Uradni list

Številka 102
Uradni list RS, št. 102/2010 z dne 17. 12. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 102/2010 z dne 17. 12. 2010

Kazalo

5232. Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah, stran 15735.

Na podlagi sedmega odstavka 9. člena in 45. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08) ministrica za kulturo izdaja
P R A V I L N I K
o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah
1. člen
(zvrsti dediščine in njihove varstvene usmeritve)
(1) Ta pravilnik določa seznam zvrsti kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: dediščina) in njihove varstvene usmeritve za potrebe klasifikacije nepremične, premične in žive dediščine pri njenem identificiranju, dokumentiranju, registraciji, inventarizaciji, razglašanju za spomenik in v drugih postopkih varstva dediščine, razen pri določanju varstvenih območij.
(2) V zvrsti iz prvega odstavka tega člena ne sodi arhivsko in knjižnično gradivo, ki se po strokovnih merilih in mednarodnih priporočilih šteje za pisno dediščino. Določanje zvrsti arhivskega in knjižničnega gradiva se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja arhivsko in knjižnično gradivo, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
2. člen
(zvrsti dediščine za potrebe nadzora nad trgovanjem in drugimi posli)
Poleg zvrsti iz prvega člena ta pravilnik določa tudi seznam zvrsti predmetov premične dediščine, za katere se izvaja nadzor nad trgovanjem, iznosom, izvozom in drugimi posli in postopki v zvezi z dediščino, kadar to določa zakon ali drug predpis.
3. člen
(zvrsti nepremične dediščine)
Zvrsti nepremične dediščine so (šifra in ime):
N01 »Arheološka najdišča« so originalni kraji deponiranja arheoloških ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi postopki. Glede na prostorski položaj deponiranja in odkrivanja arheoloških ostalin ločimo kopenska arheološka najdišča (površinske in podpovršinske ostaline na kopnem razen ostalin v naravnih podzemnih jamah in kopenskih vodah), jamska arheološka najdišča (ostaline v naravnih podzemnih jamah in predjamskih prostorih) in podvodna arheološka najdišča (ostaline pod vodo: morsko dno, dno vodotokov in jezer).
N02 »Stavbe« so eno- ali večprostorni grajeni objekti s streho, v katere človek praviloma lahko vstopi in so namenjeni bivanju ali opravljanju dejavnosti. K njim sodijo sestavine in pritikline, ki so namenjene uporabi (drugi objekt, napeljava, zemljišče) ali olepšanju (okrasje, oprema) ali pa so nepogrešljive za njihovo delovanje. Več funkcionalno in prostorsko povezanih stavb sestavlja skupino stavb (vrstna hiša, blok, domačija, tovarna). Stavbe so dokaz bivanjske kulture, načinov gradnje in funkcionalnih ter likovnih umestitev v okolje. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega, tehnološkega in verskega razvoja. Ločimo gospodarske/proizvodne, javne, poslovne in stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb, ter sakralne stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju.
N03 »Parki in vrtovi« so deli odprtega prostora, oblikovani v razmerjih med grajenimi ali oblikovanimi objekti, rastlinjem, vodo in reliefom. So prostori gojenja rastlin, ugodja ali sprostitve, vzgoje, izobraževanja in raziskovanja ter izražajo človekovo predstavo o prijetnem, varnem okolju. Prostorsko kompozicijo parkov in vrtov sestavljajo zasnova, zasaditve rastlin, grajene strukture in likovni elementi, vrtna oprema, vodni motivi (tekoče ali stoječe vode), relief, vedute. Parki in vrtovi so s svojevrstnimi izraznimi sredstvi odraz in primer preteklega oblikovanja odprtega prostora in hortikulturnega znanja. V to zvrst sodijo tudi drevoredi, alpinetumi, gaji, rozariji, skalnjaki, zeliščni vrtovi in druge vrtnoarhitekturne ureditve (ureditve javnih prostorov).
N04 »Stavbe s parki ali z vrtovi« so enovite celote oblikovanega odprtega prostora in grajenih objektov. Ločimo profane stavbe s parki ali z vrtovi (dvorec s parkom ali z vrtom, grad s parkom ali z vrtom, zdravilišče) in sakralne stavbe s parki ali z vrtovi (kartuzijanski samostan z vrtom, cistercijanski samostan z vrtom).
N05 »Spominski objekti in kraji« so grajeni ali oblikovani objekti in prostori izražanja spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost, dejstvo, dogodek. Spominski objekti in kraji služijo spominu kot vrednoti, družbeni pomen imajo zaradi zgodovinske pričevalnosti in likovnih kvalitet. Ločimo domove pomembnih osebnosti, znamenja (javni spomenik, mejnik, obcestni kamen, spominska plošča, pil, križ, kapelica), objekte in kraje mrtvih (grob, grobišče, pokopališče, grobnica, mrliška vežica, kostnica), kraje zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške objekte (partizansko taborišče, partizanska bolnišnica), kraje spominjanja na človekovo poselitev ali dejavnost (lokacija stavbe, lokacija drugega objekta, opuščena vas).
N06 »Drugi objekti in naprave« so grajeni objekti ali večji predmeti iz več sestavnih delov in služijo tistim človekovim potrebam, ki niso bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbi. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, političnega in tehnološkega razvoja. Ločimo delovne naprave (dvigalo, peč, stroj), industrijske/gospodarske objekte (kamnolom, rudnik, vodovod, vodnjak, napajališče, jez, rake, mlinščica, črpališče, vodni stolp, žičnica), kulturne in vadbene objekte (bazen, drsališče, hipodrom, igrišče, letno gledališče, smučarska skakalnica, stadion), objekte transportne infrastrukture (pot, cesta, proga, predor, most, pristanišče), objekte urbane opreme (stopnišče, javni vodnjak, vodomet, ulična svetilka), signalne ter merilne naprave in objekte (opazovalnica, razgledni stolp, svetilnik, preža), zidove in jarke (suhozid, ograda, obzidje, strelski jarek).
N07 »Naselja in njihovi deli« so prostori trajne človekove poselitve, združujejo bivališča z javnimi objekti, prostori in funkcijami. Prostori poselitve so z geografskimi, zgodovinskimi in drugimi materializiranimi posebnostmi odraz in primer gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega in tehnološkega razvoja. Obsegajo podeželska (zaselek, vas), trška in mestna naselja, njihove dele (trg, četrt, kolonija, ulica) ter druga območja poselitve skupaj s pripadajočimi zemljišči. Zvrst je pomensko enaka definiciji naselbinske dediščine iz 3. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08; v nadaljnjem besedilu: ZVKD-1).
N08 »Kulturna krajina« je del odprtega prostora z naravnimi in grajenimi ali oblikovanimi sestavinami, katerega strukturo, razvoj in rabo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnosti, ki soustvarjajo posebne kulturne in družbene vrednote in identiteto regij ter države. Kulturna krajina je rezultat součinkovanja človeških in naravnih dejavnikov ter je odraz in primer gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega in tehnološkega razvoja družbe. Glede na strukturne značilnosti in krajinske sestavine ločimo kmetijske krajine, poseljene krajine in zgodovinske krajine.
N09 »Ostalo« je zvrst, v katero sodi nepremična dediščina, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti.
4. člen
(varstvene usmeritve za nepremično dediščino)
(1) Splošne varstvene usmeritve za nepremično dediščino so:
– spodbujanje trajnostne uporabe dediščine, to je uporabe dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njenih kulturnih lastnosti,
– spodbujanje vzdržnega razvoja dediščine, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev dediščine za prihodnje generacije,
– spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene dediščine,
– ohranjanje lastnosti, posebne narave in družbenega pomena dediščine ter njene materialne substance,
– dovoljeni so posegi v dediščino, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njene varovane vrednote,
– dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev dediščine ob spoštovanju njene posebne narave in družbenega pomena.
(2) Poleg splošnih varstvenih usmeritev so pri posameznih zvrsteh nepremične dediščine določene tudi njihove posebne varstvene usmeritve:
1. Arheološka najdišča se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v arheološka najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč:
– če ni možno najti drugih rešitev ali
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.
Posegi in dejavnosti v prostoru se načrtujejo in izvajajo tako, da se arheološka najdišča ohranjajo.
2. Stavbe se varujejo tako, da se ohranjajo njihove varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah),
– celovitost dediščine v prostoru in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
3. Parki in vrtovi se varujejo tako, da se ohranjajo njihove varovane vrednote, kot so:
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
4. Stavbe s parki ali z vrtovi se varujejo tako, da se ohranjajo njihove varovane vrednote, kot so:
– varovane vrednote stavb,
– varovane vrednote parkov in vrtov in
– medsebojna razmerja, vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost (kompozicija).
5. Spominski objekti in kraji se varujejo tako, da se ohranjajo njihove varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– fizična pojavnost objekta in
– vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter vedutami.
6. Drugi objekti in naprave se varujejo tako, da se ohranjajo njihove varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– fizična pojavnost objekta ali naprave,
– osnovna namembnost ali primarna raba objekta ali naprave in način njenega delovanja ter
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
7. Naselja in njihovi deli se varujejo tako, da se ohranjajo njihove varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
– odnosi med posameznimi stavbami in odnos med stavbami ter odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne sestavine znotraj naselja ali njegovega dela (drevesa, vodotoki),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja ali njegovega dela,
– podoba naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem ali med njegovim delom in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta objektov, ulične fasade),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
8. Kulturna krajina se varuje tako, da se ohranjajo njene varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
5. člen
(zvrsti premične dediščine)
Zvrsti premične dediščine so (šifra in ime):
P01 »Orožje« so stvari, namenjene vojskovanju in osebni zaščiti. Poleg strelnih naprav, streliva in hladnega orožja v to zvrst sodijo oborožitveni dodatki in bojna vozila (to so vozila, na katerih je nameščeno orožje, na primer katapult, tank ali samohodna havbica).
P02 »Orodje« so stvari in sredstva za pridelavo, obdelavo in predelavo različnih materialov ter izdelavo drugih stvari. V to zvrst sodijo orodja in pripomočki, ki so namenjeni poljedelstvu, živinoreji, lovu in ribolovu, gozdarstvu, gradbeni, tekstilni in prehrambni dejavnosti, izdelavi osebnih in drugih predmetov, ter medicinska in druga oprema.
P03 »Stavbna oprema« so vse vrste posameznih gradbenih elementov iz različnih materialov, posamezni arhitekturni elementi, ornamenti in arhitekturna plastika, fragmenti ter vse vrste elementov ljudskega stavbarstva in bivališč za živali. Sem sodijo tudi gledališke, filmske in operne scene z vsemi sestavnimi elementi.
P04 »Bivalna oprema« so stvari, izdelane ali uporabljane kot del notranje opreme stanovanjskih in delovnih prostorov. Namenjene so delu, ustvarjanju, počitku, spanju in shranjevanju (oblačil, orodja, orožja, pridelkov). Sem sodijo tudi interjerji (atelje, spominska soba, kovačija, lekarna, ordinacija, gostilna, trgovina), stvari, v katerih pripravljamo, serviramo, prenašamo ali shranjujemo hrano in pijačo (krožnik, lonec, namizni in pivski servis). V to zvrst sodijo tudi jedilni pribor in gospodinjski pripomočki (zajemalka, kuhalnica, stepalnik, pinja) ter gospodinjski aparati (hladilnik, štedilnik, mali gospodinjski aparat).
P05 »Oblačila in osebni predmeti« so stvari, namenjene zaščiti človeškega telesa (obleka, obutev, perilo, vrhnja obleka, pokrivalo), ter oblačilni dodatki in nakit. Sem sodijo še oblačila, ki izražajo pripadnost oziroma identiteto (delovno oblačilo, uniforma, gledališki kostum).
P06 »Prometna in transportna sredstva« so stvari, ki omogočajo lažje in hitrejše premikanje ljudi in tovora po kopnem, vodi in zraku, in njihovi deli.
P07 »Predmeti za igro in prosti čas« so vse vrste igrač in iger, namenjenih razvedrilni dejavnosti otrok in odraslih, in tudi predmeti, povezani s preživljanjem prostega časa, športom in zabavo ter družabnimi prireditvami.
P08 »Umetniški predmeti« so umetniške stvaritve ali druga dela vizualne umetnosti, primarno ustvarjene zaradi estetskih, kontemplativnih in konceptualnih namenov in ne zaradi njihove uporabnosti. V to zvrst sodijo originalna umetniška dela v klasičnih medijih (slikarstvo, kiparstvo, risba, grafika, fotografija), v novejših medijih (tako imenovani novi mediji: film, video, instalacija, multimedijska, intermedijska, računalniška, spletna, elektronska, kibernetična umetnost) in v drugih oblikah (knjiga umetnikov, mail art, topografska/vizualna, konkretna poezija).
P09 »Predmeti uporabne umetnosti« so predmeti umetne obrti, industrijskega in unikatnega oblikovanja. Sem sodijo tudi okrasni rokodelski in industrijski izdelki, pri katerih je primarno poudarjena njihova estetska in ne uporabna narava (čipka, lončarski izdelek).
P10 »Obredni predmeti« so stvari, povezane z religioznim obredjem (religiozna knjiga, oblačilo, posodje, religiozni inventar), ljudskim verovanjem in vraževerjem. V to zvrst sodijo tudi stvari, povezane s šegami in z obredjem življenjskega ali letnega kroga, oziroma oblačila s posebno sporočilnostjo (cerkveno oblačilo, pustni kostum, obredna maska).
P11 »Predmeti komunikacije« so stvari, namenjene različnim načinom komuniciranja med posamezniki (pismo, dopisnica, razglednica) ali z javnostjo s pomočjo različnih medijev (tiskovina, plakat, oglas, radio, televizor, računalnik, reklamni izdelek, promocijsko gradivo).
P12 »Grbi, zastave, nagrade in priznanja« so stvari, povezane z označevanjem pripadnosti državi, skupnosti in združenju, ter stvari, povezane s priznanji za dosežke, dejanja in dela. V to zvrst sodijo grbi, zastave, nagrade, priznanja, odlikovanja, plakete, medalje, značke, posvetne insignije in podobno.
P13 »Sredstva za trgovino in bančništvo« so stvari, ki imajo vlogo menjalnega sredstva v trgovini in bančništvu: plačilna sredstva, vrednostni papirji, obveznice in podobno.
P14 »Predmeti za prikaze in ponazoritve« so stvari iz različnih materialov, ki prikazujejo prostor, naselja, stavbe, stroje, predmete, osebe in dogajanja v določenem merilu, skice in načrti, zemljevidi, tridimenzionalne kopije ter dokumentarna gradiva in fotografije.
P15 »Stroji in naprave« so stvari za pogon, serijsko izdelavo in predelavo izdelkov. Sem sodijo stroji in deli strojev, ki izkoriščajo tradicionalne in alternativne vire energije.
P16 »Predmeti izobraževanja, znanosti in tehnike« so predmeti, namenjeni izobraževanju, in izvirni inštrumenti ter pripomočki, ki so se uporabljali za namene izumiteljskega raziskovanja na področju znanosti in tehnike, vključno s prototipnimi izdelki, ki so bili rezultat tega procesa.
P17 »Geološki predmeti« so fosili in paleontološko gradivo, minerali in mineraloško gradivo, kamnine in petrološko gradivo, rude in gradivo rud, premog in gradivo premogov.
P18 »Botanični predmeti« so vzorci rastlin skupaj s predmeti za njihovo shranjevanje (herbarijski primerek, herbarijska pola, herbarijska škatla, knjiga herbarij, vzorec lesa).
P19 »Zoološki predmeti« so suho preparirano gradivo vretenčarskega in nevretenčarskega izvora (dermoplastika, meh, lobanja, skelet, jajce), gradivo, shranjeno v fiksativu, zamrznjeno gradivo, mikroskopski preparati in podobno.
P20 »Človeški ostanki« so ostanki (delov) človeškega telesa, ki jih hranijo muzeji v svojih zbirkah kot kulturno občutljivo gradivo (človeško okostje, mumija, vsebina žare, relikvija).
P21 »Glasbila« so priprave, ki izkoriščajo človeške in mehanske sile ali električno energijo za izvajanje zvokov določene višine, zvenov določljivih sestavin in ritmično urejenih šumov. Razvrščamo jih glede na to, kakšna je snov, ki v glasbilih prvenstveno niha (idiofon, membranofon, kordofon, aerofon, elektrofon).
P22 »Drugi predmeti zgodovinskega pomena« so predmeti premične dediščine, ki jih ni možno uvrstiti v nobeno od zgoraj navedenih zvrsti.
6. člen
(varstvene usmeritve za premično dediščino)
(1) Premično dediščino ohranjamo tako, da je ne uničujemo, da preprečujemo škodljive vplive nanjo in da spodbujamo dostop do premične dediščine ali do informacij o njej vsakomur, še posebej mladim, starejšim in invalidom, na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzročata zgubljanja kulturnih lastnosti premične dediščine.
(2) Posebne varstvene usmeritve za premično dediščino so:
1. Za arheološke najdbe in premične arheološke ostaline, ki izvirajo iz najdišč na ozemlju Republike Slovenije in za katere najditelj ali hranitelj nima dokazila o izvoru, veljata:
– prepoved odtujitve v nasprotju z ZVKD-1 in
– prepoved izvoza in iznosa v nasprotju z ZVKD-1.
2. Za premično dediščino, ki je nacionalno bogastvo, veljajo naslednje varstvene usmeritve:
– dediščino dokumentiramo, jo hranimo, varujemo, skrbimo zanjo, jo prevažamo in omogočamo njeno dostopnost v skladu s pravilnikom, ki določa način varovanja in hranjenja nacionalnega bogastva in muzejskega gradiva,
– izvoz in iznos premične dediščine sta omejena ob upoštevanju določb 46. člena ZVKD-1.
3. Za premično dediščino, ki je status premičnega spomenika pridobila z razglasitvijo, veljajo naslednje varstvene usmeritve:
– dediščino dokumentiramo, jo hranimo, varujemo, skrbimo zanjo, jo prevažamo in omogočamo njeno dostopnost tako, da so upoštevane zahteve iz III. poglavja pravilnika, ki določa način varovanja in hranjenja nacionalnega bogastva in muzejskega gradiva,
– ob morebitni ogroženosti dediščino začasno izročimo pristojni organizaciji,
– premeščanje ali prenašanje dediščine je omejeno,
– trajni izvoz in iznos sta prepovedana,
– začasni izvoz in iznos sta omejena ob upoštevanju določb 46. člena ZVKD-1.
4. Za premično dediščino, ki je status premičnega spomenika pridobila z vpisom v inventarno knjigo muzeja, veljajo naslednje varstvene usmeritve:
– dediščino dokumentiramo, jo hranimo, varujemo, skrbimo zanjo, jo prevažamo in omogočamo njeno dostopnost tako, da so upoštevane zahteve in standardi iz pravilnika, ki določa način varovanja in hranjenja nacionalnega bogastva in muzejskega gradiva,
– trajni izvoz in iznos sta prepovedana, z izjemo izvoza in iznosa, določenega v četrtem odstavku 46. člena ZVKD-1,
– začasni izvoz in iznos sta omejena ob upoštevanju določb 46. člena ZVKD-1.
7. člen
(zvrsti žive dediščine)
Zvrsti žive dediščine so:
Z01 »Ustno izročilo in ljudsko slovstvo« obsega številne človekove aktivnosti, povezane z jezikovnim izražanjem kot tradicionalnim orodjem za širjenje ljudskega izročila, podatkov in znanja. V to zvrst sodijo narečja, pregovori in reki, uganke, šaljivke in vici, pesništvo, pripovedništvo ter mitologija in bajeslovje.
Z02 »Uprizoritve in predstavitve« obsegajo predvsem oblike glasbenega, pevskega, plesnega ali gledališkega predstavljanja in likovnega izražanja, ki se izvajajo z javnim nastopanjem. V to zvrst sodijo tudi folklorno turistične prireditve, temelječe na sestavinah žive dediščine, ki so sčasoma postale del lokalne in nacionalne tradicije. Del uprizoritvene žive dediščine so tudi igre, ki jih delimo na otroške, odrasle in športne.
Z03 »Šege in navade« so raznolike aktivnosti s področja družbene kulture, ki označujejo in razlikujejo praznične in vsakdanje oblike človekovega delovanja, verovanja in vedenja. V to zvrst sodijo letne šege, šege življenjskega kroga, delovne in pravne šege ter praznovanja v družinskem in skupnostnem okviru.
Z04 »Znanja o naravi in okolju« so izročila o znanju o rastlinskem in živalskem svetu, o vremenu, vodi, prostoru in vesolju. Odražajo se kot nesnovna sporočila v človekovih izdelkih ali pa so neposredno izpričana v ustnem izročilu. V to zvrst uvrščamo tudi zdravilstvo kot preprosto, nestrokovno zdravljenje ljudi in domačih živali, temelječe na čarovnih in naravnih praksah.
Z05 »Gospodarska znanja in veščine« so znanje in veščine rokodelstva in obrtništva, trgovine in transporta ter znanje in delovne prakse nabiralništva, lovstva, kmetijstva (na primer poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo, čebelarstvo), gozdarstva, rudarstva in industrije. Povezujejo materialno in živo dediščino. V to zvrst uvrščamo tudi znanje o hrani, ki so preplet različnih pojavnih oblik kulturnih prvin na področjih pridelovanja, nakupa in prodaje hrane, priprave in potrošnje vsakdanjih, prazničnih ter delovnih jedi.
Z06 »Ostalo« je zvrst, v katero sodi živa dediščina, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti.
8. člen
(varstvene usmeritve za živo dediščino)
(1) Varstvene usmeritve za živo dediščino vključujejo ukrepe za zagotovitev ohranjanja žive dediščine, ki obsegajo prepoznavanje, dokumentiranje, raziskovanje, zaščito, spodbujanje, izboljševanje in oživitev različnih vidikov te dediščine. Konkretnejše varstvene usmeritve se določijo na podlagi stanja oziroma ohranjenosti pojava dediščine, ki se deli na nepretrgano, rekonstruirano in izginulo dediščino.
(2) Živa dediščina je nedeljivo povezana z nosilci pojava (posamezniki, skupinami in skupnostmi), materialnimi prvinami (predmeti, orodji, izdelki) in prostorom, kjer se ta dediščina predstavlja, ustvarja ali izraža. Pri določitvi varstvenih usmeritev je zato treba upoštevati tudi navedeni materialni okvir žive dediščine in morebitno uveljavljanje avtorskih in sorodnih pravic.
9. člen
(zvrsti predmetov premične dediščine, ki so predmet nadzora nad trgovanjem in drugimi posli)
Nadzor nad trgovanjem in drugimi pravnimi posli s predmeti premične dediščine v skladu s 45. členom ZVKD-1 in nad njenim izvozom, iznosom in v drugih postopkih, kadar to določa zakon ali drug predpis, se izvaja za vse predmete premične dediščine, katerih vrednost dosega ali presega mejne vrednosti iz prvega odstavka 10. člena tega pravilnika in ki sodijo v eno od naslednjih zvrsti:
1. arheološki predmeti, ki so starejši od 100 let in izhajajo iz izkopavanj in najdišč na kopnem ali pod vodo, arheoloških območij ali arheoloških zbirk,
2. elementi, ki so sestavni del arhitekturnih, zgodovinskih ali sakralnih spomenikov, ki so bili razstavljeni in so starejši od 100 let,
3. slike in slikarska dela, z izjemo tistih, ki so zajeta v 4. in 5. točki tega člena, ročne izdelave, vseh tehnik in na kateremkoli nosilcu, ki so starejša od 50 let in ne pripadajo njihovemu tvorcu,
4. akvareli, gvaši in pasteli, ki so ročno izdelani, v kateremkoli materialu in na kateremkoli nosilcu in ki so starejši od 50 let in ne pripadajo njihovemu tvorcu,
5. mozaiki v kateremkoli materialu, ročne izdelave, z izjemo tistih, ki so zajeti v 1. ali 2. točki tega člena, in risbe na kateremkoli nosilcu, ročne izdelave in v kateremkoli materialu (razen tistih iz 14. točke), ki so starejši od 50 let in ne pripadajo njihovemu tvorcu,
6. originalna grafična dela, odtisi, sitotiski in litografije z originalnimi ploščami in plakati, ki so starejši od 50 let in ne pripadajo njihovemu tvorcu,
7. originalne velike in male plastike ter kopije, ki so izdelane po istem postopku kakor originali, ki so starejši od 50 let ter ne pripadajo njihovemu tvorcu in ne spadajo v točko 1 tega člena,
8. fotografije, filmi in njihovi negativi, ki so starejši od 50 let in ne pripadajo njihovemu tvorcu,
9. inkunabule in rokopisi, vključno z zemljevidi in partiturami, posamezno ali v zbirkah, ki so starejši od 50 let in ne pripadajo njihovemu tvorcu,
10. knjige, ki so starejše od 100 let, posamično ali v zbirkah,
11. tiskani zemljevidi in kartografsko gradivo, posamezno ali v zbirkah, ki so starejši od 50 let,
12. arhivi in deli arhivov, ki so starejši od 50 let, katerekoli vrste in na kateremkoli nosilcu,
13. (a) zbirke in primerki iz zooloških, botaničnih, mineraloških in anatomskih zbirk, ki so starejše od 50 let in ne pripadajo njihovemu tvorcu,
(b) numizmatične in filatelistične zbirke, zbirke domoznanskega, zgodovinskega ali paleontološkega gradiva ali posamezni predmeti iz takšnih zbirk, ki so starejše od 50 let in ne pripadajo njihovemu tvorcu,
14. prevozna sredstva, starejša od 75 let,
15. katerikoli drugi predmeti, ki niso vključeni v zgoraj navedene točke:
a) ki so stari od 50 do 100 let:
– igrače, igre,
– steklenina,
– zlatnina in srebrnina,
– pohištvo,
– optična, fotografska in filmska oprema,
– glasbeni inštrumenti,
– ure in njihovi deli,
– leseni predmeti, smuči, panjske končnice, skrinje,
– lončenina in keramika,
– tapiserije,
– preproge,
– tapete,
– orožje,
b) ali ki so starejši od 100 let,
16. konji lipicanci, ki so vključeni v Rejski program in vpisani v rodovniško knjigo Kobilarne Lipica in so uvrščeni v gensko rezervo in situ ter in vivo.
10. člen
(mejne vrednosti)
(1) Mejne vrednosti, ki jih morajo dosegati ali presegati predmeti dediščine iz prejšnjega člena, so:
+----------------+-----------------------+
|najmanjša       |skupine predmetov (po  |
|vrednost        |točkah iz prejšnjega   |
|predmeta v EUR  |člena)                 |
+----------------+-----------------------+
|kakršnakoli     |iz 1., 2., 9., 12. in  |
|                |16. točke              |
+----------------+-----------------------+
|1.500           |iz 5., 8. in 11. točke |
+----------------+-----------------------+
|3.000           |iz 4., 6. in 10. točke |
+----------------+-----------------------+
|5.000           |iz 7., 14. in 15. točke|
+----------------+-----------------------+
|15.000          |iz 3. in 13. točke     |
+----------------+-----------------------+
(2) Vrednost predmeta iz prvega odstavka se določi na podlagi:
– izstavljenega računa,
– dejanske odkupne ali prodajne vrednosti ali
– strokovne ali sodne cenitve.
11. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o določitvi zvrsti predmetov kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 73/00).
12. člen
(začetek veljavnosti pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-12/2010/11
Ljubljana, dne 7. decembra 2010
EVA 2009-3511-0009
Majda Širca l.r.
Ministrica
za kulturo

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti