Uradni list

Številka 132
Uradni list RS, št. 132/2004 z dne 10. 12. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 132/2004 z dne 10. 12. 2004

Kazalo

5685. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Železniki, stran 15905.

Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in 86/04), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Železniki (UVG, št. 18/95) ter 17. člena Statuta Občine Železniki (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/95, 18/96, 47/96, 36/98 in 21/99) je Občinski svet občine Železniki na 15. redni seji dne 24. 11. 2004 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo v Občini Železniki
l. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen odloka)
S tem odlokom se določa:
– dejavnost izvajanja lokalne gospodarske javne službe o oskrbi s pitno vodo
(v nadaljnjem besedilu: javna služba),
– financiranje javne službe oskrbe s pitno vodo,
– objekte in naprave uporabnikov in upravljavcev,
– pogoje priključitve na javni vodovod,
– način odjema pitne in požarne vode iz javnih vodovodov,
– meritve in obračun porabe vode,
– prekinitev dobave vode,
– odjem vode iz hidrantov,
– obveznost uporabnikov in upravljavcev,
– prenos objektov in naprav javnega vodovoda v upravljanje,
– nadzor nad izvajanjem določb tega odloka,
– kazenske določbe,
– prehodne in končne določbe.
2. člen
(dejavnost javne službe)
Dejavnost javne službe oskrbe s pitno vodo obsega:
– upravljanje z objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo,
– zagotavljanje pitne vode uporabnikom,
– vzdrževanje objektov in naprav,
– izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnoloških izboljšav,
– zagotavljanje meritev in monitoringa kvalitete pitne vode,
– priključevanje novih uporabnikov na omrežje,
– razvoj, ki obsega planiranje in gradnjo novih objektov in naprav,
– vodenje katastra objektov in naprav javnega vodovoda.
3. člen
(objekti in naprave, ki so predmet javne službe)
Predmet javne službe so:
– javni vodovod,
– naprave in objekti skupne rabe.
Javni vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki zagotavljajo oskrbo z vodo najmanj petim gospodinjstvom ali dvajsetim ljudem in je v lasti ali solasti Občine Železniki, ter v upravljanju izvajalca javne službe ali krajevne skupnosti.
Objekti in naprave skupne rabe so objekti in naprave za oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi (hidranti in hidrantna omrežja) in omrežja za vzdrževanje javnih površin.
Stroške upravljanja objektov in naprav skupne rabe iz tretjega odstavka tega člena pokriva proračun Občine Železniki preko finančnih načrtov krajevnih skupnosti.
4. člen
Vodovodi, ki zagotavljajo oskrbo s pitno vodo manj kot petim gospodinjstvom ali manj kot dvajsetim ljudem, po določilu 3. člena tega odloka, niso predmet dejavnosti izvajanja lokalne gospodarske javne službe o oskrbi s pitno vodo, urejujejo pa se s posebnim pravilnikom, katerega na predlog župana sprejme Občinski svet občine Železniki.
5. člen
(uporabniki in upravljavec)
Uporabnik vode iz javnega vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda za katerekoli namene (v nadaljnjem besedilu: uporabnik).
Upravljavec javnega vodovoda je režijski obrat, ustanovljen v okviru občine, ali druga pravna oseba, ki ji je Občina Železniki poverila izvajanje javne službe s področja oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: upravljavec).
Javne vodooskrbne sisteme, ki so v mešani lasti (občina in krajevne skupnosti), na osnovi pogodbe upravljajo krajevne skupnosti (v nadaljevanju: KS). V pogodbi se določijo medsebojna razmerja, predvsem pa se določi odgovorna oseba, ki je praviloma predsednik sveta KS.
6. člen
(posegi v prostor)
Za vsak poseg v prostor, ki posega v območje, kjer je že zgrajen javni vodovod, ali se načrtuje njegovo izgradnjo, si mora investitor pridobiti soglasje lastnika vodovoda. V soglasju, ki ga po pooblastilu lastnika lahko izda tudi upravljavec, se določijo pogoji za posege v prostor.
Soglasje mora biti izdano najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.
7. člen
(navodilo)
Navodilo o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav vodovodnega sistema (v nadaljevanju: navodilo), ki mora biti usklajeno z veljavnimi tehničnimi predpisi, sprejme občinski svet na predlog upravljavca.
8. člen
(gradnja objektov in naprav javnega vodovoda)
Gradnjo objektov in naprav javnega vodovoda lahko izvaja katerikoli usposobljen izvajalec, priključitev na javni vodovod pa izvede upravljavec ali od upravljavca pooblaščeni izvajalec.
Pri gradnji in vzdrževanju javnega vodovoda je potrebno upoštevati določila standarda SIST EN 805 in druge predpise, ki urejajo to področje.
Upravljalec ima pravico in dolžnost nadzirati gradnjo objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena.
Vsa dela na javnih vodovodih in vodovodnih priključkih izvaja in nadzira upravljavec ali od upravljavca pooblaščeni izvajalec.
ll. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO
9. člen
(cena storitev)
Javna služba se financira iz cene storitev, oblikovane v skladu z veljavno zakonodajo tako, da v celoti zagotavlja enostavno reprodukcijo posameznega vodovodnega sistema. Cena je tako za posamezne vodovode lahko diferencirana (različna).
Ceno storitve na predlog upravljavca sprejme s sklepom občinski svet.
10. člen
(investicijsko vzdrževanje)
Investicijsko vzdrževanje javnih vodovodov se financira iz cene storitev, iz sredstev proračuna občine in iz finančnih načrtov KS, ter iz drugih virov.
Iz sredstev proračuna se financiranje izvaja na podlagi letnega plana v sorazmernem deležu glede na lastništvo.
Kolikor občina za investicijsko vzdrževanje vloži več sredstev od pripadajočega sorazmernega deleža, se njen lastniški delež poveča glede na višino več vloženih sredstev.
11. člen
(širitev omrežja)
Širitev vodovodnega omrežja, ki je v lasti ali solasti občine ali je kako drugače pogodbeno urejeno, se financira iz cene storitev, iz sredstev občinskega proračuna, iz finančnih načrtov KS, iz kreditov, prispevkov fizičnih in pravnih oseb, ter iz drugih virov.
12. člen
Za gradnjo novih oziroma širitev obstoječih vodovodnih omrežij in naprav bodoči uporabniki prispevajo ustrezna sredstva v obliki prispevka za izgradnjo.
Višino prispevka, na predlog upravljavca, sprejme občinski svet s sklepom.
Plačilo valoriziranega prispevka za priključek je obvezno za vse uporabnike v času gradnje in pozneje. Prispevek se valorizira tako, da se ohranja njegova realna vrednost.
lll. OBJEKTI IN NAPRAVE UPRAVLJAVCA
IN UPORABNIKOV
13. člen
(objekti in naprave upravljavca)
Objekti in naprave, kateri so v lasti občine in z njimi upravlja upravljavec, so javni vodovodi in objekti skupne komunalne rabe.
Javne vodovode sestavljajo primarno in sekundarno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami.
Javno vodovodno omrežje praviloma poteka po javnem zemljišču. Kjer poteka javni vodovod po zemljišču v zasebni lasti, mora imeti lastnik vodovoda v zemljiški knjigi knjiženo služnostno pravico dostopa za potrebe vzdrževanja in priključevanja novih uporabnikov. Vpis služnosti velja za objekte in naprave javnega vodovoda, zgrajenega po uveljavitvi tega odloka.
Izvajalec mora po vzdrževalnih delih na zemljišču vzpostaviti prvotno stanje, v primeru povzročene škode pa le-to plačati na osnovi dogovora oziroma cenitve cenilca ustrezne stroke.
14. člen
(objekti in naprave uporabnikov)
Objekti in naprave uporabnikov so:
– vodovodni priključek (Spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključno garnituro in obračunskim vodomerom.
