Na podlagi 23. in 175. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) in 27. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 6. seji dne 10. 11. 2003 sprejel

S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje urejanja ŠS 3/3-2 Podutik, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, Ljubljana, Vojkova 57, pod št. projekta 5004 v maju 1999.

Sestavni deli odloka so:

Soglasja pristojnih organov in organizacij
1. Načrt obodne parcelacije                        M 1:1000
2. Parcelacijski načrt na kopiji
katastrskega načrta                                M 1:1000
3. Idejni zakoličbeni načrt                        M 1:500
4. Zazidalna situacija                             M 1:500
5. Zasnova krajinske ureditve                      M 1:1000
6. Prometno tehnična situacija
in višinska regulacija                             M 1:500
7. Zbirni načrt komunalnih napeljav                M 1:500
Zazidalni načrt vsebuje še:
Izsek iz dolgoročnega plana (PKN, TTN)             M 1:5000
Katastrski načrt                                   M 1:2880
Katastrski načrt                                   M 1:1000
Situacijski načrt                                  M 1:1000
Idejne rešitve objektov

Območje urejanja ŠS 3/3-2 Podutik je namenjeno gradnji individualnih stanovanjskih objektov, komunalne, prometne in energetske infrastrukture ter urejanju zunanjih površin.

Območje urejanja ŠS 3/3-2 Podutik se deli na 5 funkcionalnih enot, ki tvorijo zaključene celote in se urejajo enotno.

Območje je analitično obdelano s koordinatami lomnih točk oboda. Izračunana površina območja urejanja je 9 ha 49 a 59 m2, površina območja obdelave pa je 9 ha 16a 48 m2.

Funkcionalne enote F1, F2, F3 in F4 so zazidljive. Dovoljene so novogradnje, adaptacije, prenove objektov in nadomestne gradnje v okviru gabaritov in z upoštevanjem vseh ostalih določil tega odloka.
Maksimalni horizontalni obseg objektov predstavlja gradbena meja, ki je definirana grafično v zazidalni situaciji (list št. 9).
Postavitve začasnih in pomožnih objektov niso dovoljene.
Proste površine v funkcionalnih enotah F1, F2, F3 in F4 so namenjene urejenim zelenim površinam.

Funkcionalna enota F5 ni zazidljiva. Del funkcionalne enote je varovano območje Velikega Brezarjevega brezna, kjer so dovoljeni posegi, ki so navedeni v odloku o razglasitvi Velikega Brezarjevega brezna in grobišča žrtev povojnih pobojev za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost (Uradni list RS, št. 67/94).
Dovoljeni so posegi v zvezi s krajinskim urejanjem.

Zunanje ureditve: glavni dostopi do objektov, tako stanovanjski kot javni, primarne peš poti v zunanji ureditvi, parkirni prostori in ostale ureditve morajo biti oblikovani brez grajenih ovir tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi.

Območje se nahaja v katastrski občini Glince.
Meja se začne na severozahodnem delu območja v točki, ki je severozahodni vogal parcele št. 140/1, od koder poteka proti vzhodu po severnih mejah parcel št. 140/1 in 140/2 in severozahodnih mejah parcel št. 140/3 in 142 do severozahodnega vogala parcele št. 144.
Od tu meja poteka proti jugovzhodu po severovzhodnih mejah parcel št. 144 in 145/1, prečka obstoječo pot parc. št. 1407/2, nato poteka proti jugu po vzhodni meji obstoječe poti do severozahodnega vogala parcele št. 148, po vzhodni meji te parcele do jugovzhodnega vogala te parcele, nato proti jugovzhodu po jugozahodni meji parcele št. 152/1 do točke št. 356 in do tu je meja obdelave identična meji območja urejanja ŠS 3/3-2.
Od te točke meja obdelave poteka v loku proti jugovzhodu in jugozahodu preko parcel št. 134, 124/2, 126, 125, 130, 131/3 in 1406/1 do jugovzhodnega vogala parcele št. 131/2, preko analitično določenih lomnih točk št. 341, 301, 302, 892, 303, 304, 305, 891, 890, 889, 888, 887, 886, 885, 884, 883, 882, 881, 880, 879, 878 do točke št. 876.
Od te točke je meja obdelave identična z mejo območja urejanja in poteka proti severozahodu po južni in severozahodni meji parcele št. 131/2 ter preko parcel št. 134, 138 in 139 ter lomnih točk od št. 910 do št. 914, ki je na jugozahodni meji parcele št. 143/3.
Od točke št. 914 meja obdelave poteka proti severozahodu po jugozahodnih mejah parcel št. 143/3 in 140/1 ter se zaključi v izhodiščni točki.
Sestavni del opisa meje območja obdelave zazidalnega otoka ŠS 3/3-2-Podutik je načrt obodne parcelacije na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000 ter seznam koordinat lomnih točk.

Dovoljeni posegi na območju so: priprava stavbnega zemljišča, gradnja objektov, gradnja komunalne, energetske in prometne infrastrukture ter zunanje ureditve.
Objekti so individualne stanovanjske hiše. Lahko so v celoti ali le delno podkletene; možna je tudi dvoetažna klet, kjer teren to dopušča. V kleti so lahko, kjer je mogoča naravna osvetlitev, tudi bivalni ali poslovni prostori, sicer so namenjene shrambam, pomožnim prostorom in garažam.
Razporeditev objektov in maksimalni horizontalni gabariti (zunanje mere fasade) so razvidni iz zazidalne situacije.
Vhodi v hiše so orientirani glede na dostope z interne ceste in konfiguracijo terena.
Krajinska ureditev se izvede po načrtu krajinske arhitekture, skladno z zasnovo krajinske ureditve.
Proste površine ob objektih so namenjene zasebnim vrtovom, ki jih lahko razmejujejo žive meje. Urejanje vrtov je podrejeno enotnemu videzu naselja.
Zunanja ureditev se izvede po posebnem projektu in mora biti skladna z arhitekturnim izrazom objektov.
Višinske razlike terena med gradbenimi parcelami in na njih se premošča s travnatimi brežinami do naklona 1: 2, izjemoma 1: 1,5. V primerih, ko je višinska razlika prevelika, so dovoljene škarpe, ki morajo biti arhitekturno oblikovane in ozelenjene.

Funkcionalna enota F1 (objekti A)
Možni posegi:
– priprava stavbnega zemljišča,
– gradnja objektov,
– gradnja komunalne, energetske in prometne infrastrukture po določilih zazidalnega načrta,
– zunanja ureditev.
Namembnost:
– stanovanjska, del objekta je lahko poslovna ali zdravstvena dejavnost, ki ne povzroča motenj v okolju;
– hiše so po zasnovi večje enodružinske, z možnostjo oblikovanja ločene manjše stanovanjske enote za stare starše ali otroke ter poslovnega prostora.
Etažnost:
– K+P+1; oziroma 2K+P+1, kadar razgibanost terena narekuje dvojno klet.
Maksimalna velikost objektov:
– definirana je z gradbeno mejo v zazidalni situaciji.
Oblikovanje:
– hiše so lahko različnih dimenzij, vendar morajo biti enotno oblikovane v celotni funkcionalni enoti;
– strehe so večkapne, naklon je od 15° do 22°, zaradi razgibane zasnove hiš pa je lahko naklon manjših delov strehe tudi večji; na strešinah z naklonom 50° je lahko načrtovana izraba solarne energije;
– kritina je enotna za vse objekte;
– fasadni materiali so enotni za vse objekte;
– ograje: dovoljena je živa meja z žično ograjo višine 1,80 m, največja dovoljena višina v preglednem območju ceste je 80 cm
Krajinsko oblikovanje:
– na vseh mejah poseke je treba izvesti sanacijo gozdnega roba. Uporabi se avtohtono vegetacijo, povzeto po obstoječi gozdni združbi;
– znotraj funkcionalne enote je po podrobni analizi vitalnosti treba ohraniti posamezna drevesa oziroma skupine dreves (v dveh vrtačah) in po potrebi prilagoditi mikrolokacijo hiš;
– drevesni pas na JV robu je treba ohraniti in dosaditi z drevesno in grmovno avtohtono vegetacijo;
– znotraj funkcionalne enote je treba izvesti členitvene drevesne poteze ob dovoznih cestah in med posameznimi parcelami.

Funkcionalna enota F2 (objekti B)
Možni posegi:
– priprava stavbnega zemljišča,
– gradnja objektov,
– gradnja komunalne, energetske in prometne infrastrukture po določilih zazidalnega načrta,
– zunanja ureditev.
Namembnost:
– stanovanjska, del objekta je lahko poslovna ali zdravstvena dejavnost, ki ne povzroča motenj v okolju.
Etažnost:
– hiše: K+P+1 ali K+P+M, vendar enotno za celotno naselje,
– garaže: K+P.
Maksimalna velikost objektov:
– stanovanjske hiše: 8 x 12 metrov,
– garaže: 6 x 6 metrov oziroma 3 x 6 metrov.
Oblikovanje:
– hiše morajo biti enotno oblikovane v celotni funkcionalni enoti,
– garaže so oblikovane skladno z arhitekturnim izrazom objektov,
– pri gabaritu K+P+M so strehe dvokapne, naklon je 35°, višina kolenčnega zidu je 1,50 m,
– pri gabaritu K+P+1 so strehe položne enokapne, naklon je do 10°,
– pri objektu z gabaritom K+P (B3) ni kolenčnega zidu,
– sleme strehe je vzporedno z daljšo stranico hiše,
– pri garažah so strehe v enakem naklonu kot stanovanjski objekti,
– kritina je enotna znotraj funkcionalne enote,
– fasadni materiali so enotni za vse objekte,
– ograje, ki ločujejo zasebne vrtove, so oblikovane skladno in enako v celotnem območju; materiali: živa meja, ojačana z žično ograjo višine 1,80 m in 0,80 m v notranjem delu cestnega ovinka.
Krajinsko oblikovanje:
– na severnem robu funkcionalne enote je na individualnih vrtovih treba zasaditi drevesno- grmovno prostorastočo živico.

Funkcionalna enota F3 (objekti C)
Možni posegi:
– priprava stavbnega zemljišča,
– dopolnilna individualna gradnja objektov ter komunalne, energetske in prometne infrastrukture,
– nadomestna gradnja,
– prenova in adaptacije,
– vzdrževalna dela,
– zunanja ureditev.
Namembnost:
– stanovanjska,
– mirna poslovna in storitvena dejavnost v delu stanovanjskega objekta (ne kot samostojen poslovni objekt).
Etažnost:
– dopolnilna gradnja: K+P+1 ali K+P+M,
– pritličje je na nivoju zgornje terase,
– garaže: K+P,
– nadomestna gradnja: K+P+1 ali K+P+M.
Maksimalna velikost objektov:
– stanovanjske hiše: 8 x 12 metrov,
– garaže: 6 x 6 metrov.
Oblikovanje:
– hiše morajo biti enotno oblikovane v celotni funkcionalni enoti,
– garaže so oblikovane skladno z arhitekturnim izrazom objektov,
– pri gabaritu K+P+M so strehe dvokapne, naklon je 35°, višina kolenčnega zidu je 1,50 m,
– pri gabaritu K+P+1 so strehe položne enokapne, naklon je do 10°,
– sleme strehe je vzporedno z daljšo stranico hiše,
– pri garažah so strehe v enakem naklonu in z enako kritino kot pri stanovanjskem objektu,
– kritina je enotna znotraj funkcionalne enote,
– fasadni materiali so enotni za vse objekte,
– ograje, ki ločujejo zasebne vrtove, so oblikovane skladno v celotnem območju; materiali: živa meja, ojačana z žično ograjo višine 1,80 m in 0,80 m v notranjosti cestnega ovinka.
Krajinsko oblikovanje:
– obstoječi gozdni otok je treba ohraniti.

Funkcionalna enota F4 (obstoječa objekta v južnem delu območja)
Za vse posege v prostor je treba izdelati strokovno gradivo za pridobitev lokacijskega dovoljenja.
Možni posegi:
– nadomestna gradnja,
– adaptacija in prenova objektov,
– vzdrževalna dela.
Namembnost:
– stanovanjska in v delu posameznega stanovanjskega objekta tudi poslovna dejavnost, ki ne povzroča motenj v okolju.
Etažnost:
– hiše: K+P+1 ali K+P+M,
– garaže: K+P.
Maksimalna velikost objektov:
– dopustna je povečava do 50% bruto etažne površine.
Oblikovanje:
– pri gabaritu K+P+M so strehe dvokapne, naklon je 35°, višina kolenčnega zidu je 1,50 m,
– pri gabaritu K+P+1 so strehe položne enokapne, naklon je do 10°,
– sleme strehe je vzporedno z daljšo stranico hiše,
– kritina je enaka kot v funkcionalni enoti F1.
Krajinsko oblikovanje:
– drevesni pas na JV robu je treba ohraniti in dosaditi z drevesno in grmovno avtohtono vegetacijo.

Funkcionalna enota F5
Možni posegi:
– zasaditve in urejanje zelenih površin,
– urejanje pešpoti,
– postavitev spominskega obeležja,
– ureditev prostorov za piknik,
– namestitev igral za otroke in klopi.
Namembnost:
– gozdni park.
Krajinsko oblikovanje:
– zavarovano območje Brezarjevega brezna mora znotraj radija 100 m ostati nedotaknjeno. Možno je urediti dostopne poti in počivališča, informativno točko ter dostop/vhod v to območje z obeležjem na stiku funkcionalnih enot F1 in F2. Vsi posegi se morajo izvajati pod nadzorom Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in Zavoda za gozdove,
– gozdna jezika vzhodno od predvidene povezovalne ceste med F1 in F2 se lahko spremeni v parkovni gozd. Osnova je obstoječe drevje, dosajeno z visoko drevnino,
– za spominsko obeležje je treba izdelati strokovno gradivo.

Za funkcionalni enoti F1 (objekti A) in F2 (objekti B) je treba urediti priključka na obstoječo Cesto Andreja Bitenca.
Za funkcionalno enoto F1 (objekti A) je treba priključek na obstoječo Cesto Andreja Bitenca urediti s polnim štirikrakim križiščem z zavijalnimi pasovi na Cesti Andreja Bitenca. Za funkcionalno enoto F2 se uredi priključek južno od obstoječega priključka za funkcionalno enoto F3.
Ob gradnji z lokacijskim načrtom predvidene Ceste Andreja Bitenca je treba cestne priključke s funkcionalnih enot F1 in F2 urediti s polnimi štirikrakimi križišči z zavijalnimi pasovi na Cesti Andreja Bitenca.
Ob izgradnji z lokacijskim načrtom predvidene Ceste Andreja Bitenca je treba priključke prilagoditi nivoju nove Ceste Andreja Bitenca.
Za funkcionalno enoto F3 (objekti C) je treba urediti dovozni poti, od tega eno z obračališčem za komunalna vozila. Dovozni poti naj se priključita na Blažičevo ulico.
V funkcionalni enoti F4 (obstoječa objekta v jugovzhodnem delu) je treba ohraniti obstoječ priključek na Cesto Andreja Bitenca.
Znotraj funkcionalne enote F1 naj se zgradi sistem dvosmernih in enosmernih cest, ki naj omogoča dovoz do vsakega objekta s tovornimi, komunalnimi, intervencijskimi in osebnimi vozili.
Znotraj funkcionalne enoto F2 je treba zgraditi enosmerno krožno pot, ki naj omogoča dovoz do vsakega objekta s tovornimi, komunalnimi, intervencijskimi in osebnimi vozili.
V vseh križiščih in priključkih je treba doseči predpisano preglednost.
Cestni svet obsega vozišče, hodnik za pešce, bankine in brežine v ukopu, če so te večjega sklona kot 1: 2.
Cestni svet so tudi površine ob cesti, ki morajo biti proste (brez ograj, dreves ali drugih objektov) zaradi prostega vidnega polja.

Mirujoči promet
V okviru vsake gradbene parcele mora biti zagotovljeno zadostno število parkirnih mest, in sicer:
– za stanovanjsko enoto neto površine manjše od 60 m2: 1,5 PM,
– za stanovanjsko enoto neto površine od 60–110 m2: 2 PM,
– za stanovanjsko enoto neto površine večje od 110 m2: 2,5 PM,
– za poslovne površine: 1 PM na 30 m2 neto poslovne površine,
– za obiskovalce naj se za parkiranje v okviru funkcionalne enote F1 ob dovoznih poteh uredi 8 PM, v okviru funkcionalne enote F2 pa 2 PM. V okviru funkcionalnih enot F3 in F4 naj bo parkiranje za obiskovalce urejeno na funkcionalnem zemljišču posameznega objekta.

Normalni profili cest
Funkcionalna enota F1
Priključna cesta širine 8,25 m:
– vozišče širine 6 m,
– enostranski hodnik za pešce širine 1,50 m,
– bankina širine 0,75 m.
Dvosmerna cesta širine 7,20–7,45 m:
– vozišče širine 5,50 m,
– enostranski hodnik za pešce širine 1,20 m,
– bankina širine 0,50–0,75 m.
Enosmerna cesta širine 4–4,25 m:
– vozišče širine 3,50 m,
– obojestranska bankina širine 0,50–0,75 m.
Funkcionalna enota F2
Priključna cesta širine 7,45 m:
– vozišče širine 5,50 m,
– enostranski hodnik za pešce širine 1,20 m,
– bankina širine 0,75 m.
Enosmerna cesta širine 5,45 m:
– vozišče širine 3,50 m,
– enostranski hodnik za pešce širine 1,20 m,
– bankina širine 0,75 m.
Funkcionalna enota F3
Priključna cesta širine 5 m:
– cestišče širine 4 m,
– bankina širine 2 x 0,50 m.

Poti pešcev
Funkcionalna enota F1
V okviru funkcionalne enote F1 je treba urediti pešpot v širini 2 m.
Pešpot naj poteka:
– med gradbenima parcelama objektov A7 in A8 ter delno po priključku za ta dva objekta,
– med gradbenima parcelama objektov A12 in A13 po dovozni poti,
– med gradbenima parcelama objektov A18 in A19 ter delno po priključku za ta dva objekta.
Funkcionalna enota F2
Za funkcionalno enoto F2 naj dostop poteka po predvidenem hodniku za pešce ob priključni cesti. Ta pot se nadaljuje in se navezuje na obstoječe in predvidene poti znotraj območja urejanja.
Znotraj območja urejanja v okviru funkcionalnih enot F1, F2, F5 naj se preuredijo obstoječe peš poti za dostop do Brezarjevega brezna in za vzdrževanje gozdnih površin. Širine poti naj bodo 2-3 m, z vzdolžnim sklonom do 15%.

Vodovod
Predvideno pozidavo je treba priključiti na obstoječi vodovod NL DN 200 v križišču Ceste Andreja Bitenca in Blažičeve ulice. Za potrebe vodooskrbe je treba zgraditi hidropostajo. Hidropostajo se postavi zahodno od Ceste Andreja Bitenca, vzporedno s predvideno trafo postajo ob dovozni cesti do objektov funkcionalne enote F1.
Objekte funkcionalne enote F1 in F2 se z vodo oskrbuje preko skupne hidropostaje.
Pri projektiranju hidropostaje je treba upoštevati:
– objekt hidropostaje naj bo nadzemni. Treba je urediti dostop do objekta;
– v objektu naj se predvidi vgradnja tipskega agregata. Agregat mora zagotavljati ustrezen tlak pri vodooskrbi in izhodni tlak 2,5 bar pri požarnem odjemu na najbolj oddaljenem hidrantu.

Kanalizacija
Za potrebe nove pozidave bo zgrajena nova kanalizacija, zasnovana po ločenem sistemu. Odpadne vode bodo vodene v novo kanalizacijo, ki vodi v centralno čistilno napravo. Sekundarna kanalizacija se priključi na predvideni zbirni kanal Glince-Podutik, ki bo odvajal odpadno vodo v CČN Zalog. Za potrebe nove pozidave ne bo zgrajena začasna čistilna naprava za odpadne vode.
Predvideni objekti se priključijo na javno kanalizacijo po pogojih upravljalca kanalizacije. Vode iz kletnih prostorov je treba prečrpavati.
Padavinske vode bodo speljane v potok Glinščica ali bodo ponikale. Padavinske vode iz utrjenih površin bodo predhodno očiščene v usedalnikih in lovilcu olj.
Zaradi velikih količin padavinskih vod iz zaledja je ob vznožju hriba, na Glinščici, predviden zadrževalnik visokih voda.

Elektrika
Na obravnavanem območju je treba zgraditi novo TP in jo navezati na 10 kV omrežje.
Nizkonapetostno omrežje naj se spelje v kabelski kanalizaciji.

Plin
Od obstoječega plinovodnega omrežja je treba zgraditi napajalni plinovod, ki bo napajal naselje Glince in obravnavano območje. Plinovod naj bo speljan po Cesti Andreja Bitenca. V naselju je treba omogočiti priključevanje celotne pozidave na plinovodno omrežje.
Plin se mora uporabljati za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode in kuho.

Telekomunikacijski vodi
Območje je treba navezati na obstoječe omrežje Telekoma, ki se nahaja na Podutiški cesti. Po naselju naj se spelje trasa kabelske kanalizacije v pločniku oziroma robu ceste. Na telekomunikacijsko omrežje naj se priključijo vsi objekti. V traso kabelske kanalizacije je treba položiti cev za CATV omrežje.

Javna razsvetljava
Celotno območje je treba razsvetliti. Svetilke morajo biti tipske, razen v primeru, da javno razsvetljavo zgradi in vzdržuje investitor sam.
Napajanje predvidene razsvetljave je treba izvesti iz novega prižigališča ob predvideni transformatorski postaji.

Vsi posegi v prostoru so dovoljeni, če v prostoru ne povzročajo večjih motenj, kot je s predpisi dovoljeno.
Varstvo zraka
Objekti morajo biti ogrevani na plin.
Varstvo pred hrupom
Skladno z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju je treba v območju ohranjati pogoje, ki zagotavljajo II. stopnjo varstva pred hrupom.
Mejna dovoljena raven hrupa za posamezen vir hrupa (razen za cesto) znaša v območju II. stopnje varstva pred hrupom, kamor spada tudi obravnavano območje ŠS 3/3-2, 52 dB(A) v dnevnem času in 42 dB(A) v nočnem času.
Mejna dovoljena raven hrupa za posamezen vir hrupa, v tem primeru Cesto Andreja Bitenca, znaša v območju II. stopnje varstva pred hrupom 59 dB(A) v dnevnem času in 49 dB(A) v nočnem času.
Če vrednosti v dnevnem in nočnem času niso presežene, dodatni aktivni ali pasivni ukrepi za zaščito obravnavanega območja pred hrupom niso potrebni.
Osončenje
Pri vseh novih gradnjah so zagotovljeni minimalni pogoji naravne osvetlitve in osončenja bivalnih prostorov.
Pri oceni osončenja se upošteva sanitarno higiensko priporočilo, po katerem je priporočljivo v bivalnih (stanovanjskih) prostorih zagotoviti minimalno osončenje, in sicer:
– v zimskem solsticiju 1 uro,
– v ekvinokciju 3 ure,
– v poletnem solsticiju 5 ur.
Pri oceni osončenja se upošteva medsebojni vpliv predvidenih objektov, obstoječi objekti in konfiguracija terena.
Odstranjevanje odpadkov
Odjemna oziroma zbirna mesta za smetnjake so nameščena ob interni cesti – urgentni poti območja. Biti morajo na tlakovani površini, zaščitena z nadstrešnico ter izven preglednega polja internih cestnih priključkov na funkcionalnem zemljišču objektov.

Intervencijske poti in površine
Prometne poti predstavljajo hkrati tudi intervencijske poti. Vse intervencijske poti omogočajo krožno vožnjo.
Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.
Zasaditve med intervencijskimi potmi in objekti so lahko izvedene kot nizke grmovnice ali manjše oblikovano drevje, zasajeno na medsebojni razdalji, večji od 8 m.
Hidrantno omrežje
Zgrajeno mora biti krožno protipožarno hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov.

Toleranca horizontalnega gabarita objektov je ±1 m v obe smeri, pri čemer pomenijo mere velikost objekta v liniji fasade. Izven osnovnih dimenzij objekta z upoštevanjem tolerance lahko segajo: vetrolov, balkoni in oblikovni poudarki, vendar največ za +1,5 m.
Velikost kletne etaže je poljubna.
Trase prometne infrastrukture in komunalnih vodov se s soglasjem upravljalca lahko prilagodijo danostim terena in možnosti pridobitve zemljišča.

Zazidalni načrt se izvaja fazno po funkcionalnih enotah F1 in F2.
Zaključeno fazo predstavljajo objekti z zunanjo ureditvijo ter prometno in komunalno infrastrukturo v celotnem območju F1 in F2.

Za vse dopolnilne gradnje v funkcionalnih enotah F3 in F4 je treba izdelati strokovno gradivo za izdajo lokacijskega dovoljenja. Strokovno gradivo mora vsebovati podrobna določila glede namembnosti in gabaritov objektov, idejne zasnove objektov, zunanje ureditve, komunalnih vodov in prometne infrastrukture.

Pri pripravi investicijsko-tehnične dokumentacije in realizaciji gradnje je treba v čim večji meri upoštevati omilitvene ukrepe, ki jih predlaga poročilo o vplivih na okolje k zazidalnemu načrtu za območje urejanja ŠS 3/3-2 Podutik (IMOS GEA št. PVO-024/00) in upoštevati pogoje iz soglasja Zavoda za gozdove Slovenije, območna enota Ljubljana (št. 271-130/03-II/AJ).

Z dnem uveljavitve tega odloka se v odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š3 Podutik (Uradni list SRS, št. 20/89 in Uradni list RS, št. 58/92, 17/97, 37/98 in 63/99):
– v 2. členu črta četrta alinea, ki se glasi: “ŠS 3/3-2 Podutik”;
– črta šesti odstavek 35. člena;
– v sedmem odstavku 35. člena črta besedilo, ki se glasi: “, ŠS 3/3-2”;
– v prvem odstavku 38. člena črta besedilo, ki se glasi: “, ŠS 3/3-2 Podutik”;
– črta drugi odstavek 38. člena.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi mestne občine Ljubljana, oddelku za urbanizem;
– Upravni enoti Ljubljana, izpostavi Šiška in
– Četrtni skupnosti Dravlje.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.