Uradni list

Številka 98
Uradni list RS, št. 98/2000 z dne 24. 10. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 98/2000 z dne 24. 10. 2000

Kazalo

4131. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š6 Stanežiče-Vižmarje (za območja urejanja ŠS 6/2 Gunclje, ŠS 6/11 Gunclje, ŠI 6/1 Turboinštitut, ŠR 6/2 RC Gunclje in ŠR 6/1 RC Šentvid), stran 10599.

Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 26. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95, 33/95, 71/97, 13/98 in 24/00) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 17. seji dne 19. 6. 2000 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š6 Stanežiče–Vižmarje (za območja urejanja ŠS 6/2 Gunclje, ŠS 6/11 Gunclje, ŠI 6/1 Turboinštitut, ŠR 6/2 RC Gunclje in ŠR 6/1 RC Šentvid)
1. člen
V odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š6 Stanežiče Vižmarje (Uradni list SRS, št. 29/89 in Uradni list RS, št. 58/92, 70/95, 72/98) se 1. člen spremeni in dopolni tako, da se glasi:
“S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Š 6 Stanežiče – Vižmarje, ki jih je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem LUZ pod št. proj. 3647 v mesecu maju 1988, spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Š 6 Stanežiče–Vižmarje, ki jih je izdelal Zavod za prostorsko in urbanistično načrtovanje Ljubljana pod št. 59/3/1-92 v januarju 1992, ter spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Š 6 Stanežiče–Vižmarje, ki jih je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod številko projekta 4321 v juniju 1993, spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š6 Stanežiče-Vižmarje, ki jih je izdelal Genius loci, Inštitut za arhitekturo in urbanizem, Ljubljana, Dunajska 158, pod št. 14/94 v februarju 1998 in spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Š 6 Stanežiče–Vižmarje (za območja urejanja ŠS 6/2 Gunclje, ŠS 6/11 Gunclje, ŠI 6/1 Turboinštitut, ŠR 6/1 RC Šentvid in ŠR 6/2 RC Gunclje), ki jih je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod-LUZ,d.d., pod št. projekta 4907, v januarju 1999.”
2. člen
2. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
“Prostorski ureditveni pogoji iz prejšnjega člena določajo merila in pogoje za posege v prostor v ureditvenih območjih naselij z naslednjimi oznakami območij urejanja:
ŠS 6/1             Spodnje Vižmarje
ŠS 6/2             Gunclje
ŠS 6/3             Dvor
ŠS 6/4-1           Stanežiče – del
ŠS 6/4-2           Stanežiče
ŠS 6/4-3           Stanežiče
ŠS 6/6             Stanežiče
ŠS 6/7-1           Medno
ŠS 6/7-2           Medno
ŠS 6/8             Zgornje Vižmarje – del
ŠS 6/9             Spodnje Vižmarje
ŠS 6/11            Gunclje
ŠO 6/1             Šentvid
ŠI 6/1             Turboinštitut
ŠP 6/1             Športoprema
ŠP 6/3             Metalka – del
ŠP 6/5             Tkalnica
ŠM 6/1 RTP         Stanežiče
ŠM 6/2             Čistilna naprava
ŠR 6/1 RC          Šentvid
ŠR 6/2 RC          Gunclje
in izven ureditvenih območij naselij v območjih urejanja z naslednjimi oznakami:
ŠG 6/1
ŠK 6/1-1
ŠK 6/1-2
ŠK 6/2
ŠK 6/3".
3. člen
4. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
“Prostorski ureditveni pogoji razčlenjujejo območja urejanja po vrstah posegov in njihovega oblikovanja na morfološke enote.
Glede vrste posegov imajo morfološke enote naslednje oznake:
1 – območja za blokovno stanovanjsko gradnjo,
2 – območja za individualno stanovanjsko gradnjo,
3 – območja centralnih dejavnosti,
4 – območja mešanih dejavnosti (stanovanja, obrt, centralne dejavnosti),
5 – območja za inštitute,
6 – območja proizvodnih dejavnosti,
7 – območja komunalnih dejavnosti,
8 – parkovna, športna in rekreacijska območja,
9 – območja javnega zelenja.
Glede oblikovanja imajo morfološke enote naslednje oznake:
A – prostostoječa zazidava,
C – kompleksi s svojstveno zazidalno strukturo,
D – vaška jedra,
E – hala, paviljon, večetažni objekt,
F – tehnološki objekti.”
4. člen
5. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
“Meja planske celote in meje posameznih območij urejanja so v skladu z dolgoročnim planom občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 določene v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Š 6 Stanežiče-Vižmarje, in v odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Š6 Stanežiče – Vižmarje (za območja urejanja ŠS 6/2 Gunclje, ŠS 6/11 Gunclje, ŠI 6/1 Turboinštitut, ŠR 6/1 RC Šentvid in ŠR 6/2 RC Gunclje).”
5. člen
6. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
“Sestavni del tega odloka so naslednje grafične karte:
1. Prostorski ureditveni pogoji, katastrski načrt 1:2880, 1:1000; Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem LUZ, št. 3647 maj 1988.
2. Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev zaradi uskladitve z dolgoročnim planom občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000, TTN-5; Zavod za prostorsko in urbanistično načrtovanje, št. 59/3/1-92 januar 1992.
Določila katastrskih načrtov, navedenih pod 1. točko tega člena, se lahko uporabljajo le v tistih delih, kjer niso v nasprotju s spremembami in dopolnitvami iz prejšnjega člena.
3. Meje območij urejanja in morfoloških enot v merilu 1:1000 ter regulacijske karte za posege v prostor v merilu 1:1000 za območji urejanja ŠS 6/8 – del Zgornje Vižmarje in ŠS 6/9 Spodnje Vižmarje; Genius loci, proj. št. 14/94, v februarju 1998.
4. Prostorski ureditveni pogoji za območji urejanja ŠO 6/1 Šentvid in ŠP 6/1 Športoprema, LUZ, 1993, št. naloge 4321 – regulacijska karta M 1:1000.
5. Prostorski ureditveni pogoji za območja urejanja ŠS 6/2 Gunclje, ŠS 6/11 Gunclje, ŠI 6/1 Turboinštitut, ŠR 6/1 RC Šentvid in ŠR 6/2 RC Gunclje, LUZ, januar 1999, št. naloge 4907 – regulacijska karta M 1:1000.”
6. člen
14. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
“V rezervatih cest in železnice ter v varovalnih pasovih obstoječih cest je dovoljeno graditi s soglasjem upravljalca. Na obstoječih objektih je dovoljeno opravljati tekoča vzdrževalna dela.
S soglasjem upravljalca ceste je v varovalnem pasu ceste znotraj zazidljivih površin dovoljena gradnja novih objektov, prizidava in nadzidava obstoječih objektov ter naprav in hortikulturno urejanje, pod pogojem, da so posegi skladni s prometno-tehničnimi predpisi in je predvidena dejavnost v mejah dovoljene hrupne obremenitve in stopnje onesnaženosti zraka ter ne predstavlja nevarnosti za vire pitne vode. Znotraj regulacijskih linij cest so dovoljeni le posegi v zvezi s prometnim in komunalnim urejanjem.
V varovalnem pasu železnice je znotraj zazidljivih površin dovoljeno graditi objekte in postavljati naprave le s soglasjem Železniškega gospodarstva Ljubljana.
Železniška proga mora biti v potekih skozi stanovanjska območja opremljena z elementi aktivne protihrupne zaščite.”
7. člen
19.a člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
“Posegi v prostor se določajo na podlagi regulacijskih elementov, ki so prikazani v grafičnih prilogah prostorskih ureditvenih pogojev.
Pomen regulacijskih elementov je:
Regulacijska linija (RL) je meja predvidene površine v javni rabi.
Gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Dovoljeni so le manjši zamiki delov fasade od gradbene linije.
Gradbena meja (GM) je meja, ki je novograjeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo, ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost.”
8. člen
27. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
“Posegi na območjih, posamičnih parcelah in objektih, ki so pod režimom varovanja naravne in kulturne dediščine, se smejo izvajati le v sodelovanju z Ljubljanskim regionalnim zavodom za varovanje naravne in kulturne dediščine.
Soglasje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je potrebno tudi za posege v morfološke enote z oznako D – vaška jedra”.
9. člen
Za 38. členom se doda nov 38.a člen, ki se glasi:
“V območju urejanja ŠS 6/2 Gunclje veljajo naslednja dodatna merila in pogoji:
a) Vrste posegov v prostor
Morfološki enoti 2A/1 in 2A/2
Maksimalni višinski gabarit objektov je K+P+1+M (izkoriščeno podstrešje ali terasna etaža).
Izraba zemljišča gradbene parcele ne sme presegati FSI = 0,85.
b) Prometno urejanje
Ceste v območju imajo naslednje profile:
C1 – dvosmerna cesta z obojestranskim pločnikom,
C2 – dvosmerna cesta z enostranskim pločnikom,
C3 – dvosmerna cesta z enostranskim pločnikom in obračališči,
C4 – enosmerna cesta z enostranskim pločnikom,
C5 – dovozna cesta do posameznih objektov ali skupine objektov.
Minimalni profil dvosmernih cest – C 2 (dvosmerno vozišče in enostranski pločnik):
– vozišče 5,5 m (izjemoma 4,75 m),
– pločnik 1,6 m (izjemoma 1,0–1,5 m).
Minimalni profil enosmernih cest – C4 (enosmerno vozišče in enostranski pločnik):
– vozišče 3,5 m,
– pločnik 1,6 m (izjemoma 1,0–1,5 m).
Slepe enosmerne ceste morajo imeti urejeno obračališče.
Pri vseh predvidenih posegih v prostor (novogradnje, spremembe namembnosti, dozidave in adaptacije objektov), je treba zagotoviti na funkcionalnem zemljišču posega zadostno število parkirnih mest skladno z normativi za določanje površin mirujočega prometa.
Pri prometnih komunikacijah in vstopih v javne objekte je treba omogočiti gibanje telesno oviranim osebam.
c) Komunalno urejanje
Kanalizacija
Ob izdelavi lokacijske dokumentacije je treba za posamezne posege v prostor ter obnovo oziroma gradnjo novih kanalov pridobiti programske rešitve oziroma projektne naloge, ki jih izdela JP Vodovod-Kanalizacija.
Obstoječa kanalizacija mešanega sistema se priključuje na kanal DN 1000 mm, ki poteka po Gunceljski cesti in se odvaja v zbiralnik A2. Višek padavinske vode se preko razbremenilnika R 66 razbremenjuje v zbiralnik Gunclje–Brod v smeri ČN Brod.
Čiste padavinske vode se direktno ponikuje, padavinske vode s povoznih utrjenih površin pa je potrebno ponikati preko lovilcev olj.
Zaledne vode se ne sme priključiti na kanalizacijo, ki vodi v zbiralnik A 2 ali v zbiralnik Gunclje–Brod, pač pa v kanal, predviden za odvajanje zalednih vod.
Interna kanalizacija mora biti izvedena vodotesno.
Komunalne odpadne vode iz objektov je treba speljati pod stropom kleti v javno kanalizacijo.
Upoštevati je treba določila odloka o varstvu virov pitne vode (3. varstveni pas).
Vodovod
Ob izdelavi lokacijske dokumentacije je treba za posamezne posege v prostor in priključitev novih porabnikov ter obnovo oziroma gradnjo novih vodovodov pridobiti programske rešitve oziroma projektne naloge, ki jih izdela JP Vodovod-Kanalizacija.
Vodovodi naj potekajo po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh, tako, da je omogočeno vzdrževanje omrežja in priključkov.
Vodovodi morajo biti zgrajeni iz atestiranih materialov. Pred zasipom novo zgrajenih vodovodov mora biti izveden tlačni preizkus. Vodovodi morajo biti zgrajeni v skladu z geotehničnimi pogoji. Pri proizvodnih in storitvenih dejavnostih je treba za uporabo tehnološke vode načeloma predvideti in uporabljati zaprte sisteme.
V skladu s posameznimi posegi v prostor v posameznih ureditvenih območjih in njihovih morfoloških enotah je treba obnoviti obstoječe vodovodno omrežje tako, da bo nudilo zadostno požarno zaščito, omogočalo neposredno priključevanje porabnikov, zagotavljalo predpisane odmike od drugih objektov, komunalnih naprav, vodov in drevja.
Pri načrtovanju širitve Celovške ceste, dopolnilne gradnje in drugih posegov v prostor je treba to upoštevati in pustiti prostor za traso predvidenih vodovodov. 2 x DV 900 za povezavo predvidene vodarne na Sorškem polju.
Ker so ureditvena območja v 3. varstvenem pasu, je treba upoštevati, da temelji kletnih etaž (ne glede na število etaž) ne smejo segati manj kot 5 m nad najvišji znani nivo podtalnice oziroma najvišji nivo, ki se določi s hidrogeološkimi raziskavami ob visokem vodostaju podtalnice.
Oskrba s plinom
Novogradnje je za potrebe ogrevanja potrebno priključiti na javno plinovodno omrežje.
d) Varovanje okolja
Varstvo pred hrupom
Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj določenih z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju ter uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa.
Maksimalna raven hrupa v območju ne sme presegati III. stopnje hrupne obremenjenosti.
Varovanje vodnih virov
Območje se nahaja v III. varstvenem pasu vodnih virov.
Osončenje
Pri vseh novih gradnjah morajo biti zagotovljeni minimalni pogoji naravne osvetlitve in osončenja bivalnih prostorov.
Pri oceni osončenja se upošteva sanitarno higiensko priporočilo, po katerem je priporočljivo v bivalnih (stanovanjskih) prostorih zagotoviti minimalno osončenje, in sicer:
– v zimskem solsticiju 1 uro,
– v poletnem ekvinokciju 3 ure,
– v poletnem solsticiju 5 ur.
Pri oceni osončenja se upošteva medsebojni vpliv predvidenih objektov, obstoječi objekti in konfiguracija terena.
Ob izdelavi lokacijske dokumentacije in PGD, je treba dokazati da so navedeni pogoji izpolnjeni.
e) Varovanje naravne in kulturne dediščine
Morfološka enota 4D/1
Z odlokom zavarovana objekta etnološke dediščine:
– Gunceljska 37 – Krvnikova hiša,
– Gunceljska 45 – Rajšpova hiša.
Objekti varovane etnološke kulturne dediščine:
– Gunceljska 50 – domačija (stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje),
– kapela v križišču Gunceljske ceste,
– znamenje na koncu Gunceljske ceste ob robu gozda (izven območja urejanja, v ŠG 6/1).
f) Odstranjevanje odpadkov
Zbiranje komunalnih odpadkov naj bo urejeno skladno z zahtevami pravilnika o minimalnih pogojih za ureditev in določitev zbiranja in odjemnega mesta ter o načinu za določanje velikosti in števila posod za zbiranje komunalnih odpadkov.”
10. člen
Za 42. členom se doda nov 42.a člen, ki se glasi:
“V območjih urejanja ŠS 6/11 veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji:
a) Vrste posegov v prostor – posebna merila in pogoji
Morfološka enota 1 C/1
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja večstanovanjskih objektov maksimalne etažnosti K+P+3+M(T);
– gradnja objektov za trgovino, gostinstvo, servise kot spremljajoči program k stanovanjskim objektom;
– gradnja podzemnih in nadzemnih parkirišč;
– adaptacije in tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih;
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, otroška igrišča, peš poti in ploščadi, dovoznih cest, parkirišč, uvoznih ramp z nadstreški, ograj in opornih zidov, postavitev mikrourbane opreme;
– dovoljene so mirne poslovne neproizvodne dejavnosti, ki ne povzročajo motenj v okolju in kjer ni potrebno pogosto delo s strankami;
– postavitev turističnih oznak in obeležij.
Morfološka enota 3 C/1
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja trgovskega centra;
– gradnja podzemnih in nadzemnih parkirišč;
– urejanje zelenic, postavljanje reklamnih znamenj, stojnic in nadstreškov za zunanjo prodajo in razstavljanje, postavljanje spominskih in umetniških obeležij in turističnih oznak, postavitev mikrourbane opreme;
– urejanje zunanjih nepokritih skladišč, ograj in opornih zidov.
b) Oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor – posebna merila in pogoji
Morfološka enota 1C/1
– gradnja je dovoljena do maksimalne izrabe zemljišča FSI=1,3. Pri izračunu FSI se upošteva samo površina morfološke enote brez obodnih prometnic;
– na funkcionalnem zemljišču objekta morajo biti zagotovljene ustrezno velike površine za zelenice in otroško igrišče;
– strehe so ravne ali v manjšem naklonu do 6%;
– vsi objekti in zunanje površine morajo biti zasnovani tako, da bodo primerni za funkcionalno ovirane ljudi;
– maksimalna etažnost objektov je K+P+3+M(T);
– gradbeni posegi so dopustni na razdalji ca. 20 m od gozdnega roba.
Morfološka enota 3C/1
– gradnja je dovoljena do intenzivnosti izrabe, ki ne presega FSI = 0,6;
– maksimalna etažnost objektov je K+P+1;
– na funkcionalnem zemljišču mora biti vsaj 10% zelenih površin;
– dovoljena je gradnja ograje iz vidne opeke višine max. 2,20 m ob zahodnem robu kompleksa.
c) Prometno urejanje – dodatna določila
Glede profilov cest veljajo enaka določila kot v 38.a členu odloka.
č) Komunalno urejanje – dodatna določila
Veljajo enaka določila kot v 38.a členu in še:
Projekt za gradbeno dovoljenje za priključek na telefonsko omrežje se izdela na podlagi projektne naloge, ki jo izdela Telekom Slovenije.
d) Varovanje okolja – dodatna določila
Varstvo pred hrupom
Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj določenih z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju ter uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa.
Maksimalna raven hrupa v območju ne sme presegati III. stopnje hrupne obremenjenosti.
Raven hrupa v območju ne sme presegati III. stopnje hrupne obremenjenosti.
Bivalne oziroma delovne prostore v objektih, ki bodo izpostavljeni čezmernemu hrupu je treba zaščititi s pasivnimi protihrupnimi ukrepi – s fasadnimi stenami in okni, ki imajo dovolj veliko zvočno izolacijo. Skupna zvočna izolacija zunanjih sten stanovanjskih bivalnih prostorov (masivnih sten in zastekljenih površin), ki bodo locirani ob vzhodni fasadi poslovno stanovanjskega objekta, mora znašati najmanj 32 dB. Pri poslovnem objektu trgovskega centra mora znašati pri prostorih ob južni fasadi objekta najmanj 30 dB, ob vzhodni fasadi pa najmanj 35 dB. Od obstoječih objektov, ki na območje mejijo je protihrupna zaščita potrebna le pri objektu Rovšnikova 8, in sicer tako, da bo znašala skupna zvočna izolacija zunanjih sten in poslovnih prostorov, ki so locirani ob severni in vzhodni fasadi objekta, najmanj 30 dB.
Varstvo vodnih virov
Območje se nahaja v III. varstvenem pasu vodnih virov. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti mnenje Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije glede upoštevanja pogojev iz ocene vpliva posega na vodni vir.
Kletna etaža stanovanjskih objektov ter pritlična etaža trgovskega centra morajo biti izvedene vodotesno v smislu lovilne sklede.
Morebitna nova trafo postaja mora biti opremljena z lovilno skledo, ki pri razlitju transformatorskega olja omogoči zajem. Isto velja za prostor za dieselski agregat ter rezervoar za gorivo.
Vse odpadne vode iz objektov morajo biti pred izpustom v javno kanalizacijo očiščene do dopustne stopnje onesnaženosti.
Varstvo zraka
Sočasno z izgradnjo objekta v morfološki enoti 1C/1 je treba objekte, ki mejijo nanjo (Pot na Gradišče 20 in Rovšnikova ulica 8) za ogrevanje priključiti na plinovodno omrežje.
Osončenje
Pri vseh novih gradnjah morajo biti zagotovljeni minimalni pogoji naravne osvetlitve in osončenja bivalnih prostorov.
Pri oceni osončenja se upošteva sanitarno higiensko priporočilo, po katerem je priporočljivo v bivalnih (stanovanjskih) prostorih zagotoviti minimalno osončenje, in sicer:
– v zimskem solsticiju 1 uro,
– v poletnem ekvinokciju 3 ure,
– v poletnem solsticiju 5 ur.
Pri oceni osončenja se upošteva medsebojni vpliv predvidenih objektov, obstoječi objekti in konfiguracija terena.
Ob izdelavi lokacijske dokumentacije in PGD, je treba dokazati da so navedeni pogoji izpolnjeni.
e) Odstranjevanje odpadkov
Zbiranje komunalnih odpadkov naj bo urejeno skladno z zahtevami pravilnika o minimalnih pogojih za ureditev in določitev zbiranja in odjemnega mesta ter o načinu za določanje velikosti in števila posod za zbiranje komunalnih odpadkov.
Potrebna je separacija odpadkov na mestu nastanka in nadaljnje ločeno zbiranje in skladiščenje odpadkov za več kot enkratni odvoz ni dovoljeno.”
11. člen
43. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
“V območju urejanja ŠI 6/1 – Turboinštitut veljajo naslednja dodatna merila in pogoji glede varovanja okolja:
– morfološka enota 5C/1:
Maksimalna raven hrupa v območju ne sme presegati tretje stopnje hrupne obremenjenosti.
Zeleno površino z drevoredom na vzhodni meji območja je potrebno v celoti ohraniti. Gradbeni posegi so dopustni na razdalji ca. 20 m od drevoreda.”
12. člen
45. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
“V območju urejanja ŠR 6/1 (del) – RC Šentvid veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji:
a) Vrste posegov v prostor
– morfološka enota 9/1
Dovoljeni so naslednji posegi:
– izgradnja parkirišča,
– vzdrževalna dela na obstoječem objektu,
– sprememba namembnosti in dejavnosti v obstoječem objektu,
– postavitev ograje okrog funkcionalnega zemljišča obstoječega objekta,
– odstranitev objekta.
b) Varovanje okolja
– morfološke enote 9/1-3.
Maksimalna raven hrupa v območju ne sme presegati četrte stopnje hrupne obremenjenosti.
Zeleno površino z drevoredom na vzhodni meji območja je potrebno v celoti ohraniti. Gradbeni posegi so dopustni na razdalji ca. 20 m od drevoreda.”
13. člen
Za 45. členom se doda nov 45.a člen, ki se glasi:
V območju urejanja ŠR 6/2 RC Gunclje veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji:
a) Komunalno urejanje
Vodovod
Potrebno je predvideti zadostne količine vode za pripravo umetnega snega.
b) Varovanje naravne in kulturne dediščine:
Območje sega v krajinski park Polhograjski dolomiti, zato je vse posege na širšem območju skakalnice potrebno uskladiti z Ljubljanskim regionalnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine.
14. člen
50. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
“Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:
– naslednja določila odloka o potrditvi urbanistične dokumentacije (Glasnik, št. 29/66): ŠS 110 – zazidalni načrt Vižmarje 2 – Nad klancem in ŠS 109, ŠP 8, ŠI 5 – zazidalni načrt Gunclje,
– odlok o sprejetju načrta za del kanalizacije k zazidalnemu načrtu za območje zazidalnega otoka ŠS 110 Vižmarje 2 – Nad klancem (Uradni list SRS, št. 16/77),
– odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka ŠS 112 – Vižmarje-Brod za gradnjo VVU, doma družbenih organizacij, spremljajočih objektov in naprav (Uradni list SRS, št. 42/72),
– odlok o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalne otoke ŠS 111/1, ŠS 111/2, ŠO 8 in ŠR 17/2 Vižmarje pod klancem (Uradni list SRS, št. 38/82) v delu območja, ki ga je dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 namenil kmetijski dejavnosti (del območja ŠKo* 6/1 in ŠK 6/2),
– odlok o sprejetju programskega in tehničnega dela zazidalnega načrta za zazidalne otoke ŠS 113/2 Dvor in ŠS 115/2, 115/3 Stanežiče (Uradni list SRS, št. 30/81) v delu območja, ki ga je dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 namenil kmetijski oziroma gozdni dejavnosti (del območja ŠG 6/1).
– odlok o sprejetju zazidalnega načrta za gramoznico Stanežiče G4 (Uradni list SRS, št. 1/75),
– odlok o spremembi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za gramoznico Stanežiče G4 (Uradni list SRS, št. 13/76),
– odlok o sprejetju programskega in tehničnega dela ZN za zazidalne otoke ŠS113/2 Dvor in ŠS115/2, 3, Stanežiče (Uradni list SRS, št. 30/81) v delu, ki se nanaša na območje urejanja ŠS 6/3 Dvor,
– odlok o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalne otoke ŠS 110/1, ŠS 110/2, ŠS 110/3 in ŠR 18 Vižmarje nad Klancem (Uradni list SRS, št. 19/83), razen za severovzhodni del območja, ki ga omejujeta Pipanova in Breznikova ulica, ki še naprej ostane v veljavi;
– odlok o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalne otoke ŠS 111/1, ŠS 111/2, ŠO 8 in ŠR 17/2 Vižmarje pod Klancem (Uradni list SRS, št. 38/82);
– odlok o sprejetju programskega in tehničnega dela zazidalnega načrta za zazidalne otoke ŠS109/1, 2 in ŠR16/1, 2 – Gunclje (Uradni list SRS, št. 16/82),
– odlok o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠP8 – IMP – SKIP in del ŠR15 – Gunclje (Uradni list SRS, št. 32/83).”
15. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3521-1/99-6
Ljubljana, dne 19. junija 2000.
Županja
Mestne občine Ljubljana
Viktorija Potočnik l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti