Uradni list

Številka 74
Uradni list RS, št. 74/2006 z dne 14. 7. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 74/2006 z dne 14. 7. 2006

Kazalo

3196. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko zazidavo v Zg. Kungoti, stran 7939.

Na podlagi 12., 23. in 73. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 in 58/03 – ZZK-1) in 17. člena Statuta Občine Zgornja Kungota (Uradni list RS, št. 12/04) je Občinski svet Občine Kungota na 19. seji dne 7. 7. 2006 sprejel
O D L O K
o občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko zazidavo v Zg. Kungoti
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt za stanovanjsko zazidavo v Zg. Kungoti, ki predstavlja del ureditvenega območja naselja Zg. Kungota in določa prostorske ureditve, umestitev načrtovanih ureditev v prostor, pogoje za rešitve javne gospodarske infrastrukture, rešitve v zvezi z varovanjem okolja in kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, parcelacije in etapnost izvedbe ter vplivno območje prostorske ureditve.
2. člen
(sestavni deli občinskega lokacijskega načrta)
Občinski lokacijski načrt iz prejšnjega člena obsega besedilo, kartografski del ter obvezne priloge.
3. člen
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z občinskim lokacijskim načrtom)
Z občinskim lokacijskim načrtom se znotraj ureditvenega območja predvidi gradnja osmih stanovanjski hiš in enega objekta namenjenega za centralne dejavnosti ali kombinirano stanovanjsko – centralno dejavnost. Vsi objekti se prikažejo s pripadajočo zunanjo ureditvijo (parkirišči za stanovalce in obiskovalce), zelenicami, površinami za pešce in kolesarje ter prometnico z obračališčem na koncu. Vsi predvideni objekti se priključijo na javno gospodarsko infrastrukturo.
4. člen
Strokovne podlage je izdelalo podjetje Zadravec arhitekti, družba za projektiranje in inženiring d. o. o.,pod številko projekta 31/05.
Izdelovalec OLN je podjetje URBIS d. o. o., urbanizem arhitektura, projektiranje, pod številko projekta 189-OLN/2005.
II. UREDITVENO IN VPLIVNO OBMOČJE OLN
5. člen
(ureditveno območje OLN)
Ureditveno območje OLN obsega del ureditvenega območja Zg. Kungota. Meja območja obdelave poteka na jugu po meji parcele številka 793/5, na zahodu po meji parcel številka 665, 676/9, na severu po meji parcel številka 697/28, 697/29, 697/30 ter na vzhodu po meji parcel številka 697/42, vse k. o. Zg. Kungota.
Območje obravnave obsega parcele številka: 697/1, 697/33, 697/34, 697/35, 697/36, 697/37, 697/38, 697/39, 697/40, 697/41 k. o. Zg. Kungota. Vse parcele so opredeljene kot stavbna zemljišča.
6. člen
(vplivno območje OLN)
Vplivno območje OLN je ureditveno območje in ureditve izven OLN, ki so potrebne za izvedbo javne gospodarske infrastrukture.
Vplivno območje obsega:
– vse nove gradbene parcele znotraj ureditvenega območja,
– vse posege v zvezi s predvideno dostopno cesto na območje obdelave,
– vse posege v zvezi z izvedbo javne gospodarske infrastrukture.
7. člen
(prikaz ureditvenega območja OLN)
Ureditveno območje OLN je prikazano v grafičnih prilogah na karti »Prikaz ureditvenega območja OLN«.
8. člen
(posegi izven ureditvenega območja OLN)
Ne glede na določbe prejšnjega člena ureja občinski lokacijski načrt tudi izgradnjo potrebne javne gospodarske infrastrukture izven ureditvenega območja v skladu z določbami od člena 27 do člena 28 tega odloka.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
9. člen
(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji)
Ureditveno območje naselja je v celoti predvideno za urbanizacijo. Današnje stanje pokaže, da so v ureditvenem območju naselja še velike prazne površine, ki jih je smiselno zapolniti – homogenizirati s programom, ki sodi v prostor. Na območju ni pomembnejših naravnih habitatov. Obod območja je bolj ali manj ozelenjen. Območje je v naravi zelena površina, večinoma zatravljena. Obravnavana lokacija se nahaja izven zavarovanih in varovanih območij kulturne dediščine.
Obravnavana lokacija se nahaja v sredini ureditvenega območja Zg. Kungota, v delu območja neposredno za trgovino. Predmetne parcele se nahajajo med stavbnimi parcelami, ki so pretežno pozidane in namenjene stanovanjski namembnosti.
Območje obravnave se napaja z južne strani iz ceste Pesnica–Jurij.
10. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
Predlog temelji na umestitvi enostanovanjskih stavb in nestanovanjske stavbe s centralno namembnostjo ali kombinirano namembnostjo (stanovanjsko- centralno) v prostor. Predvidena je zazidava z dvema tipoma enostanovanjskih stavb:
– stavbe na ravnem terenu na vzhodnem delu območja,
– stavbe v pobočju na zahodnem delu območja.
Stavba na ravnem terenu:
– velikost objekta 10 x 15 m, etažnosti P+M, z možnostjo širitve na južni strani v velikosti max. 5 x 15 m, etažnost P,
– streha je dvokapna z izkoriščeno mansardo,
– na severnem delu ob objektu se nahaja nadstrešek ali garaža v velikosti 10 x 4 m, možno tudi kot vrtna lopa,
– sleme strešine mora potekati v smeri daljše stranice posameznega objekta,
– odpiranje strešin je možno v obliki strešnih pomolov, pri čemer je streha ravna in pomoli ne smejo presegati ene tretjine dolžine strehe, ali v obliki frčad, pri čemer morajo imeti enak naklon kot osnovni objekti.
Stavba na pobočju:
– velikost objekta 10 x 15 m, etažnost K(delno)+P+M (klet na nivoju dostopne ceste je tudi garaža; pritličje ima proti jugozahodu bivalno teraso),
– streha je dvokapna z izkoriščeno mansardo,
– pred objekti se nahajata po dva parkirna mesta za stanovalce in obiskovalce, ki sta lahko nadkrita,
– sleme strešine mora potekati v smeri daljše stranice posameznega objekta,
– odpiranje strešin je možno v obliki strešnih pomolov, pri čemer je streha ravna in pomoli ne smejo presegati ene tretjine dolžine strehe, ali v obliki frčad, pri čemer morajo imeti enak naklon kot osnovni objekti.
Stavba s centralno dejavnostjo ali kombinirano centralno-stanovanjsko dejavnostjo:
– namembnost objekta: stanovanjska kombinirana s centralnimi dejavnostmi, ali samo stanovanjska ali samo centralne dejavnosti,
– velikost objekta 10 x 15 m, etažnosti P+1, z možnostjo širitve na vzhodni strani v velikosti max. 5 x 10 m, etažnost P,
– streha je dvokapna z izkoriščeno mansardo,
– na parceli se nahaja 12 parkirnih mest z manipulativno površino v kolikor bo dejavnost samo centralna, sicer se število parkirišč zmanjša glede na namembnost (stanovanja),
– sleme strešine mora potekati v smeri daljše stranice objekta,
– odpiranje strešin je možno v obliki strešnih pomolov, pri čemer je streha ravna in pomoli ne smejo presegati ene tretjine dolžine strehe, ali v obliki frčad, pri čemer morajo imeti enak naklon kot osnovni objekti.
 
Kleti
Izvedba je možna po predhodno pridobljenih geotehničnih mnenjih.
 
Dostopi
Do vseh objektov so zagotovljeni dostopi iz najbližje javne poti tako kot je predvideno v grafičnih prilogah. Pri ureditvi dostopov se ne smejo poslabšati prometno – varnostne razmere ter dostopnost za kolesarje in funkcionalno ovirane osebe.
Dostopi do objektov morajo biti projektirani brez ovir. Pri nivojskih razlikah terena mora biti poleg stopnic izvedena tudi položna klančina.
 
Brežine in oporni zidovi
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno varovati pred erozijo. Brežine z blagim naklonom je potrebno zavarovati pred erozijo in ozeleniti. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna je treba uporabljati za zavarovanje takšne elemente, ki omogočajo zatravitev in zasaditev z grmovnicami.
Betonski oporni elementi morajo biti arhitekturno oblikovani in obloženi z avtohtonim kamnom.
 
Odmiki objektov
Odmiki posameznih objektov od parcelnih mej so prikazani v grafičnih prilogah: »karta: Funkcionalno oblikovalski pogoji«.
 
Zunanja ureditev
Podrobnejše urbanistične usmeritve za vzpostavitev zelenih površin znotraj območja obdelave so razvidne iz grafičnih prilog: »karta Arhitektonsko zazidalna situacija z zelenimi površinami«. Zelene površine, ki formirajo pol javni odprti prostor so umeščene med grajeno strukturo stanovanjskega programa.
 
Zelenice in vrtovi
Zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidenih parcel na lastnih zemljiščih. Predstavljajo zunanjo ureditev okoli predvidenih stanovanjskih objektov. Za zasaditev zelenih površin naj se uporabljajo avtohtone travne, zeliščne, grmovne in drevesne vrste, vzdrževanje le teh se predvidi tako, da je ugodno za ohranitev biodiverzitete. Skrbno izbiranje ozelenitve (upoštevanje higienske in oblikovalske funkcije, izbor drevesnih in grmovnih vrst, ki so odporne na klimatske in specifične rastiščne razmere).
 
Javna razsvetljava
Razsvetljava zunanjih steklenih površin v zgradbah se načrtuje tako, da jih je mogoče v nočnem času senčiti in tako, da se lahko svetila, ki iz varnostnih razlogov niso nujno potrebna, v drugem delu noči izklopijo, oziroma tako, da so opremljena s tipali.
Ureditev javne razsvetljave se načrtuje tako, da se uporabijo svetila s konstrukcijo, ki omogoča osvetljevanje talnih površin, ne pa tudi širše okolice in neba.
 
Ograje
Med grajeno strukturo se bodo na parcelnih mejah nahajale ograje. Ograje so lahko polne, lesene, žičnate, zasajene z vzpenjalkami in max. višine 1.5m.
Ograje ne smejo posegati v območje pločnika ali zelenice ob cesti.
 
Ulična oprema
Ulična oprema (napisi, oznake, luči, klopi, smetnjaki …) morajo biti postavljeni tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb, zastirajo značilnih pogledov ter ne ovirajo dostopa za interventna vozila in vzdrževalce objektov javne gospodarske infrastrukture.
Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš.
Postavitev ulične opreme ne sme preprečiti izvedbe prometnic s predpisanim uličnim profilom oziroma morajo biti njihova višina in pozicija usklajena s prometno varstvenimi predpisi glede zahtevanih preglednih kotov vožnje.
Utripajoče svetlobne reklame niso dopustne.
11. člen
(tolerance in etapnost izgradnje)
Kot tolerance so dovoljene:
– spremembe dimenzij tlorisnih in višinskih gabaritov objektov v skladu s prikazano možno širitvijo v grafičnih prilogah; tlorisne dimenzije se lahko povečajo 10%,
– preureditev internih parkirnih površin skladno s potrebami investitorjev in ob upoštevanju ostalih pogojev OLN,
– na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije so dopustne tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju (tudi na omrežju internih cest v območju OLN), če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, bolj ekonomična investicijska vlaganja in kolikor te spremembe oziroma prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OLN, oziroma če so za izvedbo toleranc pridobljena soglasja vseh pristojnih soglasodajalcev,
– dovoljeno je združevanje parcel v primeru, da se izkaže potreba po večji kvadraturi le teh,
– OLN se lahko izvaja v več etapah, ki so med seboj časovno neomejene. Posamezna etapa se mora izvesti z vsemi elementi zunanje ureditve.
Spremembe, dovoljene s tolerancami, ne smejo ovirati realizacije OLN in morajo biti v skladu s predpisi, zakoni, navodili in pravilniki, ki se nanašajo na posege v prostor in na varovanje okolja. Tolerance se lahko izvajajo le na podlagi predhodne prostorske preveritve.
12. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Dimenzije in umestitve objektov v prostor so za pritličje opredeljene v grafičnih prilogah: »karta – Arhitektonsko zazidalna situacija z zelenimi površinami in Funkcionalno oblikovalski pogoji«. Elementi za zakoličenje objektov in elementi za zakoličenje gradbenih parcel so razvidni iz grafičnih prilog: karta – Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel in Tehnični elementi za zakoličenje objektov.
13. člen
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)
Znotraj območja obdelave, ki je predmet OLN se ne nahajajo obstoječi zidani objekti.
Območje obdelave je v naravi zelena zatravljena površina.
Urbanistični pogoji za posege na obstoječih objektih, ki veljajo po izvedbi OLN:
– spreminjanje namembnosti, kot dopolnitev pretežne namembnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega z zakonom določenih dopustnih ravni vplivov na okolje in da funkcionalno zemljišče ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,
– rekonstrukcija objektov in naprav brez večjih kapacitetnih, gabaritnih, oblikovnih in namenskih sprememb,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, pešpoti,
– gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavljan večjo varnost ljudi in objektov,
– nadzidave in dozidave objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov, pri čemer mora biti maksimalna etažnost prilagojena etažnosti okoliških objektov,
– odstranitev obstoječih objektov in delne rušitve stavb zaradi čiščenja stavbnega fonda nefunkcionalnih oziroma neestetskih sestavin s ciljem ekološke sanacije,
– tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– rušenje objektov in naprav in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
– novogradnje v primeru rušitve obstoječih objektov, pri čemer so pogoji za novogradnje enaki kot pri objektih, ki se izvajajo po tem OLN.
14. člen
(pogoji za gradnjo enostavnih objektov)
Znotraj območja obdelave je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih enostavnih objektov:
– pomožni objekti: objekti za lastne potrebe, ograje (razen protihrupna ograja), pomožni infrastrukturni objekti (razen protihrupna ograja, cestni silos, cestninska postaja, vsi pomožni železniški objekti, vsi pomožni letališki objekti, vsi pomožni pristaniški objekti, vsi pomožni žičniški objekti), pomožni kmetijsko gozdarski objekti (razen gnojišča, gnojna jama, gozdna vlaka, gozdna žičnica, kašča, kozolec, kmečka lopa, silos, skedenj, hlev, pastirska koča)
– spominska obeležja
– urbana oprema.
15. člen
(pogoji za vzdrževala dela)
Z izvedbo vzdrževalnih del se sme spreminjati dele fasad objektov.
Klimatske naprave je možno namestiti na fasado, ki ni izpostavljena (tista, ki ni vidna iz ceste) pri čemer s svojim obratovanjem ne smejo vplivati na kakovost bivalnega in delovnega okolja.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE JAVNE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA NANJO
16. člen
(pogoji za prometno urejanje)
Za prometno omrežje in ostale utrjene površine veljajo naslednji pogoji:
– celotno območje je dostopno s ceste Pesnica–Jurij,
– na celotni potezi OLN so vsi predvideni komunalni energetski vodi ob glavni dostopni cesti in v cestišču,
– tehnični elementi glavne dostopne ceste so:
   – cestišče v širini 6.0 m,
   – obračališče v velikosti 14 x 12 m,
   – izvedba dostopne ceste je v asfaltu,
   – izvedba parkirnih mest v območju posameznih parcel in na območju parcele objekta s centralnimi dejavnostmi je možna v asfaltu in tudi v betonskih tlakovcih,
   – parkirna mesta se v odvisnosti od zahtev in obsega programa izvedejo na gradbenih parcelah objektov v skladu s Temeljnimi predpisi o projektiranju parkirnih površin,
   – ureditev dodatnih parkirnih mest za obiskovalce je urejena znotraj posameznih parcel.
– Tehnični elementi parkirišč:
   – velikost 2.5 m x 5.0 m,
   – na celotni trasi nove dostopne ceste je potrebno predvideti ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo skladno z veljavnimi predpisi, zakoni in pravilniki.
Pred izgradnjo cestnega omrežja je potrebno izdelati projekt za izvedbo, pred ureditvijo gradbenih parcel posameznih objektov pa projekte zunanje ureditve.
 
Peš promet
Peš promet znotraj območja obdelave se izvaja po cestišču nove dostopne ceste. Na teh površinah je potrebno zagotoviti tudi neovirano gibanje invalidov.
 
-- Kolesarski promet
Kolesarski promet znotraj območja obdelave se odvija po cestišču.
 
-- Dostava in intervencija
Pot za interventna vozila (rešilec, gasilec in policijsko vozilo, vozila zaradi interventnega vzdrževanja in podobno) je speljana po cestišču, prav tako je dostavna pot speljana po cestišču.
17. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
Komunalna in energetska infrastruktura
Analiza komunalne in energetske infrastrukture je pokazala, da je predvidene objekte možno navezati na obstoječo infrastrukturo naselja.
Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. Pred nadaljnjim načrtovanjem je potrebno na terenu določiti natančno lego posameznih vodov.
Predmetni lokacijski načrt podaja samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih upravljavcev in usmeritve tega lokacijskega načrta. Zaradi tega so dopustna odstopanja od rešitev (trase, zasnova), ki so strokovno in ekonomsko utemeljene.
 
Vodooskrba
Za potrebe predvidenih objektov je potrebno zgraditi vodovodni cevovod PEHD 110 med obstoječima cevovodoma DN 110 in DN 90. Za oskrbo posameznih objektov se zgradi krožni napajalni cevovod.
Povezovalni cevovod se položi ob neimenovanem potoku, napajalni cevovod v dostopni cesti.
 
Elektrika
Napajanje predvidenih objektov se izvede iz obstoječe TP 20 kV Kungota-šola. Obstoječo TP je potrebno rekonstruirati (zamenjava transformatorja, nizkonapetostna plošča) in zgraditi nov nizkonapetostni izvod do objektov.
V dostopni ulici se predvidi tudi javna razsvetljava.
 
Odvod odpadnih vod
Predvideni objekti se lahko navežejo na obstoječe kanalizacijsko omrežje.
V dostopni ulici se zgradi fekalni kanal.
Meteorne odpadne vode se vodijo ločeno v obstoječi neimenovani potok. Izpust v vodotok mora ustrezati določilom veljavne zakonodaje. Na iztoku v vodotok je potrebno načrtovati ustrezno iztočno glavo in ureditev dna vodotoka.
 
TK omrežje
Objekte je možno priključiti na obstoječe TK omrežje naselja.
Zgraditi je potrebno ustrezne zemeljske priključke v skladu s pogoji upravljavca.
Rešitev se obdela v ustrezni tehnični dokumentaciji.
 
KTV omrežje
Vzporedno s TK omrežjem se predvidi tudi prostor za položitev KTV omrežja.
Predvidi se ustrezna kabelska kanalizacija v katero se po potrebi uvlečejo kabli.
 
Ogrevanje
Predvidi se individualno ogrevanje. Dopustna je uporaba lahkega kurilnega olja, plina oziroma drugih goriv, ki ustrezajo sanitarno tehničnim predpisom.
Prostor za gorivo mora biti vkopan oziroma v objektu. Izvedba v skladu s sanitarno-tehničnimi in požarnovarstvenimi predpisi, ki veljajo za to področje.
Možna je izvedba skupnih cistern za UNP na začetku naselja, na parceli št. 697/1.
 
Odvoz smeti
Odvoz smeti se uredi v skladu z veljavnim občinskim odlokom.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA TER VARSTVO NARAVNE DEDIŠČINE IN KULTURNE DEDIŠČINE
18. člen
(varstvo okolja)
Varstvo pred hrupom
Skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), se obravnavane parcele nahajajo v III. območju. Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.
 
Varstvo zraka
Pri izdelavi predmetne dokumentacije so upoštevana določila Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbe o emisiji snovi v zraku iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94).
Po sklepu o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 72/02) spada obravnavano območje v II. območje onesnaženosti zraka, kjer so koncentracije So(2), NO(2), PM 10, Pb, CO in benzen pod spodnjim pragom ocenjevanja in ozona v mejah dopustnega odstopanja oziroma ciljne vrednosti.
 
Varstvo voda
Pri izvedbi predvidenega posega v prostor je potrebno upoštevati:
– Pravilnik o gradnji na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja in dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 62/04),
– Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04).
Investitor si mora za vse posege v predmetne območju pred izdelavo projektne dokumentacije PGD pridobiti projektne pogoje ter nato še soglasja k projektnim rešitvam.
 
Ravnanje z odpadki
Odvoz in zbiranje odpadkov je potrebno urediti v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01), Pravilnikom o ravnanju z embalažo (Uradni list RS, št. 104/00).
Na območju se uvede ločeno zbiranje odpadkov.
Javna higiena se zagotavlja z zabojniki za odpadke, ki so postavljeni znotraj posameznih gradbenih parcel in so v času odvažanja odpadkov dostopni vozilu pooblaščene organizacije, v oddaljenosti 1.0 m od ceste. Na območju transporta zabojnikov je potrebno cestne robnike pogrezniti.
Za območje se določa tudi postavitev ekološkega otoka, ki je lociran ob vstopu v območje, ob javnih parkirnih površinah.
 
Tla
Parkirišča in manipulativne površine ter cestne površine je potrebno izvesti vodotesno tako, da ni možen iztok v podtalje. Kanalizacija in priključki, lovilci olj in maščob morajo biti izvedeni vodotesno.
V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja. Pri ravnanju v času gradnje je treba upoštevati določila 25. člena tega odloka, ter predpise iz področja varovanja okolja.
Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se mora odstraniti tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Preprečiti je potrebno mešanje mrtvice in živice.
19. člen
(varstvo naravne in kulturne dediščine)
Kulturna dediščina
Na osnovi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) se predvideni OLN nahaja izven zavarovanih in varovanih območij kulturne dediščine.
 
Naravna dediščina
Na območju predmetnega OLN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
20. člen
(ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Za območje OLN ni predvidenih ukrepov za obrambo.
1. Pri načrtovanju predloga so bila smiselno upoštevana določila 22. in 23. člena ZVPoz:
– pogoji za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara,
– pogoje za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara za ljudi, premoženje in okolje,
– pogoji za pravočasen in varen umik ljudi iz kateregakoli dela objekta,
– dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce,
– vire za oskrbo z vodo za gašenje požara.
2. Upoštevani so bili naslednji predpisi, tehnične smernice in standarde:
– Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, spremembe: 10/05 in 83/05 s tehnično smernico TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah),
3. Pri načrtovanju prostorsko ureditvenih pogojev je na podlagi zgoraj navedenega pravilnika o požarni varnosti v stavbah bilo definirano:
– odmiki med objekti ali protipožarne ločitve med objekti za preprečevanje širjenja požara (npr. na podlagi ukrepov, ki jih definira tehnična smernica TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah),
– potrebna skupna količina vode za gašenje, ki predstavlja pomemben vhodni podatek za načrtovanje vodooskrbe obravnavanega področja. Hidrantno omrežje mora izpolnjevati pogoje glede pritiska kapacitete, kar mora biti navedeno med pogoji za urejanje komunalne in energetske infrastrukture,
– potrebne intervence in postavitve površin za gasilce v skladu s standardom DIN 14090.
Pri načrtovanju v fazi PGD se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so vezana na:
– povečano možnost nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov,
– z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
VII. NAČRT PARCELACIJE
21. člen
(načrt parcelacije)
Mejne točke gradbenih parcel in objektov so razvidne iz grafičnih prilog: karta – Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel in Tehnični elementi za zakoličenje objektov.
Površine parcel smejo odstopati do 5%.
Odnos obstoječih gradbenih parcel v odnosu do novih gradbenih parcel je prikazan na karti »Položaj in velikost novih gradbenih parcel v odnosu do obstoječih parcel«.
22. člen
(javno dobro)
Investitor je dolžan na lastne stroške zgradit predvideno komunalno infrastrukturo in jo po izgradnji in pridobitvi uporabnega dovoljenja, predati brezplačno v lastništvo in upravljanje občine. Investitor je dolžan plačati priključnino za priključek na javno komunalno infrastrukturo.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
23. člen
(etapnost gradnje)
Izvedba OLN je možna v več medsebojno neodvisnih fazah, pri čemer je prva faza izgradnja javne gospodarske infrastrukture ter nato gradnja posameznih objektov v medsebojno časovno neodvisnih fazah. Posamezna faza predstavlja gradnjo objekta z vso potrebno zunanjo ureditvijo.
Namembnost zemljišč do vzpostavitve gradbene parcele ostaja enaka sedanji. Možne so le tiste gradnje in prostorske ureditve, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja.
IX. OBVEZNOST INVESTITORJEV, LASTNIKOV IN IZVAJALCEV
24. člen
(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije)
Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, za izvedbo javne gospodarske infrastrukture izven ureditvenega območja OLN, določenih v 27. členu in 28. členu tega odloka, mora investitor pridobiti soglasja upravljavca obravnavane infrastrukture. Prav tako mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasja upravljavca infrastrukture na projektno dokumentacijo PGD in PZI za izvedbo komunalne in energetske infrastrukture znotraj ureditvenega območja OLN in na projekt priključkov stavb na komunalno in energetsko infrastrukturo.
Pred pričetkom gradnje je potrebno pridobiti geotehnične pogoje gradnje za vsak predvideni objekt.
25. člen
(obveznosti v času gradnje)
V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajajo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
– v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,
– vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja, istočasno pa imajo tudi funkcijo pred onesnaženjem neposrednega okoliškega prostora,
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
26. člen
(obveznosti po izgradnji stavb, objektov in naprav)
Ob prometnici zagotoviti 1.0 m širok koridor z omejeno lastniško pravico zaradi izgradnje ali obnove objektov in omrežij komunalne in energetske infrastrukture.
X. POSEGI IZVEN OBMOČJA LOKACIJSKEGA NAČRTA
27. člen
(promet)
Za izvedbo ustreznega priključka na lokalno cesto je potrebno izven lokacijskega načrta izvesti priključek na predvideno napajalno cesto.
Prometna ureditev mora biti izvedena pred pričetkom gradnje znotraj območja lokacijskega načrta.
28. člen
(komunalna in energetska infrastruktura)
Vodovod
Priključitev na obstoječi vodovodni cevovod TPE DN 90 na jugovzhodu in vodovodni cevovod PEHD DN 110 na severozahodu območja.
Priključek vodovoda se izvede preko zemljišč št. 697/15 in 697/19 k. o. Kungota.
 
Elektrika
Elektrika se naveže na nizkonapetostno omrežje nadzemne in podzemne izvedbe transformatorske postaje Kungota – šola (t-164).
Predvidena trasa se izvede preko zemljišč št. 697/15, 697/19 k. o. Kungota.
Odvod odpadnih vod
Predvidena ureditev se priključuje na obstoječo javno kanalizacijo.
Predvidena trasa se izvede preko zemljišča št. 697/26 k. o. Kungota.
 
TK omrežje
Predvidena ureditev se priključuje na obstoječi TK vod.
XI. KONČNE DOLOČBE
29. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po izvedbi OLN)
Po izvedbi OLN se ureditveno območje, za potrebe izdelave prostorskega reda, ohrani v velikosti in obliki kot je opredeljeno s tem OLN. Za objekte se upoštevajo pogoji iz 12. člena tega odloka. Novogradnje se ne dopustijo. Glede postavitve pomožnih objektov in izvajanja vzdrževalnih del se upoštevajo pogoji iz 13. in 14. člena tega odloka.
30. člen
(vpogled OLN)
Občinski lokacijski načrt s prilogami je stalno na vpogled pri:
1. Občina Zg. Kungota.
31. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 011-06/2006
Kungota, dne 7. julija 2006
Župan
Občine Kungota
Jožef Karner l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti