Na podlagi 11., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16) in 16., 106. in 109. člena Statuta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št 33/03, 106/03, 34/04) je Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji na 13. seji dne 23. 11. 2016 sprejel

Z namenom, da se ohranijo umetnostnozgodovinske, arhitekturne in kulturne vrednote in se zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika razglasi enota dediščine: Preska nad Kostrevnico – Spomenik II. štajerskemu bataljonu v Tisju, EŠD 20271.

Spomenik je zavarovan z namenom, da se:

– ohranijo kulturne, umetnostne, zgodovinske in krajinske vrednote spomenika;

– poveča pričevalnost kulturnega spomenika;

– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih;

– vzpodbudi učno – predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:

Obeležje na Tisju je posvečeno spominu na enega prvih spopadov slovenskih partizanov z redno nemško vojsko Wermacht v Evropi. Bitka je zaradi uspešnega boja partizanov II. štajerskega bataljona, pripomogla k širitvi narodne in borbene zavesti v širši litijski okolici. II. štajerski bataljon je bil ustanovljen 15. 12. 1941, 22. 12. 1941 pa je pod vodstvom komandanta Franca Rozmana-Staneta, politkomisarja Dušana Kvedra-Tomaža ter namestnika komandanta Petra Stanteta-Skale že krenil po poti proti Štajerski. Glavna naloga bataljona je namreč bila pripraviti se za prehod z ozemlja, ki so ga obvladovali Italijani na ozemlje pod nemško okupacijo na Štajerskem. Bataljon naj bi se na božični dan prebil preko Save ter izvedel napad na nemško postojanko, da bi pridobil nove zaloge orožja. Partizani so bili po naključju opaženi in poveljstvo nemške čete obveščeno o njihovi prisotnosti. Nemci so v kratkem času pridobili velike okrepitve, zato se je štab partizanskega bataljona odločil, da umakne enoto nazaj na litijsko stran.

V spomin na bitko II. štajerskega bataljona je vsako leto na drugo nedeljo v decembru organiziran tradicionalni planinski pohod od Litije do Tisja. Na mestu, kjer je bitka potekala je bilo ob deseti obletnici bitke 24. 12. 1951 postavljeno spominsko obeležje posvečeno prvemu uspešnemu boju partizanov z nemško okupacijsko silo. Obeležje je oblikovano iz naravnih neobdelanih kamnov sestavljenih v piramido, s petokrako zvezdo na vrhu. Na vgrajeni bronasti plošči je reliefno zapisano posvetilo. Avtor je neznan. Ob 40-letnici bitke leta 1981 je bilo obeležje obnovljeno.

Spomenik stoji na parc. št. 279/1 del (točkovni zaris na jugovzhodnem delu parcele), k.o. Liberga.

Meje spomenika so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.

Izvirnika načrtov z zarisom varovanega območja, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju ZVKDS, OE Ljubljana).

Za kulturni spomenik velja varstveni režim, ki določa:

– celostno ohranjanje imenovanih varovanih elementov spomenika;

– podreditev vseh posegov v kiparske prvine spomenika po načelu ohranjanja izvirne lege, gabaritov, konstrukcije, materialov, strukture in barvne podobe iz časa nastanka;

– prepoved spreminjanja spomenik; če je spomenik ali njegov del okrnjen, je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje na stroške povzročitelja;

– prepoved premeščanja spomenika ali njegovih delov, razen če je premestitev nujna zaradi fizične zaščite spomenika;

– prepoved postavljanja kakršnihkoli znamenj, plošč in podobnih dodatkov v območje spomenika;

– strokovno redno vzdrževanje spomenika;

– za celovito prenovo spomenika je potrebno predhodno izdelati konservatorsko restavratorski projekt.

Za vsak poseg v spomenik, njegove dele so v skladu z 28., 29. in 30. členom ZVKD-1, potrebni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZVKD-1 pristojni organ na parceli iz prvega odstavka 3. člena tega odloka v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti zaznamuje status kulturnega spomenika, na parcelah iz drugega odstavka 3. člena tega odloka pa status vplivnega območja.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).

Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.

Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Za kršitev določb tega odloka veljajo kazenske določbe od 125. do 127. člena ZVKD-1.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.