2.
2.2	Pomožne stavbe – število, število etaž	Na GE je dovoljena gradnja pomožnih stavb po splošnih merilih, ki so navedeni v 98. členu, in začasnih objektov po tem odloku. Ob tem se lahko gradijo še pomožne stavbe po Uredbi kot nezahtevni oziroma enostavni objekti: – majhna stavba: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti. Hkrati se lahko gradijo tudi nezahtevni in enostavni objekti v skladu z osnovno dejavnostjo. Stavba tipa industrijska hala je na prostoru GE praviloma v vlogi glavne stavbe, vendar je v izjemnih primerih lahko na GE umeščena kot pomožna stavba GE, namenjena izključno sekundarni dejavnosti. V tem primeru je lahko postavljena še ena stavba tipa industrijska hala, vendar ta višinsko ne sme presegati absolutne višinske kote dopustne višine obstoječe okoliške stavbne strukture glavnih stavb. Tipi objektov, pomožnih stavb po klasifikaciji (CC-SI) so lahko le: 12510 Industrijske stavbe, 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča.
2.3	Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi	– pomožni objekt v javni rabi: grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos, – ograja, podporni zid (3.4.1.16), mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodomet, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, samostojno parkirišče, kolesarska pot, pešpot in podobne, športno igrišče na prostem, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, objekti za oglaševanje, pomožni komunalni objekt, pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču, pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
3.0	Dopustna izraba prostora GE
3.1	Faktor zazidanosti	Dopustna izraba prostora na gradbeni enoti: FZ največ 0,80.
4.0	Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1	Organizacija prostora	Ob najpomembnejšem javnem prostoru se v stavbni strukturi oblikujejo predvsem upravno poslovne vsebine oziroma vsebine terciarnega sektorja. Tip in merilo glavne stavbe se določita na podlagi meril harmonične integracije te stavbe v prostorski kontekst, še posebej v obulični niz. Stavbni volumni na robovih naselij naj bodo znižani v skladu z merili prostorskega konteksta, do zgolj pritličnih stavb na zunanjem robu naselja. Parkirišča so lahko locirana ob stavbi ali za njo, v odvisnosti od prostorske možnosti.
4.2	Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje	Velike utrjene površine večjega obsega (nad 1000,0 m²) naj se strukturirajo z visokoraslo vegetacijo, v kolikor je iz vidika tehnologije rabe prostora to izvedljivo (na primer parkirišča). Zunanji robovi GE naj se zaključujejo z gručasto vzpostavljeno srednje in visokoraslo vegetacijo. Tudi na problematičnih stikih z drugimi naselbinskimi strukturami naj se cezura vzpostavi/povezuje s srednje ali visoko raslo vegetacijo. Na območju javnega prostora med glavno stavbo in najpomembnejšim javnim prostorom ter na širšem območju vhoda, naj ne bodo vzpostavljeni ozki, trakasti pasovi zelenic ali manjše zatravljene površine, če že, naj bodo to le zelenice večjega merila. Dovoljeno je ograjevanje gradbenih enot z žično ograjo višine do 3,0 m v zeleni ali sivi barvi, razen ob cesti, kjer ograja ne sme posegati v polje preglednosti in je za postavitev potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca ceste.
4.3	Velikost GE, posebnosti parcelacije	Velikostni red GE je od 500,0 m² naprej.
4.4	Druge določbe urbanističnega oblikovanja	Stavbna struktura najvišjih delov stavb (stolpi, dimniki, ipd.) naj ne presega višinskega merila naselbinskega telesa. Na območju GE veljajo merila IV. stopnje varstva pred hrupom. Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.«

54. člen

Spremeni se 72. člen tako, da se glasi:

»72. člen

3.4.2.2.14

.zsr – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – površine za oddih, rekreacijo in šport
1.0	Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE.
(PNRP): ZS – površine za oddih, namembnost GE: namenjena je ohranjanju in razvoju zelenih urbanih površin s posebno funkcijo v naselbinskem sistemu glede na opredeljeno podrobnejšo namensko rabo.
2.0	Dopustni tipi stavb na GE
2.1	Glavne stavbe – tip, število, število etaž	Dovoljena je gradnja največ ene stavbe manjših dimenzij tipa paviljonska stavba, do višine E1 za namene pripadajoče športne/rekreacijske dejavnosti.
2.2	Pomožne stavbe – število, število etaž	Lahko se gradi največ dve pomožni stavbi GE (3.4.3.7) po Uredbi, kot enostaven oziroma nezahteven objekt, in sicer le lopa ali nadstrešnica, ter začasni objekti po tem odloku, višine E1. Tipi objektov pomožnih stavb po klasifikaciji (CC-SI) so lahko le: 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe. Izjemoma, glede na naravo začasnih prireditev, je lahko vzpostavljena tudi montažna sanitarna enota. Pomožna sanitarna enota je lahko le tipska, velika največ 2,0 m² ter vzpostavljena pod pogojem, da je zagotovljeno vzdrževanje, urejanje in njena odstranitev. Dovoljena je postavitev kioska ali tipskega zabojnika (3.4.1.11), odra z nadstreškom, začasne tribune za gledalce na prostem in pokritega prireditvenega prostora.
2.3	Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi	– pomožni objekt v javni rabi: grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula), grajen gostinski vrt, pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos, – ograja, podporni zid (3.4.1.16), mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodomet, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, samostojno parkirišče, kolesarska pot, pešpot in podobne, športno igrišče na prostem, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, objekti za oglaševanje, pomožni komunalni objekt, pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču, pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, – kiosk ali tipski zabojnik (3.4.1.11), oder z nadstreškom, začasne tribune za gledalce na prostem in pokritega prireditvenega prostora kot začasnih objektov po tem OPN, ob javnih prireditvah so dovoljene druge tehnične naprave in ureditve, potrebne za takšne prireditve (osvetlitev, ozvočenje, varnostni sistemi itd.). Tipi objektov (razen stavb) po Klasifikaciji so lahko le: 24110 Športna igrišča (razen avtomobilskih, motorističnih ali prizorišč konjskih dirk, garderob), 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (razen živalskega vrta in vzletišča).
3.0	Dopustna izraba prostora GE
3.1	Omejitev gostote pozidave v tlorisu, odmiki stavb	Na GE naj bo zasajenih vsaj 25 % površin.
4.0	Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1	Organizacija prostora	/
4.2	Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje	Zunanje ureditve, stavbe in eventualne ograje naj bodo oblikovno usklajene in prilagojene vlogi posamezne GE v sistemu zelenih urbanih površin. Ograje so lahko le žičnate/prosojne, v zeleni ali sivi barvi.
4.3	Velikost GE, posebnosti parcelacije	/
4.4	Druge določbe urbanističnega oblikovanja	V prostoru GE ni dovoljena gradnja stavb, ki niso eksplicitno dovoljene v točki 2.0 določil tipa GE in drugi posegi, ki bi krnili pogoje dejavnosti podrobnejše namenske rabe ter obstoječe kvalitetne hortikulturne ureditve. Prostor GE je javni prostor s posebej opredeljenim režimom rabe, javnega dostopa in vzdrževanja. Na območju GE veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom. Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.«

55. člen

Spremeni se 73. člen tako, da se glasi:

»73. člen

3.4.2.2.15

.zpa – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – parki
1.0	Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE.
(ONR): stavbna zemljišča, (PNRP): Z – območja zelenih površin: ZP – parki; namembnost GE: namenjena je ohranjanju in razvoju zelenih urbanih površin s posebno funkcijo v naselbinskem sistemu glede na opredeljeno podrobnejšo namensko rabo.
2.0	Dopustni tipi stavb na GE
2.1	Glavne stavbe – tip, število, število etaž	Podzemnih stavb (3.4.3.1.5) ni dovoljeno graditi.Dovoljena je gradnja največ ene stavbe manjših dimenzij tipa paviljonska stavba, do višine E1, z največ eno javno dejavnostjo.
2.2	Pomožne stavbe – število, število etaž	Lahko se gradi največ dve pomožni stavbi GE (3.4.3.7) po Uredbi, kot enostaven oziroma nezahteven objekt, višine E1. Tipi objektov, pomožnih stavb po klasifikaciji (CC-SI) so lahko le: 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 12711 Stavbe za rastlinsko predelavo (razen drevesnic in podobnega). Dovoljena je postavitev kioska ali tipskega zabojnika (3.4.1.11), odra z nadstreškom, začasne tribune za gledalce na prostem in pokritega prireditvenega prostora.
2.3	Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi	– pomožni objekt v javni rabi: grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula), grajen gostinski vrt, pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos, – ograja, podporni zid (3.4.1.16), mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodomet, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, kolesarska pot, pešpot in podobne, športno igrišče na prostem, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, objekti za oglaševanje, pomožni komunalni objekt, pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču, pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, – ob javnih prireditvah so dovoljene druge tehnične naprave in ureditve, potrebne za takšne prireditve (osvetlitev, ozvočenje, varnostni sistemi itd). Tipi objektov, (razen stavb) po Klasifikaciji, so lahko le: 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (le otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki).
3.0	Dopustna izraba prostora GE
3.1	Omejitev gostote pozidave v tlorisu, odmiki stavb	Raščen travni teren z vzdrževano vegetacijo naj pokriva vsaj 70 % površine parka. Nove poti naj se izvajajo le v peščeni ali tlakovani izvedbi. Števila visokoraslih dreves glede na stanje ob sprejemu akta ni dopustno zmanjševati.
4.0	Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1	Organizacija prostora	/
4.2	Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje	Zunanje ureditve in eventualne ograje naj bodo oblikovno usklajene in prilagojene vlogi GE v sistemu zelenih urbanih površin.
4.3	Velikost GE, posebnosti parcelacije	/
4.4	Druge določbe urbanističnega oblikovanja	V prostoru GE ni dovoljena gradnja stavb, ki niso eksplicitno dovoljene v točki 2.0 določil tipa GE in drugi posegi, ki bi krnili pogoje dejavnosti podrobnejše namenske rabe ter kvalitetne hortikulturne ureditve. Prostor GE je javni prostor s posebej opredeljenim režimom rabe, javnega dostopa in vzdrževanja. Na območju GE veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom. Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.«

56. člen

Spremeni se 74. člen tako, da se glasi:

»74. člen

3.4.2.2.16

.zvr – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – površine za vrtičkarstvo
1.0	Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE.
(ONR): stavbna zemljišča, (PNRP): Z – območja zelenih površin, ZV – površine za vrtičkarstvo, namembnost GE: namenjena je ohranjanju in razvoju zelenih površin, s funkcijo individualne drobne pridelave kmetijskih pridelkov.
2.0	Dopustni tipi stavb na GE
2.1	Glavne stavbe – tip, število, število etaž	Podzemnih stavb ni dovoljeno graditi.Gradnja glavne stavbe ni dopustna.
2.2	Pomožne stavbe – število, število etaž	Na posamezni GE se lahko gradi največ eno pomožno stavbo GE, ki se gradi le po Uredbi: vrtna lopa do višine E1 ali zabojnik (oboje za shranjevanje orodja), ki naj bosta v celotnem EUP oblikovana enotno. Tipi objektov, pomožnih stavb po Klasifikaciji so lahko le: 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe. Vrtne lope naj bodo oblikovane v skladu s sledečimi merili: največja velikost 2,0 m x 2,0 m, v leseni konstrukciji, z leseno fasado s horizontalnimi deskami ter krite s streho z naklonom – tipa dvokapna streha ali enokapna streha, vendar enotno oblikovane v posamezni EUP. Izjeme: V sklopu enotnega EUP večjega obsega (površine vsaj 1500,0 m²) se lahko gradi tudi skupna stavba, velika največ 60,0 m², ki zadostuje potrebam vseh vrtičkarjev. Dopustna je urbana oprema – igrišče z igrali, s klopmi in koši za odpadke ter montažna sanitarna enota za potrebe celotnega območja. Pomožna sanitarna enota je lahko le tipska, velika največ 2,0 m² ter vzpostavljena pod pogojem, da občina, kot lastnik le-te, zagotovi njeno vzdrževanje in urejanje.
2.3	Ostali dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi	– vodno zajetje – ribnik, vodnjak, pomožni letališki ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. Izjeme: V sklopu večjih ureditev EUP, je potrebno zagotoviti izgradnjo oziroma vzdrževanje in javni dostop do tekoče vode in dostop do zbiralnikov odpadkov (ekološki otok), pri čemer občina skrbi tudi za ustrezen njihov odvoz. Zbiralniki naj bodo organizirani na posebej za to opredeljenem in urejenem mestu.
3.0	Dopustna izraba prostora GE
3.1	Omejitev gostote pozidave v tlorisu, odmiki stavb	Na GE naj bo vsaj 70 % površin namenjenih gojenju rastlin, 30 % za postavitev enostavnih objektov (vrtne lope s pripadajočo zunanjo ureditvijo).
4.0	Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1	Organizacija prostora	/
4.2	Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje	Med GE naj se uredijo notranje ločevalne oziroma dostopne pešpoti. Dovoljena je ograditev celotnega območja EUP, ograje so žičnate/prosojne, v zeleni ali sivi barvi, visoke največ do 2,0 m ali kot leseni plotovi, visoki do 1,5 m.
4.3	Velikost GE, posebnosti parcelacije	Velikostni red od 50,0 m² do 250,0 m².
4.4	Druge določbe urbanističnega oblikovanja	Prostor GE je javni prostor s posebej opredeljenim režimom rabe, javnega dostopa in vzdrževanja. Na območju GE/EUP veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom. Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.«

57. člen

Spremeni se 75. člen tako, da se glasi:

»75. člen

3.4.2.2.17

.zdz – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – druge urejene zelene površine
1.0	Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE.
(ONR): stavbna zemljišča, (PNRP): Z – območja zelenih površin: ZD – druge urejene zelene površine, namembnost GE: namenjena je ohranjanju in razvoju zelenih urbanih površin s posebno funkcijo v naselbinskem sistemu glede na opredeljeno podrobnejšo namensko rabo.
2.0	Dopustni tipi stavb na GE
2.1	Glavne stavbe – tip, število, število etaž	Podzemnih stavb (3.4.3.1.5) ni dovoljeno graditi.Gradnja glavne stavbe ni dopustna.
2.2	Pomožne stavbe – število, število etaž	Gradnja pomožnih stavb ni dovoljena.
2.3	Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi	– pomožni objekt v javni rabi: grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula), grajen gostinski vrt, pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos, – vodnjak, vodomet, kolesarska pot, pešpot in podobne, športno igrišče na prostem, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, objekti za oglaševanje, pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, – dovoljena je postavitev kioska ali tipskega zabojnika (3.4.1.11), odra z nadstreškom, začasne tribune za gledalce na prostem in pokritega prireditvenega prostora, kot začasnih objektov po tem OPN, ob javnih prireditvah so dovoljene druge tehnične naprave in ureditve, potrebne za takšne prireditve (osvetlitev, ozvočenje, varnostni sistemi itd.).
3.0	Dopustna izraba prostora GE
3.1	Omejitev gostote pozidave v tlorisu, odmiki stavb	Na GE je potrebno ohranjati obstoječ gozdni sestoj oziroma v primeru odstranitve in zgostitve gozdnega sestoja/dreves je potrebna njihova nadomestitev z avtohtonimi drevesnimi vrstami.
4.0	Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1	Organizacija prostora	/
4.2	Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje	Zunanje ureditve naj bodo oblikovno usklajene in prilagojene vlogi posamezne GE v sistemu zelenih urbanih površin. GE ni dovoljeno ograditi.
4.3	Velikost GE, posebnosti parcelacije	/
4.4	Druge določbe urbanističnega oblikovanja	Prostor GE je javni prostor s posebej opredeljenim režimom rabe, javnega dostopa in vzdrževanja. Na območju GE veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom. Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.«

58. člen

Spremeni se 76. člen tako, da se glasi:

»76. člen

3.4.2.2.18

.zvo – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – zelene ureditve ob vodotokih
1.0	Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE.
(ONR): stavbna zemljišča, (PNRP): Z- območja zelenih površin: ZD- druge urejene zelene površine, namembnost GE: namenjena je ohranjanju in razvoju zelenih urbanih površin s posebno funkcijo v naselbinskem sistemu glede na opredeljeno podrobnejšo namensko rabo.
2.0	Dopustni tipi stavb na GE
2.1	Glavne stavbe – tip, število, število etaž	Podzemnih stavb (3.4.3.1.5) ni dovoljeno graditi. Gradnja glavne stavbe ni dopustna.
2.2	Pomožne stavbe – število, število etaž	Gradnja pomožnih stavb ni dopustna.
2.3	Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi	– grajena urbana oprema, – vodnjak, vodomet, kolesarska pot, pešpot in podobne, – pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
3.0	Dopustna izraba prostora GE
3.1	Omejitev gostote pozidave v tlorisu, odmiki stavb	GE na območjih obvodne ureditve lahko ohranjajo obstoječo kmetijsko rabo površin. Ob tem so dopustne sledeče ureditve: – ureditev javnih površin, – postavitev in ureditev enostavnih in nezahtevnih objektov po Uredbi, – postavitev parkovne opreme – klopi za počitek, – poseganje v priobalna zemljišča in naravni potek struge vodotoka ni dovoljeno, razen v primeru sanacije po naravnih nesrečah, – odstranitev visokodebelne vegetacije je dopustna le kot sanitarna sečnja, v primeru odstranitve dreves je potrebna njihova nadomestitev z avtohtonimi drevesnimi vrstami.
4.0	Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1	Organizacija prostora	/
4.2	Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje	Zunanje ureditve naj bodo oblikovno usklajene in prilagojene vlogi GE v sistemu zelenih urbanih površin. GE ni dovoljeno ograditi.
4.3	Velikost GE, posebnosti parcelacije	/
4.4	Druge določbe urbanističnega oblikovanja	Prostor GE je javni prostor s posebej opredeljenim režimom rabe, javnega dostopa in vzdrževanja. Dovoljeni so ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave oziroma, prispevajo k izboljšanju hidromorfoloških in biotskih lastnosti območja. Na območju GE veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom. Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.«

59. člen

Spremeni se 77. člen tako, da se glasi:

»77. člen

3.4.2.2.19

.zpk – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – pokopališča
1.0	Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE.
(ONR): stavbna zemljišča, (PNRP): Z – območja zelenih površin: ZK- pokopališča, namembnost GE: prostor je namenjen izključno dejavnostim, povezanim z različnimi oblikami pokopavanja in s simbolnimi ureditvami pietete do preminulih. V primerih, ko je v sklopu obstoječega pokopališča obstoječa cerkev, je v tem delu dovoljena PNR C- območje centralnih dejavnosti, CD – druga območja centralnih dejavnosti oziroma dejavnosti, vezane na le-to.
2.0	Dopustni tipi stavb na GE
2.1	Glavne stavbe – tip, število, število etaž	Podzemnih stavb (3.4.3.1.5) ni dovoljeno graditi.
2.2	Pomožne stavbe – število, število etaž	Gradnja pomožnih stavb ni dovoljena.
2.3	Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi	– grajena urbana oprema, – vodnjak, – pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, – ograja, podporni zid (3.4.1.16), – dovoljena je postavitev kioska ali tipskega zabojnika, kot začasnega objekta po tem odloku (3.4.1.11).
3.0	Dopustna izraba prostora GE
3.1	Omejitev gostote pozidave v tlorisu, odmiki stavb	Na obstoječih stavbah so dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev.
4.0	Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1	Organizacija prostora	V sklopu pokopališke ureditve je potrebno zagotoviti izgradnjo, oziroma vzdrževanje in javni dostop do tekoče vode ter dostop do zbiralnikov odpadkov, pri čemer nosilec pokopališke dejavnosti skrbi za njihov ustrezen odvoz. Zbiralniki naj bodo organizirani na posebej za to opredeljenem in urejenem mestu (ekološki otok).
4.2	Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje	Zunanje ureditve naj omogočajo javne dostope do pokopališča, v poslovilne objekte in do zunanje ureditve pokopališča – pešpoti, ter prostorsko, funkcionalno in simbolno avtonomnost posameznih grobnih polj. Ograje naj bodo oblikovno usklajene in prilagojene vlogi GE v sistemu zelenih urbanih površin.
4.3	Velikost GE, posebnosti parcelacije	/
4.4	Druge določbe urbanističnega oblikovanja	Na pokopališčih, ki vključujejo obstoječe cerkve, naj bo obodno obzidje ohranjeno kot eden osnovnih simbolov označitve pokopališča. Na območju GE veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom. Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.«

60. člen

Spremeni se 78. člen tako, da se glasi:

»78. člen

3.4.2.2.20

.jp – GE središčnega javnega prostora			Podtip .jpp: GE javnega parkirišča . jpa: GE avtobusnih postajališč
1.0	Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE.
(ONR): stavbna zemljišča, (PNRP): P – območja prometnih površin, PO – ostale prometne površine, SS – stanovanjske površine, namembnost GE: površina središčnega javnega prostora je namenjena predvsem ureditvam v merilu pešca, temu podrejenemu odvijanju prometa in občasnim javnim prireditvam na prostem (sejmov, veselic, mitingov ipd.). GE podtipa.jpp je namenjena izključno parkiranju vozil in eventualnim občasnim prireditvam. GE podtipa.jpa je namenjena površinam avtobusnih postajališč.
2.0	Dopustni tipi stavb na GE
2.1	Glavne stavbe – tip, število, število etaž	Stavb ni dovoljeno graditi.
2.2	Pomožne stavbe – število, število etaž	Pomožnih stavb, razen začasnih po tem odloku, ni dovoljeno graditi. Začasne stavbe po tem odloku so kioski oziroma tipski zabojniki (3.4.1.11). Odvijanje občasnih javnih prireditev naj bo opredeljeno v režimu omejenega ali zaprtega motornega prometa. V odločbi o priglasitvi javne prireditve mora biti naveden tudi termin dovoljene postavitve začasnih objektov in naprav za predmetno prireditev.
		Izjeme: pri podtipu.jpp je dovoljeno vzpostaviti trajni pomožni objekt za potrebe osebja, ki parkirišče vzdržuje, objekt je lahko velik do 15,0 m² ter nadstrešnico – javno kolesarnico. Pri podtipu.jpa je dovoljeno trajno postaviti le nadstrešnico pod naslednjimi pogoji: – postavitev z umestitvijo ne sme ovirati prehodnih površin javnega prostora; – praviloma naj bo vzdolžne oblike v razmerju širine:dolžini 1:1,5, – ima le eno etažo (E1), – stavba je lahko velika do 12,0 m², – priporočljiva je lesena konstrukcija, odprta z vsaj ene (praviloma čelne) strani, – streha je lahko tipa ravna streha.
2.3	Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi	Poleg vseh dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so dovoljeni v sferi javnega, so v javnem prostoru GE.jpp dovoljeni še: – ograje in podporni zidovi, – pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos, – pomožni komunalni objekti. Ob javnih prireditvah je dovoljena začasna vzpostavitev urbane opreme (3.4.1.17 – le klopi, mize in koši za smeti) ter druge tehnične naprave in ureditve, potrebne za takšne prireditve (osvetlitev, ozvočenje, varnostni sistemi, itd.). Kot začasni objekt po tem OPN je dovoljena postavitev odprtega sezonskega gostinskega vrta, odra z nadstreškom in začasnih tribun za gledalce na prostem.
3.0	Dopustna izraba prostora GE
3.1	Omejitev gostote pozidave v tlorisu, odmiki stavb	/
4.0	Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1	Organizacija prostora	Dovoljene so talne ureditve, hortikulturne ureditve in urbana oprema za javno rabo. Ureditev naj bo izpeljana v nivoju javnega prostora za neoviran dostop pešca na celotni površini. Postavitev nadzemnih elementov infrastrukture (na primer: elektro transformatorjev ipd.) ni dovoljena.
4.2	Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje	Za vzdrževanje površine EUP in javnih naprav ter režima urejanja je odgovorna pristojna občinska služba oziroma pooblaščeni koncesionar. Ta je dolžna vzdrževati režim v skladu s točko 4.4 meril in pogojev glede na podtip GE.
4.3	Velikost GE, posebnosti parcelacije	/
4.4	Druge določbe urbanističnega oblikovanja	Ureditev (trajna in v času občasnih ureditev) se opredeli v projektni dokumentaciji na podlagi javnega natečaja. Način izvedbe ureditve utrjenih talnih površin (travnata, tlakovanje) je izbira investitorja. Nove parkirne površine, ki imajo več kot 10 PM, naj se ozelenijo, in sicer se zasadi vsaj eno drevo na 4 PM. Na območju GE veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom. Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.«

61. člen

Spremeni se 79. člen tako, da se glasi:

»79. člen

3.4.2.2.21

.in – GE infrastrukturnega objekta			Podtip:.ičn- GE čistilne naprave .ivc- GE vodnega črpališča in vodohranov .ike- GE objekta komunikacijske in energetske infrastrukture .ieo- GE ekološkega otoka .ido- GE deponija za odpadke
1.0	Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE.
(ONR): stavbna zemljišča; (PNRP): E – območja energetske infrastrukture, O – območja okoljske infrastrukture; namembnost GE: po OPN: – O:.ičn- GE čistilne naprave, .ivc - GE vodnega črpališča in vodohranov, .ieo - GE ekološkega otoka (zbiralnica ločenih frakcij odpadkov), .ido - GE deponije za odpadke. V GE podtipa.ieo in.ido se po izteku dovoljenj za odlaganje odpadkov deponijski prostor sanira v skladu s predpisi s področja varstva okolja in vzpostavi naravni prostor (pogozditev). – GE: .ike – GE objekta energetske infrastrukture. Prostor je namenjen izključno nemotenemu obratovanju in vzdrževanju javnih infrastrukturnih objektov in naprav ter prostorskih ureditev za proizvodnjo in prenos električne energije. V GE podtipa.ike se objekti komunikacijske in energetske distribucijske infrastrukture lahko gradijo le na lokacijah, za katere se dokaže, da nimajo negativnih vplivov na zdravje ljudi. Dokazilo mora biti revidirano s strani pooblaščene institucije z ustreznimi javnimi pooblastili.
V GE podtipa.ike, se obstoječi energetski objekti, naprave in površine za proizvodnjo električne energije, ki so zgrajeni na podlagi upravnih dovoljenj, lahko le vzdržujejo in obnavljajo za enake proizvodne zmogljivosti, kot so bili zgrajeni. Gradnja elektroenergetskih objektov, naprav in prostorske ureditve za nove ali povečevanje obstoječih zmogljivosti proizvodnje električne energije se lahko izvaja le na podlagi OPPN ali DPN.
2.0	Dopustni tipi stavb na GE
2.1	Glavne stavbe – tip, število, število etaž	Dovoljena je gradnja stavb, ki so izključno v skladu z osnovnim namenom GE: za vzpostavitev čistilne naprave (.ičn), za vodohran oziroma vodno zajetje (.ivc), za razdelilno plinsko postajo ali elektroenergetsko stikališče, za transformatorsko postajo, za objekte in naprave za proizvodnjo električne energije in telekomunikacijske objekte (.ike) ali druge javne infrastrukturne potrebe – pomožni objekti vodne infrastrukture, čistilna naprava, ipd. Stavbe v skladu z osnovnim namenom GE naj bodo oblikovane minimalistično, tako površinska obdelava fasad kot sama zasnova. Stavbe naj imajo strehe oblikovane kot zelene strehe ali ravne strehe (3.4.3.4).
2.2	Pomožne stavbe – število, število etaž	Gradnja stavb je dovoljena le v skladu z Uredbo, in sicer le stavb, ki so neposredno vezane na dejavnost v EUP. Nadzemni deli objektov in naprav ne smejo degradirati najpomembnejših vedut ter tekstur v prostoru kulturne krajine ter degradirati oblikovanih dominant (cerkva ipd.). Tovrstni stolpni objekti (naprave oziroma drogovi) naj bodo v krajini v največji možni meri nevtralizirani, z izčiščeno formo, z nerefleksnimi površinami in v svetli sivi barvi.
2.3	Ostali dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi	– ograja, podporni zid (3.4.1.16), priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, pomožni komunalni objekt, objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
3.0	Dopustna izraba prostora GE
3.1	Omejitev gostote pozidave v tlorisu, odmiki stavb	/
4.0	Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1	Organizacija prostora	Prostorske ureditve in eventualne stavbe oziroma tehnični objekti naj bodo organizirani in oblikovani minimalistično, z najmanjšim tehnično izvedljivim volumnom nad raščeno površino zemlje. Stavbe imajo lahko strehe oblikovane kot zelene strehe ali ravne strehe (3.4.3.4).
4.2	Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje	Stavbe in drugi objekti naj bodo, glede na tehnične pogoje funkcioniranja, v največji možni meri integrirani v krajino, z oblikovanjem zatravljenih brežin in zasaditvijo visoke vegetacije v gručah. Pogoje fizičnega varovanja naj se v največji možni meri zagotavlja z zemeljskimi ureditvami. Dopolnilno se za ta namen, v kolikor druge oblike varovanja ne zadoščajo (alarmiranje, video, itd.), lahko uporablja le žična ograja v naravni barvi kovine ali zeleni barvi. V odprtem prostoru, pri nagnjenem zemljišču naj se deli tovrstnih stavb izvajajo z integracijo v oporne zidove – škarpe (3.4.1.16) praviloma visoke do 1,0 m, vendar (v eni kaskadi) največ 2,0 m. GE, razen podtipa.ieo, naj bodo v celoti ograjene. V GE podtipa.ido naj se umesti tudi vratarnico. Območje GE podtipa.ieo je potrebno primerno ozeleniti in tako preprečiti vizualno degradacijo okolice.
4.3	Velikost GE, posebnosti parcelacije	GE je lahko velika le toliko, kolikor je minimalno potrebno za tehnično kakovostno in racionalno ureditev objekta ter optimalno integracijo objekta v okolje.
4.4	Druge določbe urbanističnega oblikovanja	Zbirno mesto odpadkov (.ido) je potrebno urediti tako, da so zagotovljeni higienski pogoji in da ni negativnih vplivov na javno površino ali sosednje objekte oziroma da območje ne povzroča večjih motenj v okolju. Na območju GE veljajo merila IV. stopnje varstva pred hrupom. Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.«

62. člen

V 80. členu se:

– pred črko »p« v prvi vrstici doda piko tako, da se po novem glasi ».p«

– v točki 1.0 se črki »PZ« zamenjajo s črkama »PŽ«, tako da se del besedila po novem glasi »PŽ – območja prometnih površin – površine železnic«

63. člen

Spremeni se 81. člen tako, da se glasi:

»81. člen

3.4.2.2.23

.od – GE domačije v odprtem prostoru
1.0	Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE.
(ONR): stavbna zemljišča, (PNRP): A – površine razpršene poselitve, S – območja stanovanj: SK – površine podeželskega naselja, namembnost GE: namenjena je bivanju in vsem vrstam dejavnosti: primarnim, sekundarnim, terciarnim in kvartarnim, znotraj meril opredeljene stavbne strukture, v pogojih intenzivnega podeželskega okolja.
2.0	Dopustni tipi stavb na GE
2.1	Glavne stavbe – tip, število, število etaž	Hiša na podeželju. Tip stavbe po klasifikaciji (CC-SI): – enostanovanjska stavba 11100, razen vrstnih in počitniških hiš, – dvostanovanjska stavba 11210, razen vrstnih hiš. Na aktivnih kmetijah in ko GE meri nad 1200,0 m², je dovoljena postavitev tudi dveh glavnih stavb, ne glede na število predpisanih v specifikaciji EUP. Znotraj vinogradniškega območja je kot glavna stavba dopustna tudi zidanica in vinska klet za vinotoč pod pogoji za zidanice (3.4.2.2.24 in 3.4.3.6.10).
2.2	Pomožne stavbe – število, število etaž	Na GE je dovoljena gradnja pomožnih stavb po splošnih merilih, ki so navedeni v 98. členu. Ob tem se lahko gradijo še pomožne stavbe po Uredbi, kot nezahtevni oziroma enostavni objekti: – majhna stavba: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti. Dovoljena je gradnja največ enega pritličnega objekta ene vrste (majhna stavba). – objekt za rejo živali: hlev, svinjak, perutninska farma, staja, kobilarna, čebelnjak in ribogojnica, – pomožni kmetijsko-gozdarski objekt: kozolec, kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, silos, skedenj, senik, kašča, gnojišče, koruznjak, klet, vinska klet, pokrita skladišča za lesna goriva, – objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost: zidanica, sirarna, sušilnica sadja in rib, kisarna, mlin. Tipi objektov – pomožnih stavb po klasifikaciji (CC-SI) so lahko: 12420 Garažne stavbe, 12510 Avtomehanične in mizarske delavnice ter pivovarne, pekarne, tiskarne in podobne delavnice, 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (razen hladilnic in specializiranih skladišč 3.4.1.09), 12711 Stavbe za rastlinsko predelavo (le rastlinjaki), 12712 Stavbe za rejo živali, 12713 Stavbe za spravilo pridelka, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe. Dovoljeni so tudi: 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (razen hotelov, motelov), 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, 12301 Trgovske stavbe (razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic), 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnic), 12620 Muzeji in knjižnice (razen stavb za hrambo arhivskih gradiv).
2.3	Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi	– pomožni objekt v javni rabi: grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula), grajen gostinski vrt, pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos, – ograja, podporni zid (3.4.1.16), mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodomet, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, samostojno parkirišče, kolesarska pot, pešpot in podobne, športno igrišče na prostem, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, objekti za oglaševanje, pomožni komunalni objekt, pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču, pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, grajeno molzišče.
3.0	Dopustna izraba prostora GE
3.1	Faktor zazidanosti	Na območju (PNRP): A – površine razpršene poselitve je FZ do 0,70. Na območju (PNRP): SK – površine podeželskega naselja je FZ do 0,50.
4.0	Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1	Organizacija prostora	Stavbe so lahko organizirane le okoli dvorišča. Na GE, ki so izrazito vzdolžnih oblik (parcel), orientiranih v smeri javnega prostora, je ob vzpostavitvi dvorišča v primarnem delu GE dovoljena tudi vzpostavitev osnovnega kubusa pomožne stavbe. Glavna stavba je vedno orientirana v smeri javnega prostora, praviloma tudi pomožna stavba. Dvorišče se praviloma vzpostavi med glavno in pomožno stavbo.
4.2	Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje	Zunaj obodnih stavb dvorišča naj bodo opredeljene funkcionalne zelene površine. Te površine naj bodo zatravljene in zasajene z avtohtonim drevjem, kot so: orehi, hruške, jablane ali lipe. Grmičevje je lahko zgolj dopolnilno. Drevesne vrste iz skupine iglavcev niso dovoljene. Izmed ograj in živih meja so dovoljeni leseni plotovi in druge vrste ograj (npr. lesena, žičnata) do višine 1,0 m ter žive meje iz avtohtonih vrst (gaber, ipd.). Izjeme so le ograje za pašo živine (3.4.1.12).
4.3	Velikost GE, posebnosti parcelacije	Velikostni red GE je do 3000,0 m². Velikost parcele se določi z uveljavljanjem racionalne rabe prostora, ob upoštevanju potreb po modernizaciji, lege, potrebnega manipulativnega prostora in vitalnosti kmetije.
4.4	Druge določbe urbanističnega oblikovanja	Na območju GE veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom. Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.
4.5	Omilitveni ukrepi	Pri poselitvi v odprti krajini je potreben projektno, lokalno zasnovan način čiščenja komunalnih voda v obliki nepropustnih greznic, manjših čistilnih naprav oziroma rastlinskih čistilnih naprav. Gnojišča za shranjevanje gnoja in gnojnice v bližini pomožne stavbe ter nepropustne greznice je potrebno urediti v skladu s predpisi.«

64. člen

Spremeni se 82. člen tako, da se glasi:

»82. člen

3.4.2.2.24

.z – GE zidanice in vinske kleti za vinotoč
1.0	Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE.
(ONR): stavbna zemljišča, (PNRP): Av – površine razpršene poselitve-vinogradništvo namembnost GE: namenjena je kmetijski dejavnosti – pridelavi in shranjevanju vina in sadja in na osnovi grozdja in sadja izdelanih produktov. Dovoljena je tudi pridelava in hramba sadja oziroma manjša kmetijska proizvodnja (vinogradništvo, sadjarstvo) ter začasno bivanje. GE je vezana na posest obdelovalnih površin za eno od naslednjih kultur (najmanjše obdelovalne površine) – za zidanico: – vinograd za vinsko trto – 20 arov na K1 ali 10 arov na K2 ali – intenzivni sadovnjak avtohtonih pečkarjev in/ali koščičarjev v skladu s sortnim izborom za Republiko Slovenijo – 50 arov. Za vinsko klet za vinotoč je potrebno najmanj 30 a površine zasajene z vinsko trto. Intenzivni vinograd ali sadovnjak mora biti vpisan v Register kmetijskih gospodarstev.
2.0	Dopustni tipi stavb na GE
2.1	Glavne stavbe – tip, število	Zidanica (le ena) ali vinska klet za vinotoč (le ena), obstoječa zakonita zgrajena stanovanjska stavba. Obstoječi zakonito zgrajeni stanovanjski objekti se urejajo po določilih GE .od oziroma stavbno tipologijo hiše na podeželju. Sprememba zidanic v stanovanjske stavbe ni dopustna.
2.2	Pomožne stavbe	Gradnja pomožnih stavb ni dovoljena.
2.3	Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti po Uredbi (razen stavb)	– ograja, podporni zid (3.4.1.16), mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodomet, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture, kolesarska pot, pešpot in podobne, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (razen bazena za kopanje), objekti za oglaševanje, pomožni komunalni objekt, pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. – Ob vinotočih so dopustne majhne stavbe do 50,0 m² kot so: nadstrešek, letna kuhinja, zimski vrt in podobni objekti. Svetlobni panoji na zidanicah niso dovoljeni.
3.0	Dopustna izraba prostora GE
3.1	Faktor zazidanosti	Na vinogradniških območjih faktor zazidanosti ni določen. Velikost stavbe je odvisna od GE in predpisanih obdelovalnih površin vinograda ali sadovnjaka. Stavba se locira znotraj določene GE, funkcionalne površine stavbe (dovoz z manipulativnimi površinami) so dovoljene tudi na kmetijskem zemljišču v neposredni bližini določene GE.
4.0	Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1	Organizacija prostora
4.2	Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje	Pri zidanici naj bo zagotovljeno vsaj eno parkirno mesto za gospodarsko vozilo (traktor s prikolico, ipd.), pri vinski kleti pa v skladu s splošnimi kriteriji PM za GE. Odprti useki in nasipi ne smejo biti višji od 3,0 m. Novi in povečani podporni zidovi so lahko obdelani kot škarpe iz lokalnega apnenca s poglobljenimi fugami, dovoljene so kombinacije z betonom, opeko in lesom. Varovalne ograje nad opornimi zidovi so lahko izdelane v obliki plotov ali brajd.
4.3	Velikost GE, posebnosti parcelacije	Rezultat parcelacije naj zagotavlja izpolnjevanje kriterijev velikosti obdelovalnih površin, navedenih v točki 1.0.
4.4	Druge določbe urbanističnega oblikovanja	Na območju GE veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom. Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.«

65. člen

Spremeni se 83. člen tako, da se glasi:

»83. člen

3.4.2.2.25

.x – GE s posebnimi režimom urejanja
1.0	Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE.
(ONR): stavbna zemljišča, (PNRP): vse vrste območij stavbnih zemljišč, namembnost GE: v skladu z določili v posebnih merilih.
2.0	Dopustni tipi stavb na GE
2.1	Glavne stavbe – tip, število, število etaž	V skladu z določili v posebnih merilih.
2.2	Pomožne stavbe – število, število etaž	Dovoljena je gradnja pomožnih stavb po Uredbi kot nezahtevni oziroma enostavni objekti: – majhna stavba: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti. Dovoljena je gradnja največ enega pritličnega objekta ene vrste. Tipi objektov pomožnih stavb po klasifikaciji (CC-SI) so: 12420 Garažne stavbe (le garaže), 12510 Industrijske stavbe (razen tovarn, klavnic, pivovarn, montažnih hal), 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (le pokrite skladiščne površine), 12711 Stavbe za rastlinsko predelavo, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 12201 Stavbe javne uprave (razen sodišč, parlamenta, policijske postaje, stavbe občine), 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, 12203 Druge poslovne stavbe (razen konferenčnih in kongresnih stavb), 12301 Trgovske stavbe (razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic) za neživilske dejavnosti.
2.3	Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi	– pomožni objekt v javni rabi: grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula), grajen gostinski vrt, pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos, – ograja, podporni zid (3.4.1.16), vodnjak, – kiosk ali tipski zabojnik (3.4.1.11), urbana oprema (3.4.1.17), odprt sezonski gostinski vrt, oder z nadstreškom, začasne tribune za gledalce na prostem in pokrit prireditveni prostor kot začasni objekti po OPN, ob javnih prireditvah so dovoljene druge tehnične naprave in ureditve, potrebne za takšne prireditve (osvetlitev, ozvočenje, varnostni sistemi itd.).
3.0	Dopustna izraba prostora GE
3.1	Faktor zazidanosti	Dopustna izraba prostora na gradbeni enoti: FZ do največ 0,7.
4.0	Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1	Organizacija prostora	/
4.2	Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje	Zunanje ureditve naj bodo oblikovno usklajene in prilagojene vlogi GE.
4.3	Velikost GE, posebnosti parcelacije	/
4.4	Druge določbe urbanističnega oblikovanja	Na območju GE veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom. Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.«

66. člen

Spremeni se 84. člen tako, da se glasi:

»84. člen

(Državni prostorski akti/prostorski izvedbeni načrti – gradbene enote varovanja meril veljavnih prostorsko izvedbenih načrtov)

3.4.2.2.26

.pin – GE varovanje meril veljavnih prostorsko izvedbenih načrtov
1.0	Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba (PNR), namembnost GE.
(ONR): stavbna zemljišča, (PNR): vse vrste območij stavbnih zemljišč, namembnost GE: v skladu z merili veljavnih PIN oziroma DPN.
2.0	Dopustni tipi stavb na GE
2.1	Glavne stavbe – tip, število, število etaž	Opredeljene v predmetnem prostorsko izvedbenem aktu.
2.2	Pomožne stavbe – število, število etaž	Opredeljene v predmetnem prostorsko izvedbenem aktu. V kolikor niso opredeljene v predmetnem prostorsko izvedbenem aktu in niso v nasprotju z določili OPN, je dovoljena gradnja naslednjih pomožnih stavb po Uredbi, kot nezahtevni oziroma enostavni objekti: – majhna stavba: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti. Dovoljena je gradnja največ enega pritličnega objekta ene vrste.
2.3	Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi	Opredeljeni v predmetnem prostorsko izvedbenem aktu. V kolikor ni v nasprotju z opredelitvami OPN je dovoljena gradnja: ograja, podporni zid (3.4.1.16), nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodomet, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, vodni zbiralnik, bazen za kopanje, grajen ribnik in okrasni bazen, grajeni rastlinjak, pomožni komunalni objekti, parkirišče.
3.0	Dopustna izraba prostora GE
3.1	Omejitev gostote pozidave v tlorisu, odmiki stavb	Opredeljeno v predmetnem prostorsko izvedbenem aktu.
4.0	Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1	Organizacija prostora	Opredeljena v predmetnem prostorsko izvedbenem aktu.
4.2	Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje	Opredeljene v predmetnem prostorsko izvedbenem aktu.
4.3	Velikost GE, posebnosti parcelacije	Opredeljena v predmetnem prostorsko izvedbenem aktu.
4.4	Druge določbe urbanističnega oblikovanja	Opredeljene v predmetnem prostorsko izvedbenem aktu. V kolikor v izvedbenem aktu niso določeni pogoji za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov po uredbi, se za oblikovanje le-teh uporabljajo določila tega odloka.«

67. člen

Spremeni se 85. člen tako, da se glasi:

»85. člen

3.4.2.2.27

.ppn – GE varovanje pogojev izvedbe občinskih podrobnih prostorskih načrtov
1.0	Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE.
(ONR): stavbna zemljišča, (PNRP): vse vrste območij stavbnih zemljišč, namembnost GE: v skladu z usmeritvami za izdelavo OPPN.
2.0	Dopustni tipi stavb na GE
2.1	Glavne stavbe – tip, število, število etaž	Le obstoječa stavbna struktura. Novih stavb ni dovoljeno graditi.
2.2	Pomožne stavbe – število, število etaž	Le obstoječa stavbna struktura. Novih stavb ni dovoljeno graditi, razen pomožnih stavb po Uredbi, kot nezahtevni oziroma enostavni objekti: – majhna stavba: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti, – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti. Dovoljena je gradnja največ enega pritličnega objekta ene vrste, vendar le na funkcionalnem zemljišču glavne stavbe.
2.3	Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi	Dovoljeni so le obstoječi objekti ter: ograja, podporni zid (3.4.1.16), nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodomet, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, vodni zbiralnik, bazen za kopanje, grajen ribnik in okrasni bazen, grajeni rastlinjak, pomožni komunalni objekti.
3.0	Dopustna izraba prostora GE
3.1	Omejitev gostote pozidave v tlorisu, odmiki stavb	Predmet izdelave OPPN.
4.0	Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1	Organizacija prostora	Določena z OPPN.
4.2	Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje	Ohranitev obstoječega statusa oziroma sanacija stavbišč/utrjenih površin v zelene površine.
4.3	Velikost GE, posebnosti parcelacije	Dovoljena je parcelacija, ki je podlaga za predvideno združevanje parcel v skladu z OPPN.
4.4	Druge določbe urbanističnega oblikovanja	Vsi posegi in ukrepi na GE, ki bi lahko dvignili ekonomsko vrednost zemljišč, gredo v primeru eventualnih posegov v kontekstu realizacije OPPN na račun investitorja. Do sprejetja OPPN so dovoljene gradnje in prostorske ureditve, ki ne bodo ovirale načrtovane gradnje in ureditev po OPPN, med drugim: – gradnja komunalne opreme za oskrbo obstoječih objektov ter vzdrževanje, rekonstrukcija ter odstranitev gospodarske javne infrastrukture, – gradnja pomožnih objektov – ograj ter postavitev začasnih objektov po OPN,
		– vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječih objektov, nadzidave in prizidave ter nadomestne gradnje na obstoječih GE, v kolikor niso v neskladju z načrtovano ureditvijo, – odstranitev obstoječih objektov, – sprememba rabe in namembnosti obstoječih objektov glede na plansko namensko rabo zemljišča. Vsi posegi, razen vzdrževanja, so dovoljeni le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Na območju GE veljajo do sprejema OPPN stopnje varstva pred hrupom določene v Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju glede na opredeljeno namensko rabo prostora na območju urejanja z OPPN. Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.«

68. člen

Za 85. členom se doda novo podpoglavje »Tipi gradbenih enot s prevladujočo PNRP – B« in nov 85.a člen, ki se glasi:

»85.a člen

3.4.2.2.28

.ph – GE objekt za kratkotrajno nastanitev/bungalov
1.0	Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE
(PNRP): BT – območje za turizem; namembnost GE: namenjena je turizmu oziroma turistični ponudbi s kratkotrajno nastanitvijo, kjer so v manjšem obsegu dovoljene tudi terciarne dejavnosti (trgovina, gostinski lokali) ter razvoju urbanih površin s posebno funkcijo. GE je v okviru turistične ponudbe namenjena tudi ureditvi šotorišč, kampov in piknik prostorov.
2.0	Dopustni tipi stavb na GE
2.1	Glavne stavbe – tip, število, število etaž	Objekt za kratkotrajno nastanitev – visok do K+P (kolenčni zid do 1,6 m) ali E1+M. Bungalov – visok le E1.
2.2	Pomožne stavbe – število, število etaž	Lahko se gradi največ ena pomožna stavba GE (3.4.3.7.) po Uredbi kot enostavni objekt in sicer le majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (samo prislonjena k stavbi), kot enoetažni objekt površine do 20 m².
2.3	Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi	Objekti za lastne potrebe: parkirišče, vadbena oprema, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (le bazen za kopanje in okrasni bazen), priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, športno igrišče na prostem, pomožni komunalni objekti, utrjena dvorišča, ograje, škarpe in podporni zidovi (3.4.1.16.), zbiralnik za kapnico ter pomožni infrastrukturni objekti – pomožni objekti za spremljane stanja okolja in vrtina potrebna za raziskave ali vodnjak, mala čistilna naprava, nepretočna greznica.
3.0	Dopustna izraba prostora GE
3.1	Omejitev gostote pozidave v tlorisu, odmiki stavb	Dopustna izraba prostora na gradbeni parceli: FZ največ 0,6.
4.0	Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1	Organizacija prostora	Minimalni odmik med objekti za kratkotrajno nastanitev je 6 m (šteje se skrajna točka objekta), če objekt ne poslabšuje bivalnih pogojev in rabe obstoječih objektov. V nasprotnem je dovoljen minimalni odmik med objekti 10 m.
4.2	Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje	Priporočljivo je, da GE nima ograje. Sicer je lahko oblikovana le kot živa meja, plot ali žična ograja do 1,2 m višine.
4.3	Velikost GE, posebnosti parcelacije	Velikostni red GE je do 1500 m².
4.4	Druge določbe urbanističnega oblikovanja	Na območju GE veljajo merila II. stopnje varstva pred hrupom. Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturno-varstvenih pogojev in soglasja.«

69. člen

Spremeni se 86. člen tako, da se glasi:

»86. člen

(splošna merila oblikovanja)

3.4.3.1 Stavba – splošna merila oblikovanja stavb

3.4.3.1.1 Značaj stavbe

(1) Stavbe naj bodo stavbarsko oziroma arhitekturno oblikovane. Merilo ter stavbarski oziroma arhitekturni izraz pri vsaki novi ali rekonstruirani stavbi oziroma dozidavi ali nadzidavi, naj bo izpeljan iz arhitekturnih oziroma stavbarskih tipov oziroma njihovih elementov avtohtone arhitekture, v kontekstu ohranjanja in razvoja arhitekturne identitete prostora. Poleg tega naj zagotavlja integracijo v konkretno mikro okolje, v katerega se stavbo umešča – v skladu z vlogo stavbe v prostoru (na primer: lokacija na robu naselja, ob javnem prostoru, ipd.) in v skladu z njeno namembnostjo. Glede na vlogo stavbe na GE je stavba lahko glavna ali pomožna.

V primeru dozidav legalno zgrajenih objektov se oblikovanje objekta in naklon strešin prilagajajo obstoječemu objektu.

(2) Gradnja stavb okroglih oblik ni dovoljena, izjeme so cerkve, druge javne stavbe, kapelice in silosi.

(3) Nove in rekonstruirane stavbe morajo izpolnjevati tehnična merila oziroma gradbene predpise v zvezi z gradnjo in uporabo stavb (npr. s področja varovanja zdravja), zagotavljanja higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osončenjem, dostopnosti za invalide, varovanja pred hrupom v skladu z Zakonom o graditvi objektov in podzakonskimi akti, zagotavljanjem požarnovarstvenih zahtev in drugo. Pri gradnji se priporoča uporaba naravnih materialov lokalnega izvora. Pri posegih v obstoječe objekte je potrebno načrtovati aktivno zaščito pred hrupom, toplotnimi izgubami in vlago s tehnični ter konstrukcijski ukrepi (zaščita oken, fasad, tlakov ipd.).

3.4.3.1.2 Namembnost stavbe

(4) Sprememba namembnosti in rabe stavbe je dovoljena, če je v skladu z namembnostjo opredeljene enote urejanja oziroma določili tipa GE. Obstoječe dejavnosti se lahko pod obstoječimi pogoji ohranjajo.

3.4.3.1.3 Etažnost stavbe

(5) Upoštevajoč določila termina v Zakonu o graditvi objektov je etažnost določena z dovoljenim največjim številom etaž na strani najvišje vzdolžne fasade stavbe nad terenom, na primer E2 za pritličje in nadstropje pri glavnem vhodu v pritličju oziroma za klet in pritličje pri glavnem vhodu v kleti ipd.

(6) Možnost gradnje mansarde, to je podstrešja s koristno površino, določa navedba oznake M (npr. E2+M). Mansarda ima lahko kolenčni zid, merjen v notranjosti prostora, do svetle višine 1,4 m. Uporabni prostori se na podstrešju kljub temu lahko vzpostavijo v skladu z drugimi merili EUP. V primerih obstoječih stavb, ko je kolenčni zid podstrešja višji od 1,2 m, se podstrešje šteje za celotno etažo (praviloma nadstropje).

(7) Kletne etaže je mogoče organizirati na celotni tlorisni površini vseh stavb GE, če v posebnih merilih ni opredeljeno drugače. Kleti, oziroma etaže ki so v celoti vkopane, lahko obsegajo vsaj celotno območje dvorišča oziroma površino, ki jo dovoljujejo faktorji, če so za posamezno GE opredeljeni. Namembnost kletne etaže je v povezavi z namembnostjo glavne stavbe in NRP GE: pomožni prostori, skladišča, lahko tudi stanovanjski in poslovni prostori za potrebe dejavnosti.

(8) Obstoječa stavbna struktura, ki je višja od predpisane pri posameznem tipu stavbe, lahko obdrži obstoječo višino le v primeru vzdrževalnih del, rekonstrukcije in spremembe namembnosti. Prav tako lahko tovrstne obstoječe stavbe obdržijo obstoječo višinsko koto glavnega vhoda v stavbo.

(9) Za obstoječo zakonito zgrajeno stavbno strukturo, ki po tlorisnih razmerjih odstopa od predpisanih razmerij pri posameznem tipu stavbe, velja toleranca do +/- 20 %.

3.4.3.1.4 Orientacija stavbe

(10) Orientacija stavbe je smer slemena strehe osnovnega kubusa stavbe. Ta je vzdolžna, glede na tlorisno geometrijo stavbe in je določena s smerjo pozidave. V kolikor smer za predmetno GE ni označena, je določena z merili predmetnega tipa GE ali s posebnimi merili EUP. V kolikor teh določil ni, potem se določi po analogiji smeri pozidave istovrstnih, kakovostno umeščenih stavb (glavnih za glavne, ipd.) na sosednjih GE. V kolikor je iz navedenega ni mogoče določiti, potem naj le-ta načeloma poteka v smeri plastnic zemljišča za vse vrste stavb, z izjemo zidanice.

3.4.3.1.5 Podzemna stavba

(11) Pod nivojem terena se lahko na območjih, predvidenih za gradnjo po tem odloku, gradijo podzemne stavbe vselej in povsod. Gradnja je pogojena z gradbeno tehničnimi lastnostmi in pogoji obratovanja. Podzemna stavba ne sme ovirati kvalitetnega izpolnjevanja podrobnejše namenske rabe ter osnovnih funkcij ureditve nad nivojem terena oziroma nad nivojem javnega prostora (npr. parka, vozišča ipd.). V soglasju z upravljavcem javnega prostora se podzemna stavba ali njen del lahko zgradi tudi v javnem prostoru, preko regulacijskih črt. Namembnost podzemnih stavb naj bo načeloma povezana z namembnostjo glavne stavbe na GE – kot garaža, servisni in drugi pomožni prostor, lahko pa je tudi stanovanjski ali javen.

3.4.3.2. Osnovni in sekundarni kubus

3.4.3.2.1 Osnovni kubus stavbe

(12) Oblikovan naj bo kot osrednji del stavbe, s praviloma najpomembnejšim programom in z največjim volumnom, ki je v primeru, da leži ob javnem prostoru, umeščen na regulacijski črti. Umeščanje osnovnega kubusa na GE je opredeljeno pod merili oblikovanja GE (3.4.2.0. GE). Glede na Pravilnik OPN se lahko gradi kot zahtevni ali manj zahtevni objekt.

3.4.3.2.2 Sekundarni kubusi stavbe

(13) So vsi drugi deli stavbe zunaj osnovnega kubusa, ki so od njega bistveno manjši. Odstopajo po višini in oblikovanju tako, da so osnovnemu kubusu podrejeni in se z njim hkrati stikajo na vsaj eni stranici.Gradnja sekundarnega kubusa stavbe je pogojena z možnostjo izgradnje dvorišča, če ta pri tipu GE obstoja.

(14) Sekundarni kubus, ki poleg meril sekundarnega kubusa izpolnjuje tudi merila nezahtevnega in enostavnega objekta po Uredbi, se lahko po njej gradi kot nezahtevni ali enostavni objekt. Velja tudi obratno, vsi enostavni in nezahtevni objekti morajo ustrezati merilom oblikovanja in umestitve stavb po tem odloku.

(15) Sekundarni kubus se lahko oblikuje le v skladu z naslednjimi merili:

– na osnovni kubus stavbe je dovoljena gradnja sekundarnih kubusov do 50 % zazidalne površine osnovnega kubusa stavbe, sekundarni kubusi se lahko dodajajo ali odvzemajo,

– tlorisna zasnova je lahko pravokotne in nepravilne (L, T, prisekane in druge) oblike, kubusi se lahko dodajajo ali odvzemajo na čelnih in vzdolžnih fasadah, višina slemena sekundarnega kubusa ne sme presegati višine slemena osnovnega kubusa.

(16) Dovoljena je izvedba balkona, kot posebnega arhitekturnega elementa, optimalno globokega od 1,5 m do največ 2,5 m. Pri zidanicah in vinotočih je lahko balkon globok največ 1 m, dolžina je lahko 1/3 dolžine fasade, na kateri je vzpostavljen.

(17) Dovoljena je izvedba ganka, kot avtohtonega arhitekturnega elementa. To je zunanji hodnik vzdolž celotne glavne fasade, globok do največ 1,5 m, pokrit z osnovno streho. Ob tem lahko previs strehe nad gankom vzpostavlja asimetrijo stavbe in lahko presega horizontalno projekcijo ganka za največ 0,5 m. Gank naj bo, razen konstrukcijske plošče, praviloma izdelan iz lesa.

(18) Dovoljena je izvedba lože, kot posebnega arhitekturnega elementa. To je pokrit zunanji prostor, nad pritličjem umaknjen v volumen stavbe, ki je z vseh strani, razen z ene, zaprt. Loža naj ne presega ravnine fasade.

(19) Dovoljena je izvedba nadstreška, ki predstavlja posebno obliko sekundarnega kubusa. Nadstrešek je vsaj z dveh strani odprt.

(20) Streha sekundarnega kubusa je lahko tipa ravna in streha z naklonom (enokapna, dvokapna in večkapna), usklajena z naslednjimi merili:

– elementi strehe z naklonom (dvokapne in večkapne) so lahko le enakega naklona kot pri strehi osnovnega kubusa ali konceptualno komplementarni,

– enokapne strehe so lahko nižjega naklona ali enakega naklona kot pri strehi osnovnega kubusa oziroma je podaljšek osnovne strešine,

– kota slemena je lahko enaka koti slemena osnovnega kubusa ali nižja, ne sme pa presegati višino slemena osnovnega kubusa,

– sleme strehe sekundarnega kubusa je lahko pravokotno na potek slemena strehe glavne stavbe, vendar enakega naklona,

– frčade ali drugi strešni izzidki so dovoljeni,

v primeru izvedb strehe v naklonu na sekundarnem kubusu, ki je dodan na krajšo stranico osnovnega kubusa, je smer slemena enak kot pri osnovnem kubusu.

3.4.3.3 Strehe z naklonom (dvokapne, enokapne, večkapne in štirikapne)

(21) Optimalni naklon strešnih površin je 45°, vendar pa naj bo med 35° in 45°. V obstoječih soseskah naj se prilagaja kontekstu obstoječih streh, vendar naj ne bo manjši od 30°.

(22) Strehe z naklonom naj imajo le lokalnemu koloritu prilagojeno barvo kritine, ki je načeloma opečno rdeča in izjemoma sivo črna. Površinska struktura kritine ne sme oddajati svetlobnih refleksov. Priporočljiva je opečna kritina.

V izjemnih primerih, v primeru steklenjakov oziroma zimskih vrtov, je lahko strešna kritina tudi brezbarvna ali prosojna.

(23) Napušč strehe je stavbarski/arhitekturni element, ki poteka od finalnega sloja fasade do skrajne zunanje točke strehe, vključno s sistemom odvodnjavanja. Optimalna širina vzdolžnega napušča je do 0,8 m horizontalne projekcije, vendar ne sme presegati 1,0 m. Optimalna širina čelnega napušča je do 0,8 m horizontalne projekcije in ne sme presegati 1,0 m.

(24) Strešni izzidki (frčade) in strešna okna so lahko le enega tipa in velikosti na posamezni strešni površini, v čelnem risu trikotne, dvokapne oblike (z istim naklonom kot osnovna streha) ali pravokotne oblike z ravno streho naklona do 6º, enokapne naklona do 20º in trapezne. Višina strešnih izzidkov ne sme presegati višino slemena strehe osnovnega kubusa. Strešni izzidki (frčade) ne smejo presegati 30 % tlorisa posamezne strešne površine. Pri tem naj bodo trikotne in trapezne frčade tlorisno v celoti umeščene v spodnjih dveh tretjinah strešne površine. Nad glavnim vhodom je dovoljena izvedba sredinskega večjega strešnega izzidka do 1/3 tlorisa posamezne strešine. Na eni strešini je dovoljena kombinacija strešnih oken in frčad. Frčade naj bodo na strehi umeščene praviloma simetrično, skladno s kompozicijo fasad objekta.

(25) Zbiralniki sončne energije naj bodo praviloma integrirani v streho in v istem naklonu kot strešna površina. Postavljeni naj bodo na strešnih površinah, ki ne mejijo na najpomembnejši javni prostor. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva, dopustna je le izjemoma, na podlagi kulturnovarstvenega soglasja.

3.4.3.3.01 Štirikapna streha

(26) Je tip strehe z naklonom, ki se lahko gradi le v primeru rekonstrukcij obstoječih stavb s takšnim tipom ali v primerih, kjer tako določa OPPN.

3.4.3.3.02 Dvokapna streha

(27) Je tip strehe z naklonom, ki ima naslednje elemente:

– strešni površini sta simetrični,

– čopi niso dovoljeni, razen pri tipu stavbe hiša na podeželju in pomožnih stavbah ter v primerih, kjer se v vodilni mapi dokaže potreba po njem iz vizualne izpostavljenosti stavbe v širši kulturni krajini ali iz vidika avtohtonosti v naselju, v katerem je stavba umeščena.

3.4.3.3.03 Enokapna streha

(28) Je tip strehe z naklonom, ki ima le eno kap oziroma eno strešno površino. Sleme naj poteka v smeri daljše stranice osnovnega kubusa. Pri enokapnih strehah je dovoljen tudi manjši naklon, do 20°.

3.4.3.4 Ravna streha

(29) Je skupaj s strešnim vencem oblikovana tako, da je v merilu perspektive pešca iz javnega prostora vidna kot ravna streha s strešnim vencem (brez vidnih naklonskih strešin). Izvedena je lahko kot nepohodna ali pohodna streha (terasa) ali kot zelena streha. Sistemi za izrabo sončne energije so lahko integrirani v streho v kateremkoli naklonu, vendar poenoteno za vse elemente in tako, da segajo največ 1,5 m nad strešni venec.

3.4.3.5 Fasada

(30) Glavna fasada je fasada, ki je postavljena proti najpomembnejšemu javnemu prostoru.

Fasade, ki potekajo vzdolž slemena strehe (oziroma na območju te orientacije), so vzdolžne fasade. Fasadi, ki sta na strani izteka slemena, sta čelni fasadi. Notranja fasada je fasada, ki meji na sekundarni del GE ali odprti prostor krajine.

(31) Mejne fasade so fasade stavbe, ki mejijo na sosednjo GE in so od le-te odmaknjene manj kot 0,25 m. Oblikujejo se kot slepe fasade, in sicer z naslednjimi elementi:

– so brez odprtin,

– od meje morajo biti odmaknjene za 5 cm oziroma za debelino, ki jo določa debelina izolacije fasade.

(32) Najpomembnejši fasadni elementi naj bodo praviloma urejeni v enotnem kompozicijskem sistemu, načeloma v vertikalnih oseh. Fasadne obloge (cokel) iz keramike ter poliranega kamna niso dovoljene.

Barve fasad so lahko le bele in nežne pastelne barve zemeljskih tonov. Pri izvedbi montažnih nestanovanjskih, proizvodnih in skladiščnih objektov pa se lahko fasade obložijo s prefabriciranimi elementi iz pločevine, betona in vlaknocementnih plošč. Pri izvedbi montažnih lesenih stanovanjskih in nestanovanjskih objektov je fasada lesena. Prepovedana je uporaba signalnih barv, ki se v prostoru izrazito moteče in niso tradicionalne (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra, živo rdeča, živo oranžna ipd.). Prav tako ni dopustna kombinacija navedenih in drugih signalnih oziroma izrazito živih barv med seboj. Barva fasade mora biti določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(33) Okenske odprtine pri stavbi tipa trško-mestna hiša ali hiša na podeželju, naj bodo večje od 0,4 m², razmerje med širino in višino je praviloma 1:1,4.

Med okenske odprtine ne sodijo steklene fasade, to so deli fasad v posameznem horizontalnem pasu fasadne ploskve. Stavbno pohištvo v barvah kovin ni dovoljeno. Če obstoječe stanje presega določilo OPN, se obstoječe stanje lahko ohranja do naslednjega posega v fasadni plašč.

(34) Sestavni del arhitekturnih značilnosti stavb so vsi na stavbo nameščeni tehnični in označevalni elementi (svetlobni napisi, oglasni panoji, klimatske naprave ipd.). Na glavni fasadi stavbe ni dovoljeno nameščati inštalacijskih omaric in enot klimatskih naprav. Obvestilno signalizacijo je dovoljeno umeščati v EUP, kjer so dovoljeni javni programi. Dopustna je obvestilna signalizacija in oglaševanje za lastne potrebe na fasadah stavb (in poljavnem prostoru GE), v katerih se opravlja dejavnost (javni program), če le-ti zadovoljujejo določila Uredbe, vendar ne smejo motiti okoliških bivalnih prostorov (stanovanj, pisarn). Na glavni fasadi stavbe se lahko postavljajo tudi spominska obeležja.

(35) Glavni vhod v glavno stavbo je praviloma na glavni fasadi osnovnega kubusa, lahko pa je tudi na čelni fasadi. Kota glavnega vhoda v glavno stavbo je lahko praviloma le na koti javnega prostora +1,2 m oziroma do največ –0,3 m. Drugi najpomembnejši vhod naj se oblikuje na notranji fasadi. Prioriteta pomembnosti vhodov naj sledi zaporedju: javni prostori, drugi poslovni prostori ter bivalni prostori. Vhodi naj se oblikujejo kot osrednji arhitekturni členi fasade, katere del so.«

70. člen

V 87. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Glavna stavba se praviloma umesti ob najpomembnejšem javnem prostoru GE. V njej naj bodo urbanotvorno organizirani najpomembnejši programi, ki so vzpostavljeni na GE. Kot glavna fasada se oblikuje fasada ob najpomembnejšem javnem prostoru, na katerega stavba meji. Z oblikovanjem glavne fasade naj se vzpostavi odnos oziroma pomen in značaj stavbe do javnega prostora.«

71. člen

Spremeni se 88. člen tako, da se glasi:

»88. člen

3.4.3.6.01

hiša na podeželju
Osnovni kubus glavne stavbe (87. člen)	V tlorisu je širok optimalno med 8,0 m in 10,0 m. Tlorisi so podolgovate oblike, pri čemer mora biti najmanjše razmerje širine:dolžini 1:1,3, priporočljivo 1:1,5 do največ 1:2, visoka do največ E2+M, če ni predpisano drugače.
Sekundarni kubusi glavne stavbe (87. člen)	Sekundarni kubus se lahko oblikuje le v skladu z naslednjimi merili: – na osnovni kubus stavbe je dovoljena gradnja sekundarnih kubusov do 50 % zazidalne površine osnovnega kubusa stavbe, sekundarni kubusi se lahko dodajajo ali odvzemajo, – tlorisna zasnova je lahko pravokotne in nepravilne (L, T, prisekane in druge) oblike. Kubusi se lahko dodajajo ali odvzemajo na čelnih in vzdolžnih fasadah, višina slemena sekundarnega kubusa ne sme presegati višine slemena osnovnega kubusa.
Namembnost stavbe	Osnovni namen je bivanje, dopolnilno so lahko vzpostavljene tudi terciarne dejavnosti manjšega obsega. Klet in pritličje stavbe je lahko na območjih z NRP SK in A tudi javno – namenjeno dejavnostim, ki so v skladu z merili bivanja v intenzivnem podeželskem okolju. Terciarna dejavnost ne sme presegati 40 % uporabne površine bivalnega dela objekta.
Tipi objektov	Tip stavbe po klasifikaciji (CC-SI): – enostanovanjska stavba 11100, razen vrstnih in počitniških hiš, – dvostanovanjska stavba 11210, razen vrstnih hiš. V primeru javnih programov so dovoljeni tudi: 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (razen hotelov, motelov), 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, 12201 Stavbe javne uprave (razen sodišč, parlamenta, policijske postaje, stavbe občine), 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, 12203 Druge poslovne stavbe (razen konferenčnih in kongresnih stavb), 12301 Trgovske stavbe (razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic), 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnic), 12620 Muzeji in knjižnice (razen stavb za hrambo arhivskih gradiv). V pritličju stavb (ne več kot 40 % celotnega objekta) so dovoljeni tudi tipi objektov kot so pri tipu GE .vs določeni za pomožne stavbe po Klasifikaciji CC-SI.
Posebnosti oblikovanja fasad	Na območjih varovanja kulturne dediščine se oblikovanje objekta v celoti prilagaja kulturnovarstvenim pogojem pristojne enote ZVKDS.
Tipi streh	Osnovni kubus: – streha z naklonom – tipa dvokapna (3.4.3.3.02) in večkapna streha (3.4.3.3). Sekundarni kubus: – streha je lahko tipa ravna in streha z naklonom (enokapna, dvokapna in večkapna).«

72. člen

Spremeni se 89. člen tako, da se glasi:

»89. člen

3.4.3.6.02

gospodarska stavba
Osnovni kubus glavne stavbe (87. člen)	Optimalno široka 15,0 m in največ 30,0 m, pri čemer mora biti razmerje širine:dolžini med 2:3 do največ 1:3. Pri stavbah, ki so ožje od 15,0 m, je lahko to razmerje med širino in dolžino 1:1 in 1:3, visoka do največ E3, če ni drugače predpisano. Dovoljena je toleranca pri širini in dolžini objekta v primeru tehnoloških zahtev proizvodnega procesa oziroma se tlorisna zasnova prilagaja tehnologiji in velikosti GE.
Sekundarni kubusi glavne stavbe (87. člen)	Dovoljena je izgradnja sekundarnih kubusov po splošnih merilih glavne stavbe. Praviloma se gradijo na straneh, ki ne mejijo na najpomembnejši javni prostor.
Namembnost stavbe	Namenjena opravljanju dejavnosti s področja kmetijstva ter terciarnih dejavnosti (obrtnih, servisnih in drugih dejavnosti). Bivanje v njej ni dovoljeno.
Tipi objektov	12510 Industrijske stavbe (razen tovarn, klavnic, pivovarn, montažnih hal), 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (le pokrite skladiščne površine), 12711 Stavbe za rastlinsko predelavo, 12712 Stavbe za rejo živali, 12713 Stavbe za spravilo pridelka, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 12203 Druge poslovne stavbe (razen konferenčne in kongresne stavbe), 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (samo avtopralnice).
Posebnosti oblikovanja fasad	Dovoljeno je stavbno pohištvo tudi v barvi kovin. Dovoljene so slepe in steklene (antirefleksijske) fasade. Na območjih varovanja kulturne dediščine se oblikovanje objekta v celoti prilagaja kulturnovarstvenim pogojem pristojne enote ZVKDS.
Tipi streh	Streha z naklonom – tip dvokapna streha (3.4.3.3.02) – praviloma brez frčad. Odstopanje naklona strešin je možno le s posebno utemeljitvijo. V urbanem okolju je dovoljena tudi streha tipa ravna streha (3.4.3.4). Pri gospodarskih objektih, kjer se opravlja dejavnost, se naklon objekta prilagaja tehnološkem načrtu, vendar višina objekta ne sme presegati višino obstoječih objektov v radiju 100,0 m. Sekundarni kubus: – streha je lahko tipa streha z naklonom – tipa dvokapna streha (3.4.3.3.02), enokapna streha (3.4.3.3.03) ali tipa ravna streha (3.3.3.4).«

73. člen

Spremeni se 90. člen tako, da se glasi:

»90. člen

3.4.3.6.03

industrijska hala
Osnovni kubus glavne stavbe (87. člen)	Kot volumen naj bo pravilnih elementarnih geometrijskih oblik z ravnimi površinami (na primer kocka, kvader, ipd.). Višina stavbe lahko sega le do višine naselbinskega telesa oziroma prevladujoče stavbne strukture v vplivnem območju, odvisna je od tehnologije proizvodnih procesov. Osnovni kubus glavne stavbe se prilagaja tehnologiji proizvodnih procesov.
Sekundarni kubusi glavne stavbe (87. člen)	Dovoljena je izgradnja sekundarnih kubusov po splošnih merilih glavne stavbe.
Namembnost stavbe	Namenjena dejavnosti sekundarnega sektorja, v manjši meri (do 20 %) lahko tudi z njo povezanimi dopolnilnimi dejavnostim terciarnega sektorja.
Tipi objektov	12510 Industrijske stavbe, 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, 23030 Objekti kemične industrije (razen koksarne ter terminala za ogljikovodike ter rafinerije).
Posebnosti oblikovanja fasad	Stavbno pohištvo bele barve ali barve kovin je dovoljeno. Dovoljene so slepe in steklene (antirefleksijske) fasade. Na območjih varovanja kulturne dediščine se oblikovanje objekta v celoti prilagaja kulturnovarstvenim pogojem pristojne enote ZVKDS.
Tipi streh	Streha oblikovana kot tip ravna streha (3.4.3.4). Izjemoma je dovoljeno odstopanje s posebno utemeljitvijo na način, da se oblikuje kot streha z naklonom (dvokapnica) do največ 20º brez strešnih izzidkov.«

74. člen

Spremeni se 91. člen tako, da se glasi:

»91. člen

3.4.3.6.04

klasična javna stavba
Osnovni kubus glavne stavbe (87. člen)	Obstoječa stavbna struktura (tlorisni in višinski gabarit) se ohranja. Glavne fasade nadomestnih stavb naj se locirajo na obstoječo gradbeno linijo oziroma regulacijske črte. Dovoljene so tolerance pri tlorisni zasnovi oziroma k osnovnem kubusu je dovoljena izvedba sekundarnih kubusov.
Sekundarni kubusi glavne stavbe (87. člen)	Dovoljena je gradnja sekundarnih kubusov na vseh fasadah. Sekundarni kubus proti javnemu prostoru naj bo oblikovan tako, da je ostalim arhitekturnim elementom glavne fasade izrazito podrejen (npr. viseč steklen ipd.). Zazidalna površina sekundarnih kubusov ni omejena in se prilagaja namembnosti objekta oziroma se načrtuje v skladu veljavnimi predpisi za to vrstni objekt. Sekundarni kubusi se lahko dodajajo ali odvzemajo, tlorisna zasnova je lahko pravokotne in nepravilne (L, T, prisekane in druge) oblike. Višina slemena sekundarnega kubusa ne sme presegati višine slemena osnovnega kubusa.
Namembnost stavbe	Namenjene kvartarnim dejavnostim družbene infrastrukture. V primeru odsotnosti javnih programov je lahko do 50 % koristnih površin izjemoma namenjenih tudi programom terciarnega sektorja ali bivanju, vendar ne v pritličju. Proizvodnja, skladiščenjena večjih površinah od 50 m² in trgovina z zunanjimi skladiščnimi prostori niso dovoljeni.
Tipi objektov	12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 12201 Stavbe javne uprave; 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic; 12203 Druge poslovne stavbe; 12301 Trgovske stavbe (razen veleblagovnic); 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnic); 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (razen paviljonov za stavbe za živali in rastline v živalskih in botaničnih vrtovih); 12620 Muzeji in knjižnice; 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo; 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo; 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (razen nadstrešnic za potnike na avtobusnih in drugih postajališčih, javnih sanitarij in podobnega).
Posebnosti oblikovanja fasad	Obstoječe javne stavbe izpred 1. polovice 20. stoletja naj se prenavljajo v skladu s prvinami predmetne, izvorne arhitekture. Brez oblikovnih sprememb je potrebno v celoti prenoviti najmanj naslednje elemente: glavno in čelne fasade z vsemi izvornimi arhitekturnimi značilnostmi stavbe (detajle, streho in osnovni notranji ustroj stavbe s stopniščem). Stavbno pohištvo je dovoljeno tudi v beli barve oziroma barvi kovin. Odstranitev kakovostnih portalov, vhodnih vrat iz fasade orientirane na javni prostor (trg) ni dovoljeno. Na območjih varovanja kulturne dediščine se oblikovanje objekta v celoti prilagaja kulturnovarstvenim pogojem pristojne enote ZVKDS.
Tipi streh	Osnovni kubus: – streha z naklonom – tipa dvokapna (3.4.3.3.02) in večkapna streha (3.4.3.3). Sekundarni kubus: – streha je lahko tipa ravna in streha z naklonom (enokapna, dvokapna in večkapna).«

75. člen

Spremeni se 92. člen tako, da se glasi:

»92. člen

3.4.3.6.05

modernistična javna stavba
Osnovni kubus glavne stavbe (87. člen)	Visoka je lahko največ do E3.
Sekundarni kubusi glavne stavbe (87. člen)	Višinsko smejo segati največ do kote 1,0 m pod koto kapi osnovnega kubusa.
Namembnost stavbe	Namenjene kvartarnim dejavnostim družbene infrastrukture. V primeru odsotnosti javnih programov je lahko do 50 % koristnih površin izjemoma namenjenih tudi programom terciarnega sektorja ali bivanju, vendar slednje ne v pritličju.V stavbi ni dovoljena proizvodnja, skladiščenje na površinah večjih od 50 m² oziroma arhiviranje na več kot 30 % tlorisne površine, če tak prostor ni javen.
Tipi objektov	12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 12201 Stavbe javne uprave, 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, 12203 Druge poslovne stavbe, 12301 Trgovske stavbe, 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (razen paviljonov za stavbe za živali in rastline v živalskih in botaničnih vrtovih), 12620 Muzeji in knjižnice, 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo, 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (razen nadstrešnic za potnike na avtobusih in drugih postajališčih, javnih sanitarij in podobnega).
Posebnosti oblikovanja fasad	Fasade, razen notranje/dvoriščne fasade, naj bodo oblikovane kot glavna fasada (3.4.3.5), tako da prezentirajo javne vsebine stavbe. Tako slepe kot steklene fasade so dovoljene. Slednje le brez refleksnih odbojev. Stavbno pohištvo je dovoljeno tudi v beli barvi oziroma barvah kovin. Na območjih varovanja kulturne dediščine se oblikovanje objekta v celoti prilagaja kulturnovarstvenim pogojem pristojne enote ZVKDS.
Tipi streh	Streha z naklonom – tipa dvokapna (3.4.3.3.02) ali enokapna streha (3.4.3.3.03), v intenzivnem urbanem okolju je dovoljena tudi streha tipa ravna streha (3.4.3.4). Znotraj tega naj bodo naklon strešnih površin in kolorit ter struktura kritine, usklajeni z okoliško strešno strukturo.«

76. člen

Spremeni se 93. člen tako, da se glasi:

»93. člen

3.4.3.6.06

modernistična stanovanjska hiša
Osnovni kubus glavne stavbe (87. člen)	Tlorisna zasnova je praviloma pravokotne oblike. Dovoljena je kombinacija pravilne in nepravilne oblike, pri čemer mora biti najmanjše razmerje širine:dolžini 1:1,2, do največ 1:2, visoka do največ E2+M, če ni predpisano drugače. Sleme ne sme presegati silhuete krajine streh prostorske enote, v kateri stavba stoji.
Sekundarni kubusi glavne stavbe (87. člen)	Sekundarni kubus se lahko oblikuje le v skladu z naslednjimi merili: – na osnovni kubus stavbe je dovoljena gradnja sekundarnih kubusov do 50 % zazidalne površine osnovnega kubusa stavbe. Sekundarni kubusi se lahko dodajajo ali odvzemajo. Tlorisna zasnova je lahko pravokotne in nepravilne (L, T, prisekane in druge) oblike. Kubusi se lahko dodajajo ali odvzemajo na čelnih in vzdolžnih fasadah, višina slemena sekundarnega kubusa ne sme presegati višine slemena osnovnega kubusa.
Namembnost stavbe	Osnovni namen je bivanje.
Tipi objektov	Tip stavbe po klasifikaciji (CC-SI): – enostanovanjska stavba 11100, razen vrstnih in počitniških hiš, – dvostanovanjska stavba 11210, razen vrstnih hiš.
Posebnosti oblikovanja fasad	Na območjih varovanja kulturne dediščine se oblikovanje objekta v celoti prilagaja kulturnovarstvenim pogojem pristojne enote ZVKDS.
Tipi streh	Streha z naklonom – tipa dvokapna (3.4.3.3.02), enokapna streha (3.4.3.3.03) ali tipa ravna streha (3.4.3.4). Kritina mora biti usklajena z barvo okoliških stavb.«

77. člen

Spremeni se 94. člen tako, da se glasi:

»94. člen

3.4.3.6.07

paviljonska stavba/paviljon Podtip: odprta paviljonska stavba
Osnovni kubus glavne stavbe (87. člen)	Oblikovana kot enoprostorska stavba s dodatnimi pomožnimi (sanitarnimi, garderobnimi in skladiščnimi) prostori, vendar z zgolj eno etažo (E1), višinsko prilagojeno prostorskemu kontekstu, praviloma visoko do največ 10,0 m. Stavba naj bo načeloma vzdolžna, vendar razmerje širine:dolžini v tlorisu naj ne bo večje od 1:3. Podtip odprta paviljonska stavba naj ima na vsaj dveh fasadah zasnovano nadstrešnico (na glavni in najpomembnejši prečni javni fasadi).
Sekundarni kubusi glavne stavbe (87. člen)	Niso dovoljeni.
Namembnost stavbe	Namenjena programom javnega značaja terciarne in kvartarne dejavnosti; skladiščenje in proizvodnja nista dovoljeni.
Tipi objektov	12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev; 12112 Gostilne, restavracije in točilnice; 12201 Stavbe javne uprave (razen sodišč, parlamenta, stavb občine); 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic; 12203 Druge poslovne stavbe; 12301 Trgovske stavbe (razen veleblagovnic); 12302 Sejemske dvorane, razstavišča; 12303 Bencinski servisi; 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnic); 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (razen operne hiše); 12620 Muzeji in knjižnice, 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo; 12640 Stavbe zazdravstveno oskrbo; 12711 Stavbe za rastlinsko predelavo; 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, 12722 Pokopališke stavbe.
Posebnosti oblikovanja fasad	Fasade naj bodo delno ali v celoti odprte oziroma transparente v največji možni meri, ki jo dopušča namembnost zgradbe; na fasadi naj bo čitljiva vertikalna konstrukcija. V naravnem okolju naj bo v naravnem lesu ali z belimi opleski. Na območjih varovanja kulturne dediščine se oblikovanje objekta v celoti prilagaja kulturnovarstvenim pogojem pristojne enote ZVKDS. Podtip odprta paviljonska stavba: kolorirane kovinske obloge fasad niso dovoljene.
Tipi streh	Tip ravna streha (3.4.3.4). V izjemnih primerih, ko je mogoča utemeljitev iz obstoječega prostorskega konteksta urbanega ali vaškega prostora, je lahko streha tudi streha z naklonom – tipa dvokapna streha (3.4.3.3.02) ali enokapna streha (3.4.3.3.03).«

78. člen

Spremeni se 95. člen tako, da se glasi:

»95. člen

3.4.3.6.08

trško-mestna hiša Podtip: trško-mestna hiša v nizu
Osnovni kubus glavne stavbe (87. člen)	Optimalna širina je 10,0 m in največja 16,0 m, najmanjše razmerje širine:dolžini je 1:1,5, visoka največ do E2+M, oziroma do vrha slemena najvišje sosednje legalno zgrajene hiše, če ni predpisano drugače. Podtip: trška-mestna hiša v strnjenem nizu je vedno orientirana vzdolž javnega prostora in se s čelno fasado stika s sosednjo trško-mestno hišo v strnjenem nizu na parcelni meji, v celotni površini ali vsaj na dve tretjini (2/3) le-te. V primeru, da lastnik sosednjega objekta ne soglaša z lokacijo objekta (stik s čelno fasado ali postavitev na mejo), se upoštevajo odmiki od parcelnih mej, določeni z OPN.
	Razmerje širine:dolžini je lahko tudi manjše od osnovnega tipa. Lahko je tudi večje, vendar do največ 1:3, s tem da se mora ujemati z eno od sosednjih hiš v nizu v širini. Višina kapi osnovnega kubusa glavne stavbe mora biti interpolirana med višine kapi osnovnih kubusov sosednjih legalno zgrajenih objektov v stavbnem nizu. Izjema: V primeru posega na trško-mestni hiši v strnjenem nizu z vzdolžno, po globini GE orientiranimi stavbami, naj bo streha takšne hiše v vsakem primeru orientirana vzdolž stavbnega niza, tudi v primeru, da je osnovni kubus glavne stavbe orientiran drugače.
Sekundarni kubusi glavne stavbe (87. člen)	Lahko se organizirajo le v sekundarnem delu GE. V prostoru med osnovnim kubusom glavne stavbe in javnim prostorom ter sosednjimi GE vzdolž javnega prostora, na katerega meji (na primer vogalna stavba), sekundarni kubus ni dopusten. Izjemi glede opredelitve sekundarnih kubusov glavne stavbe: – sekundarni kubus je lahko tudi večji od razmerja 1:1 glede na glavno stavbo, – širina je omejena z obvezno organizacijo notranjega dvorišča.
Namembnost stavbe	Namenjena bivanju, terciarnim in kvartarnim dejavnostim ter drobni obrti. Javni prostori v pritličju naj zavzemajo vsaj 50 % površine pritličja, v preostalem delu površine pritličja, se lahko uredijo garaže za osebna vozila. Pritličje trško-mestne stavbe je lahko namenjeno le terciarnim in kvartarnim dejavnostim. Pritličje se lahko izjemoma v celoti uporablja tudi v stanovanjske namene, vendar naj bo pri nadomestnih gradnjah in rekonstrukcijah, konstrukcijsko in konceptualno zgrajeno kot javni prostor v skladu z naslednjimi merili: – s svetlo višino med 2,8 m in 4,0 m, – zagotovljena mora biti vizualna povezanost notranjih in najpomembnejšega javnega prostora, na katerega GE meji – vsaj 50 % glavne fasade naj bo transparentne. V nadstropjih je osnovni namen bivanje, dopolnilno so lahko tudi terciarne in kvartarne dejavnosti; skladiščenje ali proizvodnja v nadstropjih nista dovoljena.
Tipi objektov	Tip stavbe po klasifikaciji (CC-SI): 1100 Enostanovanjske stavbe (razen vrstnih in počitniških hiš), 11210 Dvostanovanjske stavbe (razen vrstnih hiš), 11220 Tri in večstanovanjske stavbe (razen stanovanjskih blokov in stolpnic), 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (razen motelov), 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, 12201 Stavbe javne uprave (razen sodišč, parlamenta, policijske postaje, stavb občin), 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, 12203 Druge poslovne stavbe (razen konferenčnih in kongresnih stavbe), 12301 Trgovske stavbe, 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnic), 12620 Muzeji in knjižnice.
Posebnosti oblikovanja fasad	Brez oblikovnih sprememb je potrebno v celoti prenoviti najmanj naslednje elemente: glavno in čelne fasade z vsemi izvornimi arhitekturnimi značilnostmi stavbe (detajle, streho in osnovni notranji ustroj stavbe s stopniščem). Na območjih varovanja kulturne dediščine se oblikovanje objekta v celoti prilagaja kulturnovarstvenim pogojem pristojne enote ZVKDS.
Tipi streh	Streha z naklonom – tipa dvokapna (3.4.3.3.02). Na spodnji polovici strešne površine so lahko v vzdolžni smeri vzpostavljeni strešni izzidki (frčade), ki naj bodo praviloma urejeni v vertikalnih kompozicijskih oseh glavne fasade.«

79. člen

Spremeni se 96. člen tako, da se glasi:

»96. člen

3.4.3.6.09

hiša v vrsti
Osnovni kubus glavne stavbe (87. člen)	Osnovna enota, ki sestavlja posamezen niz, je optimalno široka 8,0 m do največ 10,0 m, pri čemer je razmerje širine:dolžini 1:1, visoka do E2+M, če ni določeno drugače. Posamezne enote so lahko v nizu vzpostavljene s tlorisnimi zamiki. Stavbni niz naj bo sestavljen iz vsaj treh osnovnih enot, glede na prostorske zmogljivosti celotnega prostora urejanja in obstoječo konfiguracijo terena.
Sekundarni kubusi glavne stavbe (87. člen)	Način vzpostavitve sekundarnih kubusov glavne stavbe naj izhaja iz PGD za celotno sosesko oziroma niz. Organiziran je lahko na notranji fasadi osnovnega kubusa, proti sekundarnemu delu GE, če ne presega koto najnižje strešne kapi osnovnega kubusa glavne stavbe. Posegi nad koto najnižje strešne kapi stavbe niso dovoljeni brez soglasja lastnikov sosednjih GE, ne glede na gradbeni ali funkcionalni poseg.
Namembnost stavbe	Osnovni namen je bivanje.
Tipi objektov	Tip stavbe po klasifikaciji (CC-SI): – enostanovanjska stavba 11100, razen počitniških hiš.
Posebnosti oblikovanja fasad	Gradbeni posegi v zunanjosti stavb in zunanje ureditve naj se izvajajo pod pogoji ohranjanja likovno prostorske celovitosti celotnega niza vrstnih stavb. Tako ni dovoljeno: – spreminjanje elementov strehe (nakloni, vgradnja naknadnih frčad, strešnih oken in kritine obstoječih streh), – povišanje (nadzidava) posameznih enot – stavb niza. Na območjih varovanja kulturne dediščine se oblikovanje objekta v celoti prilagaja kulturnovarstvenim pogojem pristojne enote ZVKDS.
Tipi streh	Streha z naklonom, tipa dvokapna (3.4.3.3.02) ali enokapna streha (3.4.3.3.03), v intenzivnem urbanem okolju je dovoljena tudi streha tip ravna streha (3.4.3.4).«

80. člen

Spremeni se 97. člen tako, da se glasi:

»97. člen

3.4.3.6.10

zidanica
Osnovni kubus glavne stavbe (87. člen)	V tlorisu naj bo elementarne pravokotne oblike (razmerje širina:dolžina od 1:1,3 do 1:2), širine 3,5 m do 6,0 m in dolžine med 5,0 m in 8,5 m. Visok naj bo E, E+M ali E2, pri čemer mora biti spodnja E (klet) z vsaj ene strani v celoti vkopana, ležišče kapne lege (E2) mora biti na plošči nad zgornjo etažo, v liniji zunanjega zidu. Pri etažnosti E+M je dovoljena višina kolenčnega zidu 1,6 m. Pri ravnem zemljišču, kjer višinska razlika na vzdolžni strani stavbe ne presega 1,4 m, je lahko visoka le E1, E+M. Skupna tlorisna površina vidnega dela objekta na stiku z zemljiščem ne sme presegati 50 m². Vkopan del kleti je lahko razširjen po kriteriju 1 m² podzemne stavbe za vsakih nadaljnjih 100 m² vinograda, do maksimalnih 100 m² skupne tlorisne površine kletne etaže zidanice.
Sekundarni kubus glavne stavbe (87. člen)	Sekundarni kubusi so: – povečan del osnovnega kubusa, ki se doda k osnovnemu kubusu, – izvedba ganka kot avtohtonega arhitektonskega elementa in – izvedba balkona kot posebnega arhitekturnega elementa.
Namembnost stavbe	Stavba je namenjena shranjevanju kmetijskih orodij in strojev ter pridelkov, grozdja in sadja ter izdelkov iz njih. Občasno bivanje je dovoljeno, stalno ni.
Tipi objektov	Tip stavbe po klasifikaciji (CC-SI): 12713 Stavbe za spravilo pridelka (samo zidanice).
Posebnosti oblikovanja fasad	Fasada naj bo načeloma horizontalno členjena, kletni del naj bo priporočljivo izveden v vidni teksturi kamnitega zidu (iz avtohtonega apnenca), obrizga, zatrep pa kot lesena fasada. Barve so lahko le bela ali v pastelnih zemeljskih tonih. Zunanje stopnišče se lahko vzpostavi le na stranski fasadi. Okenska odprtine polkrožnih oblik niso dovoljene. Okna v kletnem delu stavbe so lahko le pravokotne oblike, dovoljene so steklene stene s polkni. Stavbno pohištvo naj bo v naravnih tonih avtohtonih vrst lesa, barva kovine ni dovoljena. Polnila varovalnih ograj (gank, balkon) naj bodo lesena, obdelana v vidni barvni teksturi lesa. Ob zidanicah naj se postavijo brajde lesene konstrukcije. Na območjih varovanja kulturne dediščine se oblikovanje objekta v celoti prilagaja kulturnovarstvenim pogojem pristojne enote ZVKDS.
Tipi streh	Streha z naklonom 40°–45°, tipa dvokapna streha, orientirana vzporedno s potekom plastnic. Izjeme so lahko v okoljih s prevladujočim vzorcem drugačne orientacije streh, v teh primerih se orientacija prilagodi obstoječemu vzorcu. Frčade niso dovoljene, razen pri etažnosti E+M, čopi le v primerih, ko gre za uskladitev oblikovanja s tradicionalnimi arhitekturnimi elementi sosednjih zidanic. Streha sekundarnega kubusa je lahko tipa ravna streha (pokrita z zemljo ali s pohodno nepokrito teraso).

3.4.3.6.11

vinska klet za vinotoč
Osnovni kubus glavne stavbe (87. člen)	V tlorisu naj bo praviloma elementarne pravokotne oblike, brez krožnih elementov, širok optimalno okoli 8,0 m in največ 10,0 m, pri čemer mora biti razmerje širine:dolžini od 1:1,3 do 1:2. Visoka je lahko do največ E2+M, pri čemer mora biti spodnja E (klet) z vsaj ene strani v celoti vkopana.
Sekundarni kubusi glavne stavbe (87. člen)	Gradi se lahko na vseh straneh kletne etaže. Skupna tlorisna površina osnovnega in sekundarnih kubusov vidnega dela objekta na stiku z zemljiščem ne sme presegati 150,0 m².
Namembnost stavbe	Stavba je namenjena organizaciji vinotoča, shranjevanju kmetijskih orodij in strojev ter pridelkov iz grozdja in sadja ter izdelkov iz njih ter sprejemu do 60 gostov. Občasno bivanje je dovoljeno, stalno ni.
Tipi objektov	Tip stavbe po klasifikaciji (CC-SI): 12713 Stavbe za spravilo pridelka (vinska klet), 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev.
Posebnosti oblikovanja fasad	Fasada naj bo načeloma horizontalno členjena; kletni del naj bo priporočljivo izveden v vidni teksturi kamnitega zidu (iz avtohtonega apnenca), obrizga, zatrep pa kot lesena fasada. Barva je lahko bela ali v pastelnih zemeljskih tonih. Okenske odprtine polkrožnih oblik niso dovoljene. Stavbno pohištvo, varovalne ograje ter odprti sekundarni kubusi so lahko le v leseni izvedbi, z ohranjeno teksturo lesa. Barve kovin in bela barva niso dovoljene. Na območjih varovanja kulturne dediščine se oblikovanje objekta v celoti prilagaja kulturnovarstvenim pogojem pristojne enote ZVKDS.
Tipi streh 3.4.1.10.1	Streha z naklonom, tipa dvokapna streha, orientirana vzporedno glede na potek plastnic. Izjeme so lahko v okoljih s prevladujočim vzorcem drugačne orientacije streh, v teh primerih se orientacija prilagodi obstoječemu vzorcu. Frčade so dovoljene, čopi pa le v primerih, ko gre za uskladitev oblikovanja s tradicionalnimi sosednjimi zidanicami v neposredni bližini. Streha sekundarnega kubusa je lahko tipa ravna streha (pokrita z zemljo ali s teraso). Pri stavbah, ki so visoke največ do klet + M ter vkopane vsaj z ene strani, je dovoljena streha v obliki podaljška, k osnovni strešni ploskvi (po dolžini objekta) v istem naklonu in površini. Kap sekundarnega kubusa (tudi v primeru ravne strehe) ne sme biti višji od kapi strehe primarnega kubusa.

3.4.3.6.12

objekt za kratkotrajno nastanitev/bungalov
Osnovni kubus glavne stavbe (85.a člen)	Novogradnje naj se oblikujejo v skladu z določili oblikovanja tipa hiše na podeželju, ob optimalni širini osnovnega tlorisa 6,0 m in največ 8,0 m. Razmerje širine in dolžine je lahko med 1:1,5 do 1:2. Visoka je lahko največ E1 + M (bungalov le E1) ali K + P (višina kolenčnega zidu do 1,6 m). Novogradnje so v tlorisu ene etaže lahko velike do 75 m². Obstoječe stavbe,ki imajo večjo zazidalno površino kot 75m², ni dovoljeno povečevati, dovoljenja so le odstranitev, rekonstrukcija in vzdrževanje.
Sekundarni kubusi glavne stavbe (85.a člen)	Lahko so zasnovani kot odprte ali zaprte konstrukcije. Sekundarni kubus glavne stavbe je le pritličen z le ravno streho.
Namembnost stavbe	Namenjene so kratkotrajni nastanitvi in terciarnim dejavnostim (gostinstvo in trgovina) ter v primeru počitniških hiš (vikendov) občasnemu bivanju. Stalno bivanje ni dovoljeno.
Tipi objektov	Tipi objektov po klasifikaciji (CC-SI) za objekte za kratkotrajno nastanitev/bungalov: 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (kot dopolnitev turistične dejavnosti). Tipi objektov po klasifikaciji (CC-SI) za počitniške hiše (vikend): 11100 Enostanovanjske stavbe (samo počitniške hiše).
Posebnosti oblikovanja fasad (3.4.4.1.)	Stavbno pohištvo naj bo v naravnih tonih avtohtonih vrst lesa (smreka, hrast, macesen …). Stavbno pohištvo v beli barvi in barvah kovin ni dovoljeno. Barve fasad pri vseh tipih stavb, razen pri javnih stavbah, so lahko le pastelne barve zemeljskih tonov. Priporočljivo je, da so čelni zatrepi leseni – z vertikalno smerjo desk iz avtohtonih vrst lesa v naravnih barvah in teksturah. Na območjih varovanja kulturne dediščine se oblikovanje objekta v celoti prilagaja kulturnovarstvenim pogojem pristojne enote ZVKDS.
Tipi streh (3.4.1.8.)	Streha z naklonom – dvokapna streha. Nakloni streh od 30–45°. Smer slemena v vzdolžni smeri objekta. Čopi so dopustni v primeru zagotavljanja skladnosti z okoliškimi objekti ali izredne vizualne izpostavljenosti. Pri bungalovu je streha lahko le tipa dvokapna ali ravna.«

81. člen

V 98. členu se:

– spremeni drugi odstavek tako, da se glasi: »(2) Pomožno stavbo, ki poleg opredeljenih meril GE in pomožne stavbe GE po Uredbi izpolnjuje tudi merila nezahtevnega in enostavnega objekta, se lahko gradi po Uredbi kot nezahtevni ali enostavni objekt. Tipi enostavnih in nezahtevnih objektov so predpisani pri posameznem tipu GE (GE v točki 2.2. in 2.3). Tipi enostavnih in nezahtevnih objektov so v tem odloku določeni skladno z Uredbo. Če posamezen tip v Uredbi ni določen ali se predpis spremeni, se izrazi za tipe objektov smiselno upoštevajo glede na značilnosti opisanih objektov v Uredbi.«

– spremeni četrti odstavek tako, da se glasi: »(4) Pomožne stavbe se locirajo znotraj GE, razen pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, ki so po Uredbi, nezahtevni in enostavni objekt, ki se lahko gradijo znotraj GE in v skladu s 40. členom tega odloka v 20,0 m pasu od meje stavbnega zemljišča. Pomožne stavbe so lahko prislonjene na sosednjo stavbo (slepa fasada).«

– spremeni šesti odstavek tako, da se glasi: »(6) Osnovni kubus pomožne stavbe se prilagaja potrebam dejavnosti oziroma gospodinjstvu in velikosti GE. Najmanjše razmerje širine:dolžini je 1:1,2, največje pa 1:3 (izjeme so enoredni ali iztegnjen kozolec ter stavbe ki se prilagajajo tehnološkem načrtu in so lahko tudi daljše). Visok je največ do E1+M v ravnini in največ E2+M v nagnjenem terenu, kjer je višinska razlika terena v prečni smeri stavbe najmanj 2,0 m.«

– spremeni sedmi odstavek tako, da se glasi: »(7) Sekundarni kubusi pomožne stavbe so dovoljeni.«

– spremeni osmi odstavek tako, da se glasi: »(8)Streha je lahko tipa streha z naklonom: dvokapna, enokapna in večkapna. Dovoljena je tudi izvedba ravnih streh. Manjši naklon se dovoli, če to pogojuje tehnološki načrt ali ko je širina objekta prevelika (več kot 15,0 m) in bi bila s tem porušena osnovna kompozicija stavbe.

Pri pomožnih stavbah, kjer širina objekta bistveno ne odstopa od širine glavne stavbe na GE, se praviloma izvede streha istega naklona kot glavna stavba. Strešni izzidki, čopi in frčade so dovoljeni.

Streha sekundarnega kubusa: streha sekundarnega kubusa je praviloma enaka kot pri osnovnem kubusu pomožne stavbe, dovoljena je tudi kombinacija navedenih tipov streh. Pri izvedbi manjšega sekundarnega kubusa je streha lahko tipa ravna ali enokapna oziroma je podaljšek osnovne strešne osnovnega kubusa.

Streha pri kozolcih: dopustne so simetrične in nesimetrične dvokapnice, skladno s tradicionalnim oblikovanjem kozolcev v občini.

– doda nov deseti odstavek, ki se glasi: »(10) Oblikovanje pomožnih stavb po Uredbi, kot nezahtevni in enostavni objekti

Majhne stavbe, vendar le: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti. Najmanjše razmerje širine:dolžini je 1:1,2. Dovoljeni tipi strehe so dvokapne, večkapne, enokapne in ravne, naklon in kritina pa morata biti usklajena z obstoječimi stavbami na GE. V izjemnih primerih, v primeru steklenjakov oziroma zimskih vrtov, je lahko strešna kritina tudi brezbarvna, prosojna. Pri stavbah, kjer bo streha tipa dvokapna, se izvede naklon strešin enako kot pri glavni stavbi. Izjeme so enostavni objekti (majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave površine do 20,0 m²), ki imajo tlorisno zasnovo, obliko in streho poljubne oblike.«

82. člen

Spremeni se 99. člen tako, da se glasi:

»99. člen

(splošno)

EUP, ki je del preglednice, ima v nadaljevanju povzete oziroma določene naslednje elemente:

– naziv (identičen nazivu v grafičnem prikazu izvedbenega dela) z dvomestno črkovno oznako naselja in zaporedno številko EUP v naselju,

– oznaka in naziv predpisanega tipa GE,

– predpisano največje število in tip oziroma tipe glavne stavbe,

– posebna merila in pogoje urejanja GE v predmetni EUP z navedbo eventualnega OPPN – (OPPN) na izvedbeni ravni (3.6.0.0 Usmeritve oziroma/OPPN).«

83. člen

Poglavje 3.6.0.0 »Usmeritve za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov« se spremeni tako, da se glasi: »Usmeritve za izdelavo predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov.«

84. člen

V 101. členu se:

– spremeni naziv člena tako, da se glasi: »usmeritve za izdelavo predvidenih OPPN«

– spremeni drugi odstavek tako, da se glasi: »(2) OPPN 4-01: Stanovanjska soseska Blanca zahod

Oblikovanje stavbne strukture za potrebe stanovanj (bivanja) in kmetijstva naj izhaja iz izvorne stavbne strukture. Stavbna struktura naj ima enovito krajino streh (barvo kritine, naklon ter višino) zastavljeno tako, da bo omogočena kvalitetna dopolnitev ne le k obstoječi pozidavi, ampak tudi k obstoječemu delu naselja. Nove gradnje stavb enostanovanjskih individualnih hiš s pomožnimi objekti naj bodo načeloma v skladu z merili tipa GE.vs.«

– v prvem stavku tretjega odstavka se spremeni beseda »severovzhodnega« tako, da se glasi »vzhodnega«.

– doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) OPPN 5-02: Poslovna cona ob HE Boštanj II

Poslovna cona je namenjena za gradnjo objektov za poslovno, proizvodno, trgovsko, servisno, gostinsko in obrtno dejavnost oziroma terciarno dejavnost s pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo z navezavo na obstoječo poslovno cono. Na skrajnem vzhodnem delu poslovne cone se ohranjajo zelene površine.«

– prejšnji četrti in peti odstavek se črtata,

– prejšnji šesti odstavek se preštevilči v peti odstavek,

– doda se nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) OPPN 6-02: Območje centralnih dejavnosti Breg

Za potrebe terciarnih dejavnosti z bivanjem se aktivirajo nepozidana stavbna zemljišča ob vodnem svetu. Mreža javnega prostora naj se navezuje na dostopno pot na jugu. Stavbna struktura glavne stavbe naj bo drobnega merila, načeloma tipa hiša na podeželju. Stavbni kubusi naj bodo orientirani v smeri sever-jug. Strehe kubusov glavnih stavb naj bodo praviloma simetrične dvokapnice.«

– spremeni se naslov osmega odstavka, ki se glasi: »(8) OPPN 12-01: Sanacija in širitev kamnoloma Červivec II«

– spremeni se 10. odstavek, ki se glasi: »(10) OPPN 15-01: Območje za rejo živali Dolnje Brezovo

Območje je namenjeno objektom za rejo živali (perutninska farma) s spremljajočimi objekti.«

– prejšnja 13. in 14. odstavek se črtata,

– prejšnji 15. in 16. odstavek se preštevilčita v 13. in 14. odstavek,

– prejšnja 17. in 18. odstavek se črtata,

– prejšnji 19. odstavek se preštevilči v 15. odstavek,

– prejšnji 20. odstavek se preštevilči v 16. odstavek in se glasi: »(16) OPPN 45-01: Stanovanjska soseska Log

Vzpostavitev novih stanovanjskih bivalnih enot oziroma stanovanjske soseske individualnih stanovanjskih hiš v intenzivnem podeželskem okolju podpira revitalizacijo jedra naselja. V vzhodnem delu naj se zagotovi dostop do novih GE. Stavbna struktura naj bo drobnega merila, tipološko enovita ter v območju javnega prostora umeščena na enotnih gradbenih linijah. V merilu krajine naj soseska deluje kot homogena prostorska enota, ki se naj se navezuje na že obstoječo. Zastavljena naj bo tako, da omogoča kvalitetno zapolnitev vrzeli, hkrati pa naj se ohranja dominantnost obstoječe cerkve. Osrednji del območja s kmetijskimi zemljišči se ohranja v kmetijski rabi in v funkciji zelenih površin naselja Log. Z načrtovanjem gradenj naj se ohranja prostorsko integriteto cerkve sv. Križa ter kvalitetne poglede na in iz območja cerkve. Gradnje naj se načrtuje tako, da se ohranja tradicionalni vzorec pozidave in kvalitetne vedute na vaško jedro. Obstoječa domačija naj se do sprejetja OPPN ureja v skladu z merili tipa GE .od. Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati smernice in pridobiti mnenje glede varstva območja kulturne dediščine – v vplivnem območju cerkve sv. Križa (EŠD 1657) in v območju kulturne krajine Loško polje (EŠD 27032).«

– prejšnji 21. odstavek se preštevilči v 17. odstavek,

– prejšnji 22. odstavek se črta,

– prejšnji 23., 24. in 25. odstavek se preštevilčijo v 18., 19. in 20. odstavek,

– prejšnji 26. odstavek se črta,

– prejšnji 27. in 28. odstavek se preštevilčita v 21. in 22. odstavek,

– prejšnji 29. odstavek se preštevilči v 23. odstavek ter se za stavkom »Dopusti se ureditev za namene športnega ribolova.« zbriše pika ».« in doda », vključno z ureditvijo postajališča za avtodome in šotorišč na območju s PNRP BT.«

– prejšnji 30., 31., 32., in 33. odstavek se črtajo,

– prejšnji 34. in 35. odstavek se preštevilčita v 24. in 25. odstavek,

– prejšnji 36. odstavek se črta,

– prejšnji 37. odstavek se preštevilči v 26. odstavek,

– prejšnji 38. odstavek se črta,

– prejšnji 39., 40., 41., 42., 43., 44. in 45. odstavek se preštevilčijo v 27., 28., 29., 30., 31., 32. in 33. odstavek,

– doda nov 34. odstavek, ki se glasi: »(34) OPPN 81-15: »Stanovanjska soseska ob Drožanjski cesti – zahod

Območje je namenjeno gradnji eno- in dvostanovanjskih stavb s spremljajočimi objekti za potrebe območja, ki naj z obstoječim stanovanjskim območjem na vzhodni strani tvori funkcionalno povezano in urbanistično skladno prostorsko območje. Skladno s preverjenimi in ugotovljenimi potrebami je treba v območju zagotoviti preskrbo z družbeno infrastrukturo (npr. vrtec) in storitvenimi dejavnostmi (npr. lokalna trgovina za osnovno preskrbo). V območju se uredi osrednja odprta javna površina za potrebe druženja in preživljanja prostega časa.«

– prejšnji 46. odstavek se preštevilči v 35. odstavek,

– doda nov 36. odstavek, ki se glasi: »(36) OPPN 88-01: Terme Počivice

Območje je namenjeno gradnji term s termalnimi objekti in objekti za kratkotrajno nastanitev. Gradnja objektov in druge ureditve na območju naj se načrtujejo v obsegu in na način, da se ohranja naravne morfološke in hidrološke lastnosti Čanjskega potoka s pritoki, zaradi katerih je vodotok predlagan za naravno vrednoto.

Območje je treba urbanistično in krajinsko zasnovati tako, da se nova ureditev čimbolj nevtralno in neagresivno vključuje v okolico, z upoštevanjem obstoječega reliefa, vidne izpostavljenosti, navezave na stična območja, avtohtone vegetacije.

Glavni objekt (terme s spremljajočimi programi) se umesti na zahodno stran EUP, z daljšo stranico se orientira v smeri plastnic. Višina glavnega objekta je do 15 m.

Bungalove se umesti terasasto po pobočju. Terase se morajo čim bolj prilagajati obstoječemu terenu. Med objekti in na robovih se mora ohranjati obstoječa visokodebelna vegetacija. Bungalovi so etažno P oziroma P+M, dopustno jih je delno vkopati. Dopustne so tudi ravne strehe.

Dopustna je tudi ureditev kampa.

Parkiranje mora biti urejeno centralno, ob glavnem objektu. Dovozi do bungalovov so dopustni le za dostavo in vzdrževanje.«

– prejšnji 47., 48., 49. in 50. odstavek se preštevilčijo v 37., 38., 39. in 40. odstavek,

– prejšnji 51. odstavek se črta,

– prejšnji 52. odstavek se preštevilči v 41. odstavek,

– prejšnji 53. odstavek se črta,

– prejšnji 54., 55. in 56. odstavek se preštevilčijo v 42., 43. in 44. odstavek,

– prejšnji 57. odstavek se preštevilči v 45. odstavek in se glasi: »(45) OPPN 100-04: Stanovanjsko območje Tržišče

V območju se načrtuje stanovanjska pozidava nepozidanih stavbnih zemljišč. Dostopnost se zagotovi z javne poti na jugu, stavbna struktura naj bo smiselno umeščena glede na relief. Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati smernice in pridobiti mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije glede varstva območja kulturne dediščine, vplivno območje cerkve Sv. Trojice (EŠD 2612).«

– prejšnji 58. in 59. odstavek se preštevilčita v 46. in 47. odstavek,

– doda nov 48. odstavek, ki se glasi: »(48) OPPN 106-02: Širitev in sanacija kamnoloma Zabukovje/Podvrh II

Pri nadaljnjem izkoriščanju se površina območja degradiranega prostora ne sme povečevati, zato je treba hkrati z odpiranjem nove pridobivalne površine zemljišča, kjer izkoriščanje mineralne surovine ne poteka več, sanirati. Izkoriščanje mineralne surovine naj poteka od zgornje etaže navzdol, zato naj se vegetacija in humusna plast odstranita le v obsegu, ki je nujno potreben za izdelavo etaže, na kateri se bo izvajalo odkopavanje mineralne surovine. Odvečno zemljino in humus naj se odlaga na površinah znotraj obstoječega kamnoloma, se ju ustrezno zavaruje pred izpiranjem ter se ju uporabi za sprotno in končno sanacijo kamnoloma. Število etaž, višina in naklon etažne brežine ter širina etažne ravnine naj bo tolikšna, da bo končni naklon površja po zaključeni sanaciji kamnoloma zagotavljal stabilnost brežine in vegetacijskega sloja kot celote. Raba prostora in izvajanje dejavnosti v kamnolomu naj se izvajata na način, da ne bo prišlo do onesnaževanja površinskih voda, zato je treba z ustrezno urejenim odvodnjavanjem preprečiti erozijo razgaljenih zemljišč, meteorne vode iz kamnoloma pa zbirati v usedalniku in jih nato kontrolirano odvajati v površinski vodotok. Ohranja se morfološke in hidrološke lastnosti bližnjega vodotoka ter na obrežju vodotoka pas obvodne grmovne in drevesne vegetacije. Miniranje naj se izvaja na način, da se povzročajo čim manjši tresljaji oziroma vibracije v okolici kamnoloma. Območja kamnoloma naj se v nočnih urah ne osvetljuje. Dela v kamnolomu naj se izvajajo samo v času dnevne svetlobe. Varovalna ograja ter morebitne druge ovire okoli kamnoloma naj se izdelajo na način, da je živalim onemogočen prehod na območje kamnoloma in s tem padec v globino. Morfologija terena saniranega kamnoloma naj se čim bolj prilagodi reliefu sosednjega pobočja, zemljišče je treba prekriti z zemljo, ozeleniti in zasaditi z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Tujerodnih rastlinskih vrst naj se ne vnaša.«

– prejšnji 60. odstavek se preštevilči v 49. odstavek,

– prejšnji 61. odstavek se črta,

– doda nov 50. odstavek, ki se glasi: »(50) Velikost območij prostorskih ureditev s predvidenimi OPPN:

Oznaka OPPN	Površina (ha)	Oznaka OPPN	Površina (ha)	Oznaka OPPN	Površina (ha)	Oznaka OPPN	Površina (ha)
OPPN-3-01	0,95	OPPN-40-04	4,51	OPPN-81-05	1,47	OPPN-91-01	2,07
OPPN-4-01	1,51	OPPN-40-08	2,00	OPPN-81-06	2,23	OPPN-91-03	1,14
OPPN-4-04	3,45	OPPN-45-01	1,19	OPPN-81-08	0,55	OPPN-91-05	3,11
OPPN-5-02	1,18	OPPN-45-03	14,62	OPPN-81-09	7,32	OPPN-94-01	3,82
OPPN-6-01	2,26	OPPN-46-02	6,18	OPPN-81-10	3,09	OPPN-100-02	4,33
OPPN-6-02	0,53	OPPN-46-03	2,88	OPPN-81-13	0,88	OPPN-100-04	0,45
OPPN-11-01	1,05	OPPN-46-05	1,99	OPPN-81-14	8,59	OPPN-100-05	0,46
OPPN-12-01	5,16	OPPN-50-02	1,93	OPPN-81-15	5,43	OPPN-106-01	3,00
OPPN-14-02	5,25	OPPN-51-01	2,45	OPPN-86-01	2,29	OPPN-106-02	4,48
OPPN-15-01	0,49	OPPN-56-01	1,76	OPPN-88-01	6,73	OPPN-107-01	7,98
OPPN-27-01	1,39	OPPN-74-01	5,78	OPPN-89-01	2,52	/	/
OPPN-32-01	15,36	OPPN-76-02	4,24	OPPN-89-02	1,90	/	/
OPPN-40-02	10,32	OPPN-81-03	5,07	OPPN-89-03	3,07	/	/

85. člen

V 103. členu se:

– v drugem odstavku spremeni prva alineja tako, da se glasi: »Odlok o zazidalnem načrtu industrijske cone Sevnica (Uradni list RS, št. 70/94, 46/03, 35/06, 1/16, 17/16, 9/17, 17/17, 59/17, 69/17 in 11/18)«

– v drugem odstavku doda druga alineja, ki se glasi: »Odlok o zazidalnem načrtu naselja Šmarje (Uradni list SRS, št. 3/78 in Uradni list RS, št. 88/07)«

– v drugem odstavku spremeni tretja alineja tako, da se glasi: »Odlok o zazidalnem načrtu IC INES ZN 31 (Uradni list SRS, št. 48/87, Uradni list RS, št. 35/06, 1/16)«

– v drugem odstavku črta prejšnja tretja alineja

– v drugem odstavku spremeni 8. alineja tako, da se glasi: »Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za poslovno cono Boštanj – TC Mercator (Uradni list RS, št. 29/07, 59/07 in 59/17)«

– v drugem odstavku spremeni 10. alineja tako, da se glasi: »Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno cono ob HE Boštanj (Uradni list RS, št. 78/09 in 85/11)«

– v drugem odstavku spremeni 11. alineja tako, da se glasi: »Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno–trgovski center ob Kvedrovi cesti (Uradni list RS, št. 87/09, 106/09, 18/12)«

– v drugem odstavku spremeni 14. alineja tako, da se glasi: »Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za pozidavo kareja med Planinsko cesto in Kozjansko ulico v Sevnici (Uradni list RS, št. 29/12, 74/12, 79/12 – popr.)«

– v drugem odstavku spremeni prejšnja 17. oziroma zdajšnja 16. alineja tako, da se glasi: »Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za pozidavo območja med Kozjansko ulico in Potjo na Zajčjo goro v Šmarju (Uradni list RS, št. 82/12, 1/16)«

– v drugem odstavku doda 17. alineja, ki se glasi: »Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno trgovski center Sevnica (Uradni list RS, št. 87/09, 106/09 in 18/12)«

– v drugem odstavku doda nova 18. alineja, ki se glasi: »Odlok o zazidalnih načrtih naselij pri Ribniku, Sevnica–Center in v Florjanski ulici (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/69 ter Uradni list SRS, št. 20/75 in 30/76, Uradni list RS, št. 88/07) (Velja le za območje zazidalnega načrta Sevnica–Center)«

– v drugem odstavku doda 19. alineja, ki se glasi: »Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev območja Zdravstvenega doma Sevnica, Optike Bautin, tržnice in javnega parkirišča – SE43.pin (Uradni list RS, št. 21/14, 95/14, 15/15)«

– v drugem odstavku doda 20. alineja, ki se glasi: »Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stadion Sevnica s spremljajočimi objekti (Uradni list RS, št. 46/14) (ostaja v veljavi, razen na zemljiščih parc. št. 450/5, 449/1, 450/4, 424/1, 424/7, 450/8 in 1514 (del), vsa k. o. Sevnica, na katerih se razveljavi)«

– v drugem odstavku doda 21. alineja, ki se glasi: »Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za trgovsko poslovni center Šmarje, (Uradni list RS, št. 1/16, 17/16)«

– v drugem odstavku doda 22. alineja, ki se glasi: »Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko sosesko Boštanj – Sv. Križ (Uradni list RS, št. 63/16)«

– v drugem odstavku doda 23. alineja, ki se glasi: »Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje opremljanja Občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko sosesko Boštanj – Sv. Križ – I. faza (Uradni list RS, št. 50/17)«

– v drugem odstavku doda 24. alineja, ki se glasi: »Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del gospodarske cone Dolenji Boštanj – območje Jamšek (Uradni list RS, št. 79/16)«

– v tretjem odstavku spremeni 7. alineja tako, da se glasi: »Odlok o zazidalnih načrtih naselij pri Ribniku, Sevnica–Center in v Florjanski ulici (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/69 ter Uradni list SRS, št. 20/75 in 30/76, Uradni list RS, št. 88/07) (velja le za območje zazidalnih načrtov naselij pri Ribniku in v Florjanski ulici)«

– v tretjem odstavku črta 11. alineja

– v tretjem odstavku doda nova 16. alineja, ki se glasi: »Odlok o ureditvenem načrtu Sevnica – Stari center – centralne dejavnosti URN 32 (območje Trga svobode) (Uradni list SRS, št. 48/87, Uradni list RS, št. 41/93, 40/95, 103/11) (velja le za območje upravne stavbe Lisca na zemljiščih s parc. št. 1518/16 (del), 289/16, 289/25, 289/26, 289/27, 289/28, 289/4, 289/5, 290/13, 290/16, 290/17, 290/6, vse k.o. Sevnica)«

– v tretjem odstavku doda 17. alineja, ki se glasi: »Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 57/13)«

86. člen

Spremeni se 104. člen tako, da se glasi:

»104. člen

Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za poseg v prostor, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo na podlagi prostorskih aktov, ki so veljali na dan vloženega zahtevka za izdajo gradbenega dovoljenja. V primeru, da so za investitorja spremembe OPN ugodnejše, se že začeti postopki za izdajo gradbenega dovoljenja končajo z upoštevanjem le-teh.

Gradbeno dovoljenje, izdano v času pred uveljavitvijo tega odloka se lahko podaljša, če ni v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom, ki je veljal v času izdaje odločbe. Gradbeno dovoljenje se lahko spremeni, če spremembe ne poslabšujejo pogojev rabe sosednjih zemljišč in objektov, pogojev za zavarovanje kulturne dediščine in pogojev za ohranjanje narave oziroma se z njimi ne spreminjajo pogoji, ki so veljali ob izdaji gradbenega dovoljenja.«

87. člen

Spremeni se 105. člen tako, da se glasi:

»105. člen

(vpogled v akt in hramba)

Odlok z vsemi prilogami se hrani in je na vpogled javnosti na sedežu Občine Sevnica, Glavni trg 19a, v Sevnici. V digitalni obliki je odlok na vpogled na spletni strani Občine Sevnica. Odlok je posredovan Upravni enoti Sevnica in Ministrstvu za okolje in prostor.«

88. člen

Dosedanja Priloga 1 se nadomesti z novo Prilogo 1, ki je sestavni del tega odloka.

89. člen

Spremeni se 106. člen tako, da se glasi:

»106. člen

(veljavnost odloka)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«

Št. 3505-0008/2013

Sevnica, dne 10. maja 2018

Župan

Občine Sevnica

Srečko Ocvirk l.r.