V primerih, ko vodomer še ni vgrajen, je to spojna cev med javnim omrežjem in ventilom izven objekta),
– vodomerni jašek ali niša,
– ventil po obračunskem vodomeru, protipovratni ventil, izpustni ventil,
– interno vodovodno in hidrantno omrežje, ki ga od javnega vodovodnega omrežja ločuje merilno mesto,
– objekti in naprave vgrajeni za obračunskim vodomerom, kot so: interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dvigovanje tlaka vode, nepovratni varnostni ventili pri grelnih napravah, vodohrani za sanitarno in požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in druge naprave.
Objekte in naprave iz tega člena, z izjemo vodovodnega priključka, vzdržuje v skladu s predpisi uporabnik na lastne stroške.
15. člen
(vodovodni priključek)
Vodovodni priključek vzdržuje upravljavec na stroške uporabnika. Pri opravljanju vzdrževalnih del mora uporabnik dovoliti dostop upravljavcu na funkcionalno zemljišče. Vzdrževanje vodovodnega priključka, ki zajema stroške menjave vodomera, popravilo okvar na priključku in obnovo priključka, plačuje uporabnik upravljavcu v vzdrževalnini.
lV. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
16. člen
(pogoji priključitev na javni vodovod)
Na območju, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse objekte obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s soglasjem upravljavca. Priključitev obstoječih objektov na javni vodovod se mora izvesti v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka oziroma v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovoda.
Uporabnik je dolžan pred priključitvijo na javni vodovod pridobiti soglasje upravljavca. Za pridobitev soglasja k priključitvi na javni vodovod mora k vlogi priložiti dokumentacijo, določeno v pravilniku.
Lastnik oziroma upravljavec lahko izda soglasje k priključitvi na javni vodovod:
– če je investitor objekta k vlogi za soglasje predložil ustrezno dokumentacijo, ki je predpisana v pravilniku in
– če je priključitev na javni vodovod tehnično možna;
– če ima uporabnik urejeno odvodnjavanje odpadnih komunalnih voda.
V primeru, da priključitev po predloženi dokumentaciji ni možna, mora upravljavec vlagatelja za priključitev na javni vodovod seznaniti s pogoji, pod katerimi bo priključitev možna.
Lastnik oziroma upravljavec je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.
Uporabnik si mora za priključitev objekta na javni vodovod poleg soglasja upravljavca pridobiti tudi soglasje lastnikov zemljišč, po katerih poteka vodovodni priključek in/ali se nahaja vodomerni jašek.
17. člen
(izdelava vodovodnega priključka)
Izdelavo vodovodnega priključka (inštalaterska dela, tlačni preizkus, montažo vodomera), razen zemeljskih in ureditvenih del, lahko izvede le upravljavec ali od njega pooblaščen izvajalec. Izdelava vodovodnega priključka se izvede na stroške uporabnika, prav tako tudi prva vgradnja vodomera z vsem pripadajočimi deli na obstoječih priključkih. Po končani gradnji uporabnik vodovodni priključek brezplačno prenese v upravljanje upravljavcu. Če na priključku ali obračunskem vodomeru nastopi okvara po krivdi uporabnika, nosi stroške popravila uporabnik.
18. člen
(obračunski vodomer)
Prvi obračunski vodomer namesti upravljavec vodovodnega omrežja na stroške uporabnika. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec v skladu z veljavno zakonodajo.
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za obračunski vodomer in omogočiti dostop delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje, preglede in odčitke obračunskega vodomera.
Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in veljavno overjen od pristojnega organa v skladu z zakonodajo. Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede.
Če na obračunskem vodomeru nastopi okvara po krivdi uporabnika, nosi stroške popravila uporabnik.
Uporabnik ne sme prestaviti, zamenjati ali popraviti obračunskega vodomera.
19. člen
(izvedba priključkov na javni vodovod)
Priključek na javni vodovod je lahko stalen ali začasen.
 
Stalen priključek na javni vodovod
Upravljavec je dolžan omogočiti uporabo vodovodnega priključka najkasneje v 30 dneh, ko je uporabnik pridobil soglasje za priključitev, izpolnil pogoje soglasja ter poravnal vse obveznosti do lastnika oziroma upravljavca v zvezi s priključitvijo (plačilo priključne takse, plačilo stroškov izdaje soglasja in stroškov izgradnje priključka).
Upravljavec sme priključiti uporabnika na javni vodovod šele, ko je preveril, da je uporabnik:
– zgradil prostor za obračunski vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi ter pravilnikom,
– izpolnil pogoje soglasja k priključitvi,
– pridobil gradbeno ali drugo upravno dovoljenje,
– uredil odvajanje komunalnih odpadnih voda.
 
Začasen priključek na javni vodovod
Upravljavec lahko izvede začasni priključek na javni vodovod le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere.
Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod.
Upravljavec dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Pogoj za začasno priključitev na javni vodovod je, po navodilih upravljavca, urejeno začasno odvzemno mesto in urejeno odvodnjavanje odpadnih voda. Upravljavec lahko dovoli začasno priključitev na javni vodovod le za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od dveh let. En mesec pred ukinitvijo začasnega priključka mora upravljavec o tem pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka.
Vodovodni priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, izjemoma pa ima lahko en objekt več priključkov. Vodovodni priključek je del objekta in je last uporabnika.
Po priključitvi objekta na javni vodovod se lastnik objekta vpiše v evidenco uporabnikov javnega vodovoda.
20. člen
(priključna taksa)
Višino, pogoje in način plačila prispevka za priklop na javne vodovode, ki so na dan sprejetja odloka v lasti občine, določi Občinski svet občine Železniki s sklepom.
Za javne vodovode, ki niso v večinski lasti občine, višino, pogoje in način plačila prispevka za priklop, na predlog upravljavca, sprejme s sklepom Občinski svet občine Železniki.
21. člen
(spremembe na priključkih)
Spremembe dimenzije priključka, trase, merilnega mesta priključka, izvedba dodatnega dela priključka ali ukinitev priključka in zahteva za povečan odvzem vode se obravnava na enak način, kot da gre za nov vodovodni priključek.
Odjava priključka na javni vodovod je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati odjavo priključka upravljavcu v pisni obliki. Uporabnik se izbriše iz evidence uporabnikov.
Izvedbo prekinitve priključka izvrši upravljavec na stroške uporabnika.
Upravljavec je dolžan obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javni vodovod.
22. člen
(dostop do priključkov)
Objekti javnega vodovoda in vodovodnega priključka morajo biti vedno dostopni. Na njih ni dovoljeno postaviti ničesar brez soglasja upravljavca.
V. MERITVE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE
23. člen
(merjenje porabljene vode)
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v m3 z odčitkom obračunskega vodomera. Osnova za obračun je stanje vodomera na dan odčitka.
Uporabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, ki so priključeni na javno kanalizacijo ali se imajo možnost nanjo priključiti, so prav tako dolžni meriti porabo vode z obračunskimi vodomeri.
24. člen
Na kmetijah se meri celotna količina porabljene vode iz javnega vodovoda v m3.
Osnova za obračun vodarine je stanje prvega vodomera.
Odčitek na drugem vodomeru (poraba vode v gospodinjstvu), ki je inštaliran za prvim vodomerom, pa je osnova za obračun kanalščine.
25. člen
(pomožni vodomeri)
V interni hišni napeljavi so za obračunskim vodomerom lahko nameščeni še pomožni vodomeri, ki služijo uporabnikom za porazdelitev stroškov porabe vode.
Upravljavec javnega vodovoda ni obvezen teh vodomerov vzdrževati.
26. člen
(preverjanje točnosti vodomerov)
Uporabnik ima poleg rednih pregledov obračunskega vodomera pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih meja, nosi stroške preveritve upravljavec vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
27. člen
(obračun vodarine)
Uporabniki plačujejo porabljeno vodo na podlagi izstavljenih računov.
Znesek plačila po računu se izračuna na podlagi veljavnega cenika in porabe vode v preteklem obračunskem obdobju po odčitku ali izračunane povprečne porabe vode najmanj dveh mesecev, ter veljavne cene.
Obračun na podlagi odčitane dejanske porabe vode in veljavne cene se opravi najmanj enkrat letno.
V primeru, da upravljavec in uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali da iz drugega vzroka ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, se obračuna pavšalna poraba vode na podlagi vsaj dvomesečne dejanske porabe vode oziroma se uporabi pavšal mesečne porabe vode – 5 m3/osebo, 2 m3/GVŽ in 1 m3/avto.
Kolikor priključek nima vgrajenega vodomera, se za obračun upošteva mesečna pavšalna poraba vode, navedena v prejšnjem odstavku tega člena.
28. člen
(oblikovanje cene)
Upravljavec javnega vodovoda zaračuna uporabniku:
– vodarino po odčitku na obračunskem vodomeru oziroma pavšalni porabi iz 27. člena,
– vzdrževalnino v skladu s 15. členom tega odloka,
– vodno povračilo,
– občinsko takso za investicijsko vzdrževanje in investicije v vodovodni sistem.
Upravljavec je dolžan objaviti spremembo cene vode v sredstvih javnega obveščanja.
Če se spremeni cena vode, upravljavec obračuna porabljeno vodo brez odčitka vodomera. Stanje vodomera na dan uveljavitve cene vode se izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju. Uporabnik lahko na dan spremembe cene sam odčita stanje vodomera in ga sporoči upravljavcu v roku 8 dni od objave spremembe cene v sredstvih javnega obveščanja. V tem primeru se za obračun uporabi javljeno stanje vodomera.
29. člen
(obračun vode v večstanovanjskih objektih)
V primeru, da je več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, uporabniki določijo z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo.
Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku istega priključka ni obveznost upravljavca.
Če so na isti priključek priključeni uporabniki, ki plačujejo različno tarifo vode, si morajo vgraditi svoje obračunske vodomere.
30. člen
(plačilo storitev)
Uporabnik je dolžan prejeti račun poravnati v zakonskem roku od datuma izstavitve računa. Če uporabnik zamudi s plačilom, mu za dolžni znesek upravljavec zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti.
Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico v 8 dneh od prejema računa vložiti pismeni ugovor pri upravljavcu. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila. Upravljavec je dolžan na pismeni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 8 dni in v tem času ne sme prekiniti dobavo vode.
Občinski svet občine Železniki lahko s posebnim sklepom sprejme olajševalne okoliščine plačevanja storitve, kadar gre za socialno ogrožene uporabnike.
Vl. PREKINITEV DOBAVE VODE
31. člen
(prekinitev brez objave)
Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez objave prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
1. če uporabnik pisno začasno odpove odjem vode,
2. če stanje vodovodne napeljave uporabnika ogroža kvaliteto vode v vodovodnem sistemu ali ovira nemoteno dobavo drugim uporabnikom,
3. če uporabnik brez soglasja upravljavca uporablja v lastni vodovodni napeljavi, poleg vode iz vodovodnega sistema, tudi vodo iz drugih virov,
4. če je prostor, kjer je vgrajen obračunski vodomer, nedostopen, zasut ali zanemarjen in uporabnik tudi po opominu upravljavca pomanjkljivosti ne odpravi,
5. če se uporabniki istega vodovodnega priključka ne dogovorijo za način plačevanja stroškov porabljene vode,
6. če uporabnik ne plača računa za porabljeno vodo v roku 15 dni po poslanem opominu, s katerim je opozorjen na prekinitev dobave vode,
7. če uporabnik ne omogoči upravljavcu odčitavanje ali zamenjavo obračunskega vodomera,
8. če uporabnik odstrani pečat na obračunskem vodomeru ali izvrši drug nedovoljen poseg na priključku,
9. če uporabnik brez soglasja upravljavca razširi hišni priključek ali dovoli drugi oseb priključitev na hišni priključek (v obeh primerih odvzem vode pred vodomerom),
10.če uporabnik izvede priključek na vodovodni sistem brez soglasja upravljavca,
11.če uporabnik ne upošteva ukrepov o varčevanju z vodo v primeru izrednih razmer vodne oskrbe,
12. če uporabnik ne upošteva 1., 5., 10. in 15. točke 34. člena tega odloka.
Dobava vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve. Upravljavec je dolžan uporabnika ponovno priključiti na javni vodovod najkasneje v naslednjih dveh delovnih dnevih po odpravi vzroka prekinitve.
Upravljavec lahko prekine dobavo vode na stroške uporabnika, če uporabnik pisno zahteva začasno prekinitev, ki je daljša od treh mesecev.
32. člen
(prekinitev z obvezno objavo)
Upravljavec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo vode v naslednjih primerih:
– za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del,
– za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javnega vodovoda,
– v primerih višje sile, kot npr.: potres, požar, suša, onesnaževanja vodnih virov, izpad električne energije in podobno.
Upravljavec mora o času trajanja prekinitve dobave obvestiti uporabnike neposredno ali peko sredstev javnega obveščanja pravočasno, oziroma vsaj en dan ped prekinitvijo za planirana vzdrževalna dela, v primerih iz tretje alinee prejšnjega odstavka pa tudi postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere.
V primerih krajših (do dveh ur) nepredvidenih prekinitev objava za upravljavca ni obvezna.
Vll. ODJEM VODE IZ HIDRANTOV
33. člen
(pogoji odvzema vode iz hidrantov)
Hidranti na območju javnega vodovoda so namenjeni predvsem požarni varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in primerno vzdrževani.
Brez soglasja upravljavca javnega vodovoda se sme uporabiti voda iz hidranta samo za gašenje požarov in odpravljanje posledic elementarnih nesreč. V teh primerih mora uporabnik v treh dneh po intervenciji pisno obvestiti upravljavca javnega vodovoda o kraju uporabe, času odvzema vode in o morebitnih pomanjkljivostih hidrantov.
Odvzem vode iz hidrantov je izjemoma dovoljen, vendar samo ob soglasju upravljavca tudi za naslednje namene:
1. škropljenje in pranje cest, ulic, trgov,
2. zalivanje parkov ter javnih nasadov,
3. za javne prireditve,
4. za polnjenje cistern za prevoz vode,
5. za utrjevanje cestišč ali druga podobna gradbena dela.
V primerih odvzema vode iz tretjega odstavka tega člena se med upravljavcem in porabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode. Pri obračunu porabljene vode iz tretjega odstavka tega člena se uporablja tarifa za gospodarski in ostali odjem vode, razen ko je namenjena za uporabo v gospodinjstvih.
Za v tretjem odstavku naštete namene je upravljavec dolžan izdati soglasje za odvzem vode iz hidrantov, če razmere na omrežju dopuščajo predviden odvzem.
Uporabnikom, ki uporabljajo vodo iz hidranta za namene iz tretjega odstavka tega člena, morajo imeti lasten in tehnično brezhiben hidrantni nastavek z obračunskim vodomerom, ki je registriran pri upravljavcu.
Uporabnik mora po uporabi hidranta le-tega pustiti brezhibnem stanju. V nasprotnem primeru bremenijo uporabnika vsi nastali stroški zaradi okvare hidranta in stroški popravila hidranta.
Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napajajo iz vodovodnega omrežja mimo obračunskega vodomera, veljajo določbe iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena. Uporabnik je dolžan zagotoviti dostop do teh hidrantov pooblaščenim delavcem upravljavca.
Vlll. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV JAVNEGA VODOVODA
34. člen
(obveznosti upravljavca)
Upravljavec ima pri oskrbi s pitno vodo naslednje obveznosti:
1. skrbeti za normalno obratovanje objektov in naprav javnega vodovoda,
2. redno vzdržuje vse objekte in naprave javnega vodovoda,
3. vzdržuje in obnavlja vodovodne priključke,
4. redno vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede skladno z veljavnimi predpisi,
5. obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode neposredno ali prek sredstev javnega obveščanja,
6. vodi kataster in evidence objektov in naprav javnega vodovoda,
7. izdaja soglasja za priključitev in omogoča priključitev na javni vodovod,
8. kontrolira ustreznost interne vodovodne instalacije pred priklopom na javni vodovod,
9. sistematično pregleduje vodovodno omrežje s ciljem odkrivanja morebitnih nepravilnosti,
10. ravna skladno z določbami navodil o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav,
11. redno zagotavlja kontrolo kakovosti pitne vode skladno z veljavnimi predpisi,
12. izvrši pregled interne instalacije in opravi kontrolo kvalitete vode na zahtevo uporabnikov, če je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna,
13. meri količine načrpane vode na lastnih zajetjih,
14. redno odčituje obračunske vodomere in skrbi za obračun porabljene vode,
15. organizira dobavo vode v primeru višje sile in o tem poroča pristojnim občinskim organom,
16. pripravlja predloge dolgoročnih planov obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnih sistemov, ki bodo zagotavljali nemoteno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
17. po programu, ki ga potrdi Občina Železniki, opravlja vzdrževalna dela na požarnem omrežju in hidrantih.
35. člen
(obveznosti uporabnika)
Uporabnik ima naslednje obveznosti:
1. na javni vodovod se priključi le s soglasjem upravljavca,
2. na že zgrajeni javni vodovod se mora priključiti najkasneje v 6 mesecih po izgradnji,
3. redno vzdrževati interno vodovodno instalacijo z vsemi objekti in napravami,
4. upravljavcu dovoliti pregled interne vodovodne instalacije,
5. dovoliti oziroma omogočiti upravljavcu dostop do obračunskega vodomera,
6. zaščititi obračunski vodomer pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami,
7. kontrolirati dejansko porabo vode z dovoljeno porabo ob priključitvi in povprečno porabo vode,
8. redno plačevati prejete račune za oskrbo z vodo,
9. pisno obveščati upravljavca o lastninskih spremembah priključka na javni vodovod,
10. urejati medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun preko skupnega obračunskega vodomera,
11. javljati okvare in nepravilnosti na javnem vodovodu,
12. upoštevati varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali ob prekinitvah dobave vode,
13. javiti vsako spremembo na objektih in napravah javnega vodovoda upravljavcu,
14. pridobiti soglasje upravljavca pri predelavi interne vodovodne napeljave,
15. pridobiti soglasje upravljavca za povečanje porabe dogovorjene količine vode,
16. ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svoje interno vodovodno omrežje ali vodovodni priključek brez soglasja upravljavca,
17. odgovarja za škodo, povzročeno na javnem vodovodu, lastnem ali tujem vodovodnem omrežju, ki jo povzročijo z njegovo lastnino, prekomernim odvzemom vode brez soglasja upravljavca in neustrezno uporabo ter povratnim učinkom na kvaliteto oskrbe.
Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje oskrbe z vodo drugih uporabnikov vode in na način, ki ne vpliva na kakovost vode v javnem vodovodu.
Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnih vodnih virov le pod pogojem, da sta priključek in vse instalacije za vodo iz javnega vodovoda in instalacije za vodo iz lastnih virov izvedene ločeno in brez medsebojnih povezav.
36. člen
(obveznosti drugih subjektov)
Izvajalci vzdrževanja in rekonstrukcij cest, ulic, trgov in upravljavci drugih omrežij (npr.: elektro, telefon, plinovod, toplovod in podobno) si morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah v območju vodovodnih naprav pridobiti soglasje upravljavca ter zagotoviti zaščito vodovodnega omrežja. V primeru poškodb morajo naročiti popravila pri upravljavcu na lastne stroške.
lX. PRENOS OBJEKTOV IN NAPRAV JAVNEGA VODOVODA V LAST OBČINE
37. člen
(prenos obstoječega vodovodnega sistema v last občine)
Obstoječe javne vodovode, ki niso v upravljanju izvajalca javne službe Občine Železniki in niso last Občine Železniki, se lahko prenesejo v lastništvo Občine Železniki z medsebojno pogodbo med dosedanjim upravljavcem in lastnikom ter Občino Železniki. V pogodbi se določi vse obveznosti dosedanjega upravljavca oziroma lastnika ter obveznosti Občine Železniki.
Za prenos obstoječega vodovodnega sistema v upravljanje izvajalcu javne službe Občine Železniki morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– vodovod mora imeti potrebno dokumentacijo, situacijo omrežja, evidenco priključkov in drugih elementov na vodu,
– izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem,
– izračunani morajo biti stroški obratovanja,
– izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih zadev,
– na vseh odjemnih mestih javnega vodovoda morajo biti vgrajeni vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi urada za standardizacijo in meroslovje,
– postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisnikom o primopredaji.
38. člen
(prenos novozgrajenega vodovodnega sistema v last občine)
Prenos novozgrajenih vodovodnih objektov in naprav v last Občine Železniki se izvede po naslednjem postopku:
1. po končani gradnji investitor organizira tehnični pregled objekta in pridobi uporabno dovoljenje;
2. investitor pridobi izjavo bodočega upravljavca, da je nadziral izgradnjo objekta, ter da je objekt zgrajen skladno z izdanimi soglasji in tem odlokom;
3. občina prevzame objekte v last na podlagi primopredajnega zapisnika, če je investitor izpolnil naslednje pogoje:
– pridobil uporabno dovoljenje in izjavo bodočega upravljavca (1. in 2. točka tega člena),
– predložil projekt izvedenih del in ostalo ustrezno tehnično dokumentacijo, vrednost osnovnih sredstev, potrdilo o urejenih lastninskih razmerjih,
– investitor je dolžan predati zgrajeni objekt Občini Železniki najkasneje v roku enega meseca po pridobitvi uporabnega dovoljenja.
X. NADZOR
39. člen
(inšpekcijski nadzor)
Izvajanje določb tega odloka in določb predpisov, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo v Občini Železniki nadzirajo pristojni občinski organi in pristojne inšpekcijske službe.
Xl. KAZENSKE DOLOČBE
40. člen
(kazen za upravljavca)
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekrške upravljavec:
1. če prekine dobavo vode brez obvestila uporabnikom (27. člen tega odloka),
2. če ne dopusti priključitve, kot to določa 15. člen tega odloka,
3. če ne izpolnjuje obveznosti iz 4., 6. in 11. točke 29. člena tega odloka,
4. če ne izpolnjuje obveznosti iz 5. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
41. člen
(kazen za uporabnike)
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekrške uporabnik – pravna oseba:
1. če se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda skladno s 15. členom tega odloka,
2. če ne izpolnjujejo obveznosti iz 30. člena tega odloka,
3. če prekine dobavo vode drugemu uporabniku,
4. če odvzame vodo iz hidrantov v nasprotju s 28. členom tega odloka,
5. če ne vgradi obračunskega vodomera, je pa vgradnja le-tega izvedljiva,
6. če odstrani plombo na hidrantnem vodu, obračunskem vodomeru ali kako drugače spremeni izvedbo priključka.
Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 30.00 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje posameznik, ki stori prekrške iz prvega odstavka tega člena v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
Xll. PREHODNE DOLOČBE
42. člen
(prehodno obdobje)
Prilagoditve zahtevam tega odloka morajo uporabniki in upravljavci izvesti v enoletnem prehodnem obdobju od uveljavitve tega odloka.
43. člen
(objava)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 080-09-8215
Železniki, dne 24. novembra 2004.
Župan
Občine Železniki
Mihael Prevc l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti