Uradni list

Številka 113
Uradni list RS, št. 113/2006 z dne 6. 11. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 113/2006 z dne 6. 11. 2006

Kazalo

4808. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del naselja v Zgornji Kungoti – Plintovec, stran 11753.

Na podlagi 12. in 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK) in na podlagi 17. člena Statuta Občine Kungota (Uradni list RS, št. 16/99, 107/1 in 12/04) je Občinski svet Občine Kungota na 20. seji dne 12. 10 2006 sprejel
O D L O K
o občinskem lokacijskem načrtu za del naselja
v Zgornji Kungoti – Plintovec
ki vključuje zemljišča s parcelnimi številkami:
65/1, 64/7, k.o. Plintovec,
64/4, k.o. Plintovec,
65/2, 64/37, k.o. Plintovec,
65/7 in 64/9, k.o. Plintovec.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Maribor-Pesnica za obdobje 1986–2000 in družbenega plan Občine Maribor-Pesnica za obdobje 1986–1990 za območje Občine Kungota v letu 2003 (Uradni list RS, št. 81/04), sprejme občinski lokacijski načrt ZA DEL NASELJA V ZGORNJI KUNGOTI – PLINTOVEC, ki vključuje zemljišča s parcelnimi številkami: 65/1, 64/7, 64/4, 65/2, 64/37, 65/7 in 64/9 v k.o. Plintovec (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt – OLN), ki ga je izdelala družba INGENIOS, Razvoj in management projektov, mag. Leon Lozar s.p. v oktobru 2006 pod številko U-001/06.
2. člen
(1) Sestavni deli lokacijskega načrta so:
A – besedilo lokacijskega načrta:
1. Obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta
2. Odlok
 
B – kartografski del lokacijskega načrta:
1. Načrt namenske rabe prostora – izsek
2. Prikaz lege prostorke ureditve v širšem območju
3. Načrt parcelacije
4. Ureditvena situacija s prikazom lokacijskih pogojev in usmeritev za projektiranje
5. Karakteristični prerezi
6. Prometna ureditev
7. Situacija komunalnih vodov
 
C – seznam prilog lokacijskega načrta:
(2) Sestavni deli lokacijskega načrta iz tega člena so sestavni del tega odloka.
3. člen
(1) Ta odlok določa lokacijske pogoje za pripravo projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov ter prostorske ukrepe po predpisih o urejanju prostora.
(2) Ta odlok določa ureditveno območje, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve prometne, energetske in druge gospodarske infrastrukture ter obveznost priključevanja objektov nanjo, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo, ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, faznost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta, dopustna odstopanja ter obveznosti investitorjev in izvajalcev.
4. člen
Na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Maribor-Pesnica za obdobje 1986–2000 in družbenega plan Občine Maribor-Pesnica za obdobje 1986–1990 za območje Občine Kungota v letu 2003 (Uradni list RS, št. 81/04) je za to območje kot način urejanja določen lokacijski načrt, namenska raba pa je del stanovanjsko območje in del centralne dejavnosti.
II. UREDITVENO OBMOČJE
5. člen
(ureditveno območje)
Predmet lokacijskega načrta je del ureditvenega območja Zg. Kungota, ki se nahaja v jugovzhodnem delu naselja Zgornja Kungota. Obsega površino približno 28.800 m2 na parcelah št. 65/1, 64/7, 64/4, 65/2, 64/37, 65/7 in 64/9, vse k.o. Plintovec.
6. člen
(meja območja)
Meja območja obravnave je skladna z mejo območja, ki je označena v kartografskem delu lokacijskega načrta in meji:
na severu z ulico s parcelno št. 64/3 in 64/1, v k.o. Plintovec,
na jugu s cesto s parcelno številko 510/2, v k.o. Plintovec,
na vzhodu s pobočjem ter obstoječo zazidavo,
na zahodu pa z regionalno cesto RII-436.
7. člen
(funkcija območja)
Celotno ureditveno območje je namenjeno
1. v vzhodnem (V) delu območja – stanovanjsko območje – pozidavi s prostostoječimi stanovanjskimi stavbami (hišami), njihovim funkcionalnim površinam in spremljajoči komunalni infrastrukturi,
2. V zahodnem (Z) delu območja – območje centralnih dejavnosti – pozidavi s prostostoječimi stavbami (hišami) s kombinirano dejavnostjo stanovanjska – centralna dejavnost, njihovim funkcionalnim površinam in spremljajoči komunalni infrastrukturi.
8. člen
(vplivno območje)
Na osnovi 5. člena 2. točke Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04), v nadaljevanju Pravilnik, je znotraj meja ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta tudi skupno vplivno območje pričakovanih vplivov. To torej ne sega izven meje ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta, ki je določeno na osnovi 5. člena Pravilnika, kolikor se bodo vsa gradbena dela izvajala v skladu z veljavnimi predpisi.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE
V PROSTOR
9. člen
(program v območju)
(1) V vzhodnem delu območju se uredi 15 zazidalnih enot namenjenih gradnji stanovanjskih hiš z garažami. (območje 1)
(2) V zahodnem delu območja se uredi 13 zazidalnih enot namenjenih gradnji stanovanjsko-poslovnih hiš, kombinirana stanovanjska s centralno dejavnostjo. (območje 2 in 3)
(3) Uredijo se infrastrukturni hodniki z dovoznimi potmi in instalacijskimi napeljavami.
Območje 1
(zazidalne enote od 1S do 15S)
– gradnja stanovanjskih stavb
 
Območje 2
(zazidalne enote od 16P do 23P)
– gradnja stavb s centralno dejavnostjo ali stavb s kombinirano stanovanjsko – centralno dejavnostjo ali stanovanjskih stavb
 
Območje 3
(zazidalne enote od 23SP do 28SP)
– gradnja stavb s kombinirano stanovanjsko – centralno dejavnostjo ali stanovanjskih stavb (velikost poslovnega dela do 30 m2)
(4) Dovoljene so pisarniške dejavnosti, dopuščamo možnost opravljanja mirnih storitvenih dejavnosti, če je za predvideno dejavnost možno zagotavljati ustrezne higiensko tehnične, požarnovarnostne in prometne pogoje. Trgovske (izjema je internetna prodaja) in gostinske dejavnosti niso dovoljene.
10. člen
(lega objektov)
(1) Novo parcelacijo določa zakoličbena situacija. Potek parcelnih mej je podan z zakoličbenimi koordinatami.
(2) Stavbe znotraj posamičnih zazidalnih enot je potrebno locirati tako, da ne presegajo gradbene meje.
(3) V projektni dokumentaciji se znotraj gradbene meje določi natančna pozicija stavbe.
(4) Odmiki se merijo od najbližjega dela zidu ali balkona stavbe (vključno z vertikalno projekcijo zidov nad tlemi) do sosednje meje.
(5) Približevanja stavb parcelnim mejam sosednjih enot je v primeru odmikov manjših od 5m potrebno uskladiti s soglasjem soseda, požarno varnostnimi predpisi in higiensko tehničnimi normativi.
(6) Odmiki enostavnih in pomožnih objektov so enaki kot za osnovne objekte.
(7) Elementi zunanje ureditve: podporni zidki, ograje, zunanje stopnice, temelji, instalacijski vodi in naprave ter tlakovanja se lahko izvajajo do sosednje parcelne meje, če ni meja s cesto. V primeru, da bi vplivi med gradnjo tovrstnih objektov presegali sosednjo mejo (posipanje terena med izkopom, dostop izvajalcev in mehanizacije na površino sosednje parcele zaradi zahtev izvedbe), je za tak poseg potrebno soglasje soseda mejaša.
(8) Višinsko pozicioniranje stavbe in zunanje ureditve mora upoštevati niveleto ceste, reliefne danosti in odnos do sosednjih zazidalnih enot. Višinske razlike je v čim večji meri reševati z brežinami.
11. člen
(regulacijski elementi)
(1) Gradbena meja določa dovoljeno mejo pozidave znotraj katere je možno stavbe premikati in povečevati, vendar se bruto zazidalna površina stavb lahko poveča največ za 20%.
(2) Regulacijske črte določajo geometrijo stavb, z njimi se regulira prevladujoča smer v geometriji oblikovanja stavb.
(3) Regulacijska točka določa obvezujočo začetno točko pozidave, ki se nadaljuje v smeri regulacijske črte.
(4) Regulacijska črta določa lego in smer slemena stavbe.
(5) Lokacija zazidalnih enot, gradbenih meja, regulacijskih črt in regulacijskih točk je definirana z zakoličbeno situacijo. Zakoličbene koordinate so določene v Gauss-Kriegerjevem koordinatnem sistemu.
12. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje)
(1) Tipologija zazidave: Prostostoječe stavbe, sestavljene iz stanovanjskega ali poslovnega dela in prizidka garaže.
(2) Lokacija stavb je pogojena s predpisanimi odmiki stavb od parcelnih mej, z gradbeno mejo, regulacijsko točko in regulacijsko črto. Stanovanjske stavbe so lahko zasnovane s prizidanimi garažami s spremljajočimi servisnimi prostori.
(3) Dostopi: Uvoz v garažo mora biti lociran tako, da je vanjo mogoče zapeljati neposredno z dovozne ceste; lociran mora biti torej na strani stavbe, ki je najbližja cesti.
(4) Velikost in zmogljivost stavb: Predvidena je gradnja eno ali dvostanovanjskih stavb. Najmanjša zazidana površina zazidalne enote znaša 81 m2.
(5) Pogoji glede etažnosti in višin so prikazani v grafičnem delu.
(6) Etažnost je določena enotno za vse stavbe. Vse stavbe so enonadstropne (P+1), Garaže ali nadstrešnice so pritlične (P). stavbe ne bodo podkletene. Najvišja dovoljena svetla višina etaže je 2.7 m. V primerih ustrezne tlorisne zasnove je dovoljeno uporabiti del podstrešja kot mansardo. Dopustna je tudi združitev volumna mansarde s spodaj ležečo etažo.
(7) Nulte kote stavb se natančno določijo v projektni dokumentaciji glede na nivelete predvidenih cest v skladu z navedenimi pogoji tega odloka in predpisi. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov.
(8) Višinska kota pragov stavb, ki se nahajajo v območju istega prereza prečno čez območje ureditve, mora biti v vsakem prečnem prerezu najman 20 cm nad najnižjo koto regionalne ceste in najman 10 cm nad najnižjo točko predvidene ceste 1. Za vse stavbe velja enotni pogoj, da mora biti višinska kota pragov stavb najmanj 20 cm nad najnižjo višinsko koto regionale ceste vzdolž območja ureditve.
13. člen
(oblikovanje zunanje podobe objektov)
(1) Oblikovanje zunanje podobe stavbe določa regulacijska črta, ki je določena za vsako zazidalno enoto posebej in določa izhodišče za oblikovanje osnovne geometrije stavbe. Z njo morajo biti vzporedne vzdolžne fasade in glavno sleme stavbe. Celotna zasnova stavbe mora čitljivo odražati smer, ki je določena z regulacijsko črto. Regulacijska točka določa obvezujočo začetno točko slemena, ki se nadaljuje v smeri regulacijske črte.
(2) Streha nad osnovnim tlorisom stanovanjskega dela stavbe je simetrična dvokapnica z naklonoma navzven. Naklon strešin znaša 21 stopinj. Dopustna je izvedba posameznih delov strešin z minimalnim naklonom – sistem ravne strehe. Streha garaže ali nadstrešnice je enakega naklona kot streha osnovnega objekta, dovoljena je ravna streha ali enokapnica z blagim naklonom. V takšnih primerih je obvezna izvedba atike. V primeru enotnega oblikovanja vseh objektov v območju urditve je dopustna določitev tudi drugačnih naklonov strešin, vendar mora biti tudi v tem primeru oblikovanje strešin poenoteno.
(3) Dovoljena je členitev strešin po višini in tlorisu. Kritina je strukturna. Barva kritine je opečno rdeča. Strešna okna so dovoljena. Dopustna je izvedba delov strešin v steklu.
(4) Dopustna je izvedba zamikov fasadnih zidov, Zamik mora znašati vsaj 1,00 m.
(5) Možna je izvedba strešin brez napušča.
(6) Barva fasad je omejena na spekter barv od bele, svetlih peščenih tonov do manj intenzivnih toplih tonov, na manjših površinah se lahko uporabijo močnejši barvni odtenki.
(7) Višina stavb je določena z etažnostjo P+1, najvišjo dovoljeno svetlo višine etaže, ki je 2.7 m.
14. člen
(zunanje površine)
(1) Zunanje površine okrog stavb v posameznih zazidalnih enotah so namenjene ureditvi dovoznega platoja, kjer je potrebno predvideti vsaj 2 parkirni mesti + 10% za obiskovalce na stanovanjsko enoto, ureditvi prostora za zabojnike za odpadke, ureditvi zelenih površin, vrtov in ostalih funkcionalnih površin (hodniki, terase, vrtne ute …).
(2) Vsaj 30% površine zazidalne enote mora biti ozelenjene.
15. člen
Skupne površine se uredijo na podlagi projektne dokumentacije, ki bo določila ureditev komunalne infrastrukture. Skupne površine so sestavljene iz infrastrukturnih hodnikov. Osnovni prerez infrastrukturnega hodnika (cesta 1) se sestoji iz asfaltnega cestišča v širini 5 m in obojestranskega pasu v skupni širini 3 m. Obojestranski pas omogoča izvedbo hodnikov za pešce, robnikov, javne razsvetljave in komunalnih vodov. Širina infrastrukturnega hodnika se lahko prilagodi (sprememba predlagane parcelacije), če bo to narekovala izvedba posebnih gradbenih ukrepov (širitve).
16. člen
(parcelacija)
(1) Določena je nova parcelacija, ki določa infrastrukturne hodnike in zazidalne enote.
(2) Načrt parcelacije je narejen na digitalni geodetski podlogi v Gauss-Krieger koordinatnem sistemu. V načrtu so podane posamezne karakteristične zakoličbene točke. Prenos na teren je mogoč z uporabo digitalnih podatkov.
(3) Dopustna je določena korekcija infrastukturnega hodnika vendar ob pogoju, da takšna sprememba ne vpliva na program v OLN.
(4) Načrt parcelacije je predstavljen na istoimenski risbi, koordinate zakoličbenih točk bodo podane v priloženi preglednici.
17. člen
(gradnja enostavnih objektov)
(1) Gradnja enostavnih objektov se lahko izvaja v skladu z določili Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov, brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04) ter v skladu z določili ostalih občinskih odlokov. V primeru spremembe zakonodaje se upoštevajo določbe nove zakonodaje, vendar ne tiste, ki bi omogočale gradnjo večjih, zahtevnejših, vplivnejših objektov od tistih, ki so določeni v sedaj veljavni zakonodaji.
(2) Tovrstna gradnja je dopuščena samo znotraj črte gradbene meje.
18. člen
(ostale usmeritve)
(1) Gradnja nasipa ali vkopa dovozne ceste se lahko izvaja tudi na površinah posameznih zazidalnih enot, če to narekuje oblikovanost zemljišča in se s tem izognemo potrebi po gradnji podpornega zidu.
(2) Prehod med višinskimi razlikami med zazidalnimi enotami in znotraj zazidalnih enot se lahko izvede z brežinami. Dopustna je gradnja podpornih zidov ne višjih od 1 m, ter izvedba brežine v naklonu 2:1 (dolžina : višina), dopustna je izvedba brežine s podpornimi elementi, ki omogočajo vmesno ozelenitev. Površina brežine se ozeleni z avtohtonimi rastlinami.
(3) Gradnja objektov v bližini meja lokacijskega območja se mora višinsko uskladiti s površinami izven območja tako glede najnižje kote objekta kot odmika od meje. Gradnja ne sme povzročiti potrebe po izvedbi nasipa ali vkopa na površini izven območja oziroma gradnje podpornih zidov višjih od 1 m.
(4) Gradbene parcele se zaključijo na enoten način. Ograjni zidovi oziroma ograje morajo biti postavljeni na način, da je zagotovljena preglednost horizontalnih krivin ceste in cestnih dovozov.
(5) Ograditev parcel se lahko izvede le v skladu s 1. točko 17. člena tega odloka.
(6) Ograjevanje zazidalnih enot se lahko izvede z ograjo iz kovinske mreže na jeklenih stebričih. Ograje se ozeleni z vzpenjalnimi rastlinami ali grmovnicami. Dopustna je izvedba zelenih meja (obrezlijve grmovnice) ali izvedba lesenih plotov v ožinah med objekti. Dopustna je izvedba betonskega podstavka pod mrežno ograjo za izenačitev višinskih razlik v terenu. Višina podstavka ne sme presegati 50 cm. Skupna višina ograje ne sme presegati 2,0 m.
IV. REŠITVE PROMETNE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE TER OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
19. člen
(prometna infrastruktura)
(1) V območju urejanja se zgradijo dovozne ceste, ki so poimenovane z delovnimi imeni: CESTA 1, CESTA 2, CESTA 3 in CESTA 4.
(2) Navezave predvidenih cest na obstoječo prometno infrastrukturo so določene v kartografskem delu lokacijskega načrta.
(3) V križišču regionalne ceste s CESTO 2 in uvozom na bencinski servis se formira novo štiri krako križišče. Na glavni prometni smeri je potrebno dodati pasove za leve zavijalce, promet kanalizirati z otoki in predvideti posebne površine za pešce in kolesarje. Te površine za pešce in kolesarje se lahko gradijo fazno ločeno od rekonstrukcije ceste, predstavljajo pa omejitev v prostoru.
(4) CESTI 1 in 2 sta širine 5,0 m in obojestransko omejeni s hodniki za pešce širine 1,5 m. Minimalna skupna širina cestnega sveta znaša 8,0 m. CESTI 3 in 4 pa sta opredeljeni kot enosmerni cesti, širine 3,5 m. Obe imata predvideno prometno smer na sever. CESTA 3 ima na zahodni strani še predviden hodnik za pešce širine 1.5 m.
(5) Na območju kjer dograditev hodnika regionalne ceste posega na privatne parcele, predstavlja za te parcele le omejitev v prostoru, ki je določena skladno z varovalnim pasom kategorizirane regionalne ceste.
(6) Predvidene ceste znotraj ureditvenega območja se izvedejo v okvirih infrastrukturnih hodnikov. Širina infrastrukturnega hodnika se lahko prilagodi (sprememba predlagane parcelacije), če bo to narekovala izvedba posebnih gradbenih ukrepov (širitve).
(7) Hitrost na predvidenih cestah je podrejena pešcem in kolesarjem in ne sme presegati 30 km/h.
(8) Za vse objekte v ureditvenem območju je potrebno urediti dovoz na skupno cesto. Izvedba dovoza iz drugih smeri ni dopustna.
(9) Priključek in njegova neposredna okolica ob cesti morata biti urejena tako, da je zagotovljen preglednostni trikotnik.
(10) Pri ureditvi vseh hodnikov, ploščadi in dostopov do javnih objektov je treba upoštevati vsa določila veljavnega pravilnika za projektiranje objektov brez grajenih ovir.
(11) Parkiranje na površini ceste ni dovoljeno.
(12) Pri pripravi projetov za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo cest je potrebno preveriti ustreznost predvidenih rajdnih krogov ali radijev za dolžino komunalnega vozila 8.25 m in širino vozila 2.5 m in jih po potrebi povečati.
20. člen
(mirujoči promet)
(1) Za vsako stanovanjsko enoto je potrebno urediti dve parkirni mesti + 10% za obiskovalce.
(2) Za vsako večnamensko enoto je potrebno urediti določeno število parkirnih mest v odvisnosti od predvidenih dejavnosti.
(3) Skladno z veljavnimi normativi je potrebno za večnamensko enoto urediti parkirno mesto namenjeno vozilom oseb z invalidskimi vozički.
(4) Kot parkirna mesta se upoštevajo tudi tista v garaži objektov na posamezni zazidalni enoti.
(5) Ob večnamenskih stavbah je potrebno postaviti stojala za kolesa.
21. člen
(peš in kolesarski promet)
(1) Pešcem so namenjeni hodniki in vse ceste, ki so v tem lokacijskem načrtu opredeljene kot skupne prometne površine za mešani promet.
(2) Kolesarski promet znotraj območja je speljan po voziščih predvidenih cest in cestah, ki so opredeljene kot skupne prometne površine.
22. člen
(promet zaradi dostave in intervencije)
Dostavnemu in intervencijskemu prometu so namenjena cesta in dovozi ter parkirne ploščadi.
23. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
(1) Za predvideno infrastrukturo je potrebno naročiti projektno dokumentacijo.
(2) Rezervirati je potrebno trase za vse zemeljske komunalne in energetske vode, pri čemer je potrebno upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljavcev, vsa zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu.
(3) Upoštevati je treba tudi predpisani medsebojni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0.5 m, minimalni horizontalni odmik 3.0 m. Če tega odmika ni mogoče doseči, je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj).
(4) Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav je razviden iz grafične priloge.
24. člen
(oskrba z vodo)
(1) V regionalni cesti R2-436, odsek 1328 Počehova–Zg. Kungota poteka vodovodni cevovod PVC 225 Pesnica–Kungota, ki je predviden za rekonstrukcijo.
(2) Izvedlo se bo notranje vodovodno omrežje s priključki k posameznim objektom vključno z ustrezno razporeditvijo in številom hidrantov.
(3) V predvideni glavni dovozni cesti je potrebno zgraditi vodovodni cevovod LŽ DN 100 v zankasti zasnovi, ki se bo navezal na regionalni vodovodni cevovod PVC 225 Pesnica–Kungota.
(4) Za načrtovano zazidavo bo potrebno v projektni dokumentaciji predvideti in zagotoviti ustrezne količine sanitarne in požarne vode.
(5) Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu z veljavnim Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istem pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti morajo biti nadzemni, postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času.
(6) Obvezno je upoštevanje določil Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02), Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04 in 35/04), Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 69/95), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (MUV št. 1/01, 27/01 in 30/03 in 11/25), tehničnega pravilnika (MUV št. 11/01) ter Pravilnika o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili (Uradni list RS, št. 36/05).
25. člen
(odvod komunalnih odpadnih vod)
(1) Odvod komunalnih odpadnih vod in padavinskih vod se izvede v ločenem sistemu.
(2) Zaradi slabo nosilnega terena je potrebno predvideti temeljenje meteorne (in v bodoče fekalne) kanalizacije na betonsko posteljico.
(3) Komunalne odpadne vode iz predvidenih objektov se zbirajo v posamični vodotesnih greznicah brez iztoka ali malih čistilnih napravah, ki se dovoljujejo kot začasna rešitev dokler ne bo zgrajena javna kanalizacija.
(4) Ko bo zgrajena javna kanalizacija, je potrebno zagotoviti priključek obravnavanih objektov na ta sistem ter opustiti odvodnjo komunalnih odpadnih voda v vodotesno greznico brez iztoka.
(5) Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je potrebno pridobiti atest o vodotesnosti. Potrebno je upoštevati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov kanalizacije in veljavni Odlok o odvajanju odpadnih in padavinskih voda.
26. člen
(odvod padavinskih vod)
(1) Zaledne in precejne vode, ki se bodo stekale iz hribine oziroma po hribini je treba voditi v odprtih jarkih do meteorne kanalizacije.
(2) Za podpornimi stenami je predvidena tudi vgradnja drenaže.
(3) V območju urejanja se bo izvedla meteorna kanalizacija,
(4) Potrebno je zgraditi novi propust pod regionalno cesto, pod katerim bodo meteorne vode speljane do reke Pesnice.
(5) Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti v skladu z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02), in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšati odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih vod pred iztokom v površinske odvodnike.
(6) Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi naj se speljejo neposredno v meteorno kanalizacijo.
(7) Odvodnja voda s parkirnih in manipulativnih površin ter ceste se mora urediti preko peskolovov in lovilcev olj.
(8) Padavinske vode z utrjenih površin posamezne zazidalne enote se ne smejo zlivati na sosednja zemljišča oziroma javno cesto.
27. člen
(energetska infrastruktura)
(1) Objekti v ureditvenem območju se bodo priključili na javno električno omrežje.
(2) Potrebno bo:
1. kablirati oziroma prestaviti 20 KV daljnovod odcep Plintovec 3 (d – 606) in 20 kV daljnovod Rošpoh (d – 383) na delu, kjer se približa predvidenim objektom, prestaviti 20 kV kablovod TP Zg. Kungota 2 – DV Rošpoh (k – 383) na delu kjer križa predvidene objekte,
2. za potrebe prestavitve dela 20 kV daljnovoda odcep plintovec 3 (D-606) je treba postaviti dva nova stebra (S1 in S2),
3. zamenjati v TP Plintovec 4 obstoječi transformator 20/0,4 kV 100 kVA, z novim transformatorjem 20/0,4 kV 250 kVA,
4. zgraditi ustrezne nizkonapetostne razvode od TP Plintovec 4 do nove prostostoječe priključne omarice.
(3) Osvetlitev območja z javno razsvetljavo je možna pod pogoji upravljavca. Napajanje predvidene javne razsvetljave bo iz transformatorske postaje TP Plintovec 4.
28. člen
(telefon in kabelska TV)
(1) Ureditveno območje se lahko opremi s telefonskim omrežjem ali kabelsko TV.
(2) Dopustna je samo podzemna izvedba s cevmi, ki dopuščajo dodajanje napeljav za potrebe dodatnih telefonskih razvodov, kabelske televizije in optičnih kablov.
(3) Najustreznejša rešitev bo določena na podlagi projektne dokumentacije.
29. člen
(komunalni odpadki)
(1) Pri odlaganju odpadkov je potrebno dosledno upoštevati določila veljavnih zakonov in Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Kungota.
(2) Pri vseh objektih je treba predvideti ustrezne prostore za smetiščne posode, ki so tipizirane. Posode za odpadke morajo biti nameščene na vizualno neizpostavljenih mestih. Odvoz opravlja organizacija, ki je za to registrirana.
(3) Za ločeno zbiranje odpadkov sta predvidena dva ekološka otoka ob CESTI1.
(4) Potrebno je upoštevati določila Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Kungota. Komunalne odpadke je potrebno zbirati v ustrezne tipizirane posode in poskrbeti za organiziran odvoz odpadkov.
30. člen
(ogrevanje)
(1) Potrebno je predvideti ogrevanje na ekološko primerna goriva: zemeljski plin, utekočinjen naftni plin, ekstra lahko kurilno olje, biomasa ipd. Rezervoarji za tekoči naftni plin morajo biti locirani na vizualno neizpostavljenih mestih.
(2) Način skladiščenja tekočih naftnih derivatov mora biti v skladu s Pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi.
(3) Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno. Dopustno je ogrevanje s sistemom toplotne črpalke, ki se izvede individualno za vsaki objekt ločeno.
31. člen
(plinovod)
(1) V ureditvenem območju ni predvidena izvedba javnega plinovodnega omrežja. Posamezni investitorji si lahko zgradijo lastno plinovodno omrežje v okviru svojih zemljišč oziroma v primeru dogovora z ostalimi investitorji tudi medsebojno povezavo.
(2) V tem primeru mora biti plinovodna instalacija oziroma sistem oskrbe z UNP izveden v skladu z veljavnimi predpisi, določenimi v Pravilniku o utekočinjenemu naftnem plinu (Uradni list RS, št. 22/91) in dimenzionirana tako, da bo možna morebitna kasnejša priključitev na plinovodno omrežje za zemeljski plin, ko (če) bo na tem območju zgrajeno.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
32. člen
(1) Z načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju ukrepov, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv vpliv na okolje, ki ne presega zakonsko dopustnih meja za posamezno sestavino okolja.
(2) V večnamenskih stavbah je potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo s področij varstva okolja in ohranjanja narave.
33. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Ravni hrupa dejavnosti v okolici stanovanjskih objektov ne smejo presegati mejnih vrednosti hrupa, ki so dovoljene za območja z II. stopnjo varstva pred hrupom.
(2) V delu predvidenem za centralne dejavnosti razmerje med poslovnim in stanovanjskim delom ni natančno določeno, zato je potrebno tudi območje centralnih dejavnosti obravnavati pod pogoji določenimi za II. stopnjo varstva pred hrupom.
(3) V času gradnje je potrebno obratovanje delovnih strojev ter vsa gradbena in druga hrupna dela na gradbišču opravljati le v dnevnem času med 7.00 in 19.00 uro.
(4) Pri gradnji je treba uporabljati gradbeno mehanizacijo, ki ustreza normam kakovosti za tovrstno opremo.
(5) Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja varstva pred hrupom.
34. člen
(zaščita pred onesnaženjem zraka)
(1) V izogib onesnaženju zraka je predvideno ogrevanje z ekstra lahkim kurilnim oljem, utekočinjenim naftnim plinom, biomaso in podobnimi ekološko sprejemljivimi energenti.
(2) Med izvajanjem gradbenih del je potrebno predvideti namakanje transportnih poti in odkritih površin ob sušnih in vetrovnih dnevih zaradi zmanjšanja prašenja.
(3) Potrebno je redno servisiranje gradbenih strojev in naprav zaradi preprečitve nepotrebnih emisijskih dizelskih izpuhov.
(4) Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja varstva pred onesnaženjem zraka.
35. člen
(svetlobno onesnaževanje)
(1) Za osvetlitev zunanjih površin se uporabijo samo takšna svetilna telesa, ki ne odsevajo v nebo in v širšo okolico. Uporabljajo se samo žarnice s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe. Sistem osvetljevanja zunanjih površin mora upoštevati, da v drugem delu noči ostane prižgano minimalno število luči, torej zagotavljati samo varstveni minimum.
(2) Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred svetlobnim onesnaževanjem.
36. člen
(vodnogospodarske ureditve in varovanje vodnih virov)
(1) Komunalne odpadne vode iz novih objektov je potrebno voditi v vodotesne greznice brez iztoka, kar se dovoljuje začasno do izgradnje kanalizacijskega omrežja.
(2) Padavinske vode iz strehe objekta se lahko vodijo neposredno v meteorno kanalizacijo.
(3) Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je potrebno urediti preko peskolovov in lovilcev olj iz katerih se nato vode speljejo v ponikovalnice.
(4) Potrebno je izbrati takšne lovilce olj, ki bodo zadostili izračunu o dopustnem dotoku. Pravilna dimenzioniranost lovilca olj se mora podati v tehničnem poročilu, zagotoviti je potrebno vzdrževanje lovilcev olj.
(5) Pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine.
(6) Odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.
(7) Vsa dela po projektu je potrebno izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela.
(8) Na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk).
(9) Obvezno je upoštevanje določil:
Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02, 2/04), Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96, 21/03, 2/04), Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00, 106/01), Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04).
(10) Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja varstva voda.
37. člen
(Predvideni ukrepi varovanja pred visokimi vodami)
(1) Objekti v obravnavanem območju ne bodo podkleteni, predviden je dvig terena z nasutjem.
(2) Višinska kota pragov objektov, ki se nahajajo v območju istega prereza prečno čez območje ureditve, mora biti v vsakem prečnem prerezu najman 20 cm nad najnižjo koto regionalne ceste in najman 10 cm nad najnižjo točko predvidene ceste 1. Za vse objekte velja enotni pogoj, da mora biti višinska kota pragov objektov najmanj 20 cm nad najnižjo višinsko koto regionale ceste vzdolž območja ureditve.
(3) Višinska kota pragov objektov se natančno določi v projektni dokumentaciji glede na niveleto regionalne ceste in predvidene ceste 1.
(4) Potrebno je upoštevati določila Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) ter vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred visokimi vodami.
38. člen
(varovanje tal)
(1) Pri vseh posegih v prostor je potrebno plodno zemljo odgrniti in deponirati. Plodna zemlja se uporabi za ureditev zelenih površin.
(2) Parkirna mesta, vozišča in druge površine namenjenemu prometu motornih vozil, morajo biti utrjene, tako, da so meteorne vode z njih speljane v kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov in lovilcev olj in goriv in obdane z robniki.
(3) Na gradbišču je potrebno urediti sanitarije, garderobe in umivalnice tako, da komunalna voda in odpadki ne bodo onesnažili tal in podtalnice. Potrebno je namestiti prenosne sanitarije.
(4) Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja varovanja tal.
39. člen
(Ohranjanje narave)
(1) Zaradi možnosti obstoja geoloških in geomorfoloških naravnih vrednot na celotnem območju občine Kungota je bilo skladno z določili ZureP -1 pred začetkom izdelave občinskega lokacijskega načrta Ministrstvo za okolje in prostor obveščeno o nameri izdelane občinskega lokacijskega načrta. Le-to je presodilo, da izdelava celovite presoje vplivov na okolje in okoljskega poročila ni potrebna (odločba št. 354-09-137/2005 z dne 13. 5. 2005).
(2) Za območje Občine Kungota je Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor že izdelal Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih planskih aktov (5. 8. 2003, dopis št. UJ-610/03 v katerih je v skladu z ZON podana vsebina za področje ohranjanja narave za celotno občino.
(3) Območje OLN se v celoti nahaja znotraj območja pričakovanih geoloških naravnih vrednot Slovenske gorice.
(4) V primeru odkritja geoloških naravnih vrednot na območju OLN, kjer se pričakuje ugotovitev obstoja naravnih vrednot je potrebno upoštevati priporočila:
V primeru najdb mineralov in fosilov se naj ravna v skladu z 72.–79. členom ZON;
Morebitnih geološki posebnosti ali najdbi se naj obvesti MOP oziroma Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor;
Pri velikih posegih, ki so povezani z obsežnimi zemeljskimi deli, se naj predhodno obvesti Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor in s tem omogoči občasno naravovarstveno spremljavo pri zemeljskih delih;
Odkrite geološke naravne vrednote se pri izkopih za tiste vode, ki se zasujejo varuje ex – situ.
(5) Za vsa zemeljska dela in posege v naravo se smiselno uporabljajo tudi splošne varstvene usmeritve, ki jih določa Uredba o zvrsteh naravnih vrednot.
(6) V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja se upošteva 105. člen ZON.
40. člen
(Varstvo kulturne dediščine)
V območju urejanja ni elementov kulturne dediščine, ki bi bili varovani kot spomenik.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
41. člen
(požarna varnost)
(1) Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je treba upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja varstva pred požarom.
(2) Požarno varnost je potrebno zagotoviti v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01).
(3) Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je potrebno upoštevati:
– Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05) s tehnično smernico TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah.
– Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91),
– SIST DIN 14090 – Površine za gasilce ob zgradbah in
– Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96).
(4) Potrebno je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Če niso podani s posebni predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države.
(5) V hidrantnem omrežju je potrebno zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
(6) Skupna količina vode za gašenje požarov na obravnavanem območju se bo določila v projektni dokumentaciji komunalne infrastrukture, ki je pogoj za izvedbo komunalne infrastrukture in za pozidavo območja OLN.
(7) Ukrepi za preprečevanje širjenja požara na sosednje objekte ter naprave za gašenje in dostop gasilcev se načrtujejo v skladu s tehnično smernico TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah.
(8) Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN.
(9) Pogoji za odmike med stavbami se izdajajo na podlagi smernic SZPV 204/99, ki jih je izdalo Slovensko združenje za požarno varstvo (Požar – strokovna revija za varstvo pred požari, 2/99) ali tujih predpisov.
(10) Potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva. Projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo. Pri določanju odmikov je potrebno upoštevati tudi izbiro materialov.
(11) Poleg zahtevanih požarnovarstvenih odmikov med stavbami je treba zagotoviti tudi potrebne površine za gasilce ob zgradbah (SIST DIN 14090, julij 1999): dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.
(12) Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi (Pravilnik o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/1967) in Pravilnik o UNP (Uradni list RS, št. 22/1991)).
(13) Pri projektiranju je potrebno zagotoviti ukrepe za preprečitev širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
42. člen
(zaščita pred erozijo)
Upoštevajo naj se navodila, navedena v Preliminarnem poročilu o geotehničnih pogojih izgradnje stanovanjskih hiš v Zg. Kungoti, Laboratorij za mehaniko tal, Fakulteta za gradbeništvo, Univerza v Mariboru, april 2006, št.: GP-01/04-06, ki je sestavni del tega lokacijskega načrta.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE LOKACIJSKEGA NAČRTA
43. člen
(faznost)
(1) Občinski lokacijski načrt se lahko izvaja v eni ali več fazah.
(2) Lahko se gradijo stavbe, katerih izgrajeno prometno omrežje in komunalna oprema omogoča priključitev.
(3) Faznost izvajanje ne sme škodljivo vplivati na sosednja zemljišča, prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo. Do izvedbe OLN se na površinah kjer še ni izveden program po OLN, ohranja obstoječa raba.
(4) Faze izvajanja občinskega lokacijskega načrta so:
1. Izvedba nove parcelacije in ureditev lastniških odnosov.
2. Izdelava projektne dokumentacije za gradnjo komunalne infrastrukture za celotno območje ureditve.
3. Gradnja komunalne infrastrukture
4. Pozidava zazidalnih območij, katera sestavljajo posamezne zazidalne enot vzdolž predvidenih cest:
Zazidava ob cesti 1
Zazidava ob cesti 2
Zazidava ob cesti 3
Zazidava ob cesti 4.
(5) Faznost pozidave posameznih zazidalnih območij se opredeli v projektni dokumentaciji za gradnjo komunalne infrastrukture, ki se izdela za celotno območje ureditve.
(6) Vse zazidalne enote je potrebno predhodno pripraviti v skladu z navodili poročila o geotehničnih pogojih gradnje (Preliminarno poročilo o geotehničnih pogojih izgradnje stanovanjskih hiš v Zg. Kungoti, Laboratorij za mehaniko tal, Fakulteta za gradbeništvo, Univerza v Mariboru, april 2006, št.: GP-01/04-06.
VIII. DOPUSTNA ODSTOPANJA
44. člen
(tolerance gradbenih parcel)
(1) Natančni tehnični elementi za zakoličenje parcel se določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega lokacijskega načrta.
(2) Dopustna so odstopanja pri zakoličbi parcelnih meja infrastrukturnega hodnika, vendar pod pogojem, da se ohrani koncept pozidave in v soglasju s posameznimi nosilci urejanja prostora le, če so njihovi vodi tangirani.
(3) Dopustno je združevanje zazidalnih enot:
16P + 17P, izvede se objekt 17P
18P + 19P, izvede se objekt 19P
V primeru združevanja navedenih zazidalnih enot se ne izvede predvidena dostopna cesta 4 do objektov 16P in 18P.
45. člen
(tolerance glede višinskih kot in etažnosti objektov)
(1) Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov.
(2) Etažne višine je dopustno zvišati v odvisnoti od predvidenih namembnosti.
(3) Nulta kota objektov se natančno določi v projektni dokumentaciji glede na niveleto ceste, ceste 2, ceste 3 in ceste 4.
(4) Nivelete cest se bodo določile v projektni dokumentaciji infrastrukturnih vodov. Odstopanja od višin podanih v OLN so opravičljiva samo z prometno-tehničnega in gradbeno-tehničnega vidika.
(5) V primeru enotnega oblikovanja objektov v zazidalnih območjih 1, 2, 3 je dopustna določitev drugačne etažnosti objektov (P+M) zaradi drugačnega naklona strešin, vendar mora biti v tem primeru oblikovanje objektov enotno.
46. člen
(tolerance glede oblikovanja objektov)
(1) Če so gradbene meje določene, bo mogoče stavbe premikati ali povečati v njihovem okvirju, vendar ne za več kot 20% celotne bruto zazidalne površine stavbe.
(2) V primeru enotnega oblikovanja objektov v zazidalnih območjih 1, 2, 3 je dopustna določitev drugačnih naklonov strešin, vendar mora biti v tem primeru oblikovanje strešin enotno.
47. člen
(tolerance glede infrastrukturnih ureditev)
(1) Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem lokacijskim načrtom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.
(2) Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu lokacijskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
IN IZVAJALCEV
48. člen
(Obveznosti glede financiranja lokacijskega načrta)
(1) Vsi lastniki zemljišč morajo na lastne stroške zgraditi prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter le-to po pridobitvi uporabnega dovoljenja predati Občini Kungota v upravljanje.
(2) Medsebojna razmerja med investitorji oziroma lastniki zemljišč in občino Kungota se uredijo s pogodbo o komunalnem opremljanju.
(3) Investitorji sklenejo konzorcijsko pogodbo v kateri so definirane obveznosti investitorjev za namen komunalnega opremljanja zemljišč v območju ureditve in priključevanja na obstoječo infrastrukturo.
49. člen
(Obveznosti ob pripravi projektne dokumentacije)
Pred pričetkom gradnje je potrebno pridobiti geotehnične pogoje za vsak predvideni objekt.
50. člen
(Obveznosti v času gradnje)
(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– Pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljalca prometa, komunalne, energetske in telekomunikcijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– Zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da zgotovljeni varnost varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– Promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;
– Sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi);
– V skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;
– Zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;
– V času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi;
– V primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe;
– Zgotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov, sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
(2) Vsi navedeni ukrepi v tem odloku se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
51. člen
Lokacijski načrt preneha veljati, ko je izveden.
52. člen
Dokler se ne izvedejo ureditve, ki jih predvideva lokacijski načrt, se na površinah ureditvenega območja ohranja obstoječa raba in dejavnosti. Dopustna je izvedba predhodnih gradbenih del (odstranitev vegetacije, planiranje terena …).
53. člen
Občinski lokacijski načrt je stalno na vpogled na sedežu Občine Kungota.
54. člen
Neupoštevanje določil tega odloka se sankcionira v skladu z določili Zakona o urejanju prostora in Zakona o graditvi objektov.
55. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja za to pristojna inšpekcijska služba.
56. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 011-12/2006
Zg. Kungota, dne 24. oktobra 2006
Župan
Občine Kungota
Jožef Karner l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti