Uradni list

Številka 61
Uradni list RS, št. 61/1999 z dne 30. 7. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 61/1999 z dne 30. 7. 1999

Kazalo

2931. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja ŠP 2/1 Litostroj - del, stran 7851.

Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 26. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95, 33/95, 71/97 in 13/98) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 6. seji, dne 28. 6. 1999, sprejel
O D L O K
o zazidalnem načrtu za območje urejanja ŠP 2/1 Litostroj – del
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje urejanja ŠP 2/1 Litostroj – del, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, Ljubljana, Vojkova 57, pod št. proj. 4482 v marcu 1999.
2. člen
Sestavni deli odloka so:
1. Regulacijska karta na topografskem
načrtu                                                  M 1:1000
2. Karta morfoloških celot na katastrskem
načrtu                                                  M 1:1000
3. Zbirni načrt komunalnih naprav                       M 1:1000
4. Prometno-tehnična regulacija                         M 1:1000

Zazidalni načrt vsebuje:
1. Programska izhodišča
2. Obrazložitev meril in pogojev
3. Soglasja pristojnih organov in organizacij
4. Ocene vplivov na okolje
5. Katastrski načrt                                     M 1:1000
6. Geodetski načrt                                      M 1:1000
7. Karto morfoloških enot                               M 1:1000
3. člen
Območje urejanja se nahaja delno v k.o. Sp. Šiška, delno v k.o. Zg. Šiška in delno v k.o. Dravlje in leži med Litostrojsko cesto, servisno cesto severne ljubljanske obvoznice – podaljškom Litostrojske ceste, Verovškovo ulico in obstoječim tirom gorenjske železnice.
Meja območja urejanja ŠP 2/1 Litostroj prične na severovzhodnem delu območja v točki št.1, ki je na parceli št. 620, k.o. Dravlje, obenem pa je v osi Verovškove ulice, od koder poteka proti jugu po osi iste ulice preko parcel št. 620, 621/1, 622/1, 623/1, 624/1, 625/1, 626/1, 626/2,724/4, 723/5, 721/2 in 1644/6, vse v k.o. Dravlje, nakar preide v k.o. Sp. Šiška in naprej enako poteka po osi Verovškove ulice preko parc. št. 73/7, 68/6, 1614, 68/7, 72/1, 69/3, 70/4, 86/8, 90/6 in 144/2 do točke št. 6 na parceli št. 144/2.
Od tu meja poteka proti zahodu preko parcel št. 144/2, 144/1, 90/1, 89, 88, in 197 do točke št. 7, ki je na severozahodnem vogalu parcele št. 197, od koder poteka proti jugu po vzhodni meji parcele št. 196/1 do jugovzhodnega vogala iste parcele (točka št. 8), nakar poteka proti vzhodu po južni meji parcele št. 194/1, 195/1, preko Milčinskega ulice parcelna št. 166/3, nato po južni meji parcele št. 127/4, 129/5, 130/6 do osi Verovškove ulice (točka št. 9). Od te točke meja poteka proti jugu po osi Verovškove ulice parcelna št. 131/5 in seka parcele št. 132/3, 104/8 do točke št. 10, se od te točke usmeri proti zahodu po osi Magistrove ulice parc. št. 1451/5 (točke št. 13, 14, 15, 28, 29) k.o. Sp. Šiška, do osi železniške proge Ljubljana-Kranj parcelna št. 1453 (točka št. 16).
Od tu meja poteka proti severozahodu v k.o. Zg. Šiška, po osi železniške proge Ljubljana – Kranj parcelna št.1870/1 do osi Litostrojske ceste (točka št. 17), od koder se usmeri proti severovzhodu po osi iste ceste parc. št. 1944, preko parcel št. 67, 14/4, 13/2, 6/2, 12/3, 10/1, 2, 3, 4, 5, 6/1 in 534 vse k.o. Zg. Šiška (točke št. 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23), preide v k.o. Dravlje in poteka ob jugovzhodnem robu severne obvozne ceste preko parcel št. 568/3, 570/3, 571/2, 572, 573, 575/1, 577, 529/3, 1644/1 in 620 (točke št. 24, 25, 26, 27)do točke št. 1, ki je izhodiščna točka.
Južna meja območja obdelave se v točki 29 obrne proti zahodu in poteka po vzhodnih mejah parcel št. 1991/14, 1991/2 in delno po 1991/19. Nato se obrne proti zahodu in poteka do vzhodne meje parcele št. 1991/17 do parcele št. 1991/24, kjer poteka po njeni južni meji, se obrne na sever, seka parcelo št. 1991/24 in poteka po vzhodnem in severnem robu parcele št. 1991/22, seka parcelo št. 1991/47 do vogala parcele 1991/41. Nato gre v smeri proti zahodu, seka parcelo št. 1991/41 in poteka do Litostrojske ceste po severnem robu parcel št. 1991/42 in 1991/46, vse k.o. Dravlje.
II. FUNKCIJA OBMOČJA UREJANJA IN POGOJI ZA IZRABO
4. člen
Območje urejanja ŠP 2/1 Litostroj je namenjeno proizvodnim, skladiščnim, obrtnim, storitvenim, servisnim, trgovskim in poslovnim dejavnostim. Gradnja samostojnih trgovinskih centrov ni dovoljena. Trgovinska dejavnost je dopustna le kot dopolnilna dejavnost k osnovni proizvodni, obrtni oziroma poslovni dejavnosti.
Pri izbiri oziroma določanju dejavnosti v objektih drobnega gospodarstva je treba proučiti njihovo združljivost ali nezdružljivost z dejavnostmi v prostoru.
Podrobnejša namenska raba je določena v 29. členu odloka za vsako morfološko enoto. V morfoloških enotah, v katerih namembnost ni izključna, so izjemno dovoljene tudi druge kompatibilne namembnosti.
Presojo kompatibilnosti načrtovane dejavnosti opravi v postopku za pridobitev lokacijske dokumentacije služba Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, pristojna za urbanizem, po predhodni obravnavi na za urbanizem pristojnem odboru mestnega sveta.
5. člen
Območje urejanja ŠP 2/1 Litostroj je razdeljeno na funkcionalne enote F: od F1 do F16. Funkcionalna enota je zaključena površina, ki se ureja enotno. Funkcionalne enote razmejujejo regulacijske linije od javnega prostora: ceste, poti in železnice.
Kriteriji za določanje funkcionalnih enot so lastništvo, pretežna namembnost in enotna funkcionalna zasnova glede na prometno dostopnost, mirujoči promet in pogoji izrabe.
6. člen
Vse funkcionalne enote so zazidljive, z izjemo F9. Dovoljene so novogradnje, nadomestne gradnje, prizidave, nadzidave, rekonstrukcije, adaptacije ter spremembe namembnosti v okviru gradbenih meja in gradbenih linij z upoštevanjem vseh ostalih določil tega odloka.
Funkcionalni enoti F15 in F16 sta zazidljivi za dejavnosti, določene v 29. členu tega odloka.
7. člen
Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, prikazane na regulacijski karti.
Pomen regulacijskih elementov je:
– regulacijska linija (RL) omejuje površine v javni rabi, ki so dostopne vsakomur pod enakimi pogoji, od površin v nejavni rabi;
– gradbena meja (GM) je linija, ki jo novograjeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo, ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost območja;
– gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade (delov fasade) od gradbene linije. Objekt lahko presega gradbeno mejo ali gradbeno linijo le s funkcionalnimi elementi, ki bistveno ne vplivajo na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, nastopne stopnice, vetrolovi in podobno;
– funkcionalna enota (F) je površina ene ali več funkcionalno zaključenih parcel. Znotraj funkcionalne enote veljajo v načelu enaka določila, oblikovna zasnova in izraba;
– cestni odsek (C) je površina, namenjena prometu, ki ne predstavlja vedno površine v javni rabi;
– železniški odsek (Ž) je površina, namenjena železniškemu tirnemu prometu, ki služi večjemu številu uporabnikov;
– višina (H) je max. višina objekta ali dela objekta.
Če regulacijski elementi ne določajo odmikov med posameznimi objekti, veljajo naslednja pravila za odmike predvidenega objekta:
– minimalno toliko od sosednjega objekta, kot določajo svetlobno-tehnične zahteve,
– minimalno toliko od parcelne meje, da je možna njegova normalna uporaba,
– minimalno toliko od sosednjega objekta oziroma parcelne meje, kot določajo požarnovarnostni predpisi.
8. člen
Za objekte, ki po svoji dejavnosti ne sodijo v funkcionalno enoto, so dovoljena samo redna vzdrževalna dela in sprememba namembnosti.
Objekte je možno, kadar to nujno zahteva organizacija tehnološkega procesa, izjemoma graditi tudi izven okvirov gradbenih meja in linij ali pa med gradbeno mejo in regulacijsko linijo, vendar le na podlagi posebne pozitivne strokovne presoje, izdelane v strokovnem gradivu za pridobitev lokacijske odločbe.
Odločitev o sprejemljivosti predlaganega posega sprejme služba Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, pristojna za urbanizem.
9. člen
Podzemna izraba (maksimalno dve kletni etaži oziroma podkletitev do največ 2 m nad najvišjim znanim nivojem podtalnice) je možna tudi izven okvirov gradbenih mej in linij pod pogojem, da ne posega v trase komunalnih vodov, v območje cestnih in železniških koridorjev in da ne onemogoča predvidene hortikulturne ureditve.
10. člen
Površine funkcionalnih enot izven okvira gradbenih meja in linij so namenjene utrjenim voziščem, manipulacijskim površinam, parkiriščem, peščevim hodnikom in trgom ter urejenim zelenim površinam.
Na teh površinah so izjemoma možne postavitve pomožnih objektov, kot so vratarnice, nadstreški, ograje, kolesarnice, trafo postaje pod pogojem, da niso vizualno ali funkcionalno moteči in ne posegajo v komunalne vode.
Postavitve začasnih objektov niso dovoljene v funkcionalnih enotah ob Litostrojski cesti in ob Verovškovi ulici.
III. SKUPNA MERILA IN POGOJI
11. člen
Horizontalni gabariti
Horizontalni gabariti novih objektov in skupin objektov so določeni v regulacijski karti v M 1:1000 z gradbenimi mejami in gradbenimi linijami.
12. člen
Vertikalni gabariti
V celotnem območju urejanja so štirje višinski poudarki: obstoječi v funkcionalni enoti F11 – (etažnost P+12), dva sta predvidena v funkcionalnih enotah F6 in F14 (P+12).
Maksimalni vertikalni gabarit v funkcionalni enoti F1 je P+4+T (pri etažni višini max. 3,5 m).
Maksimalni vertikalni gabariti funkcionalnih enot F2, F5, F10 in F12, ki so namenjene proizvodnji, so določeni z višino najvišjih sosednjih objektov v njihovih (ali sosednjih) funkcionalnih enotah.
Maksimalni vertikalni gabarit novih objektov v funkcionalnih enotah F7 in F8, ki sta namenjeni drobnemu gospodarstvu, je določen z etažnostjo P+1 oziroma 8 m.
Maksimalna višina objektov oziroma naprav v funkcionalnih enotah F13, F15 in F16, ki so namenjene energetski dejavnosti, je 15 m, vendar se zaradi specifičnih tehnoloških naprav maksimalna višina lahko tudi preseže.
Odstop od zgoraj določenih pogojev je možen na podlagi strokovne presoje, izdelane v strokovnem gradivu za pridobitev lokacijske odločbe, če investitor razpolaga z ustrezno veliko gradbeno parcelo. Odločitev o sprejemljivosti predlagane spremembe sprejme služba Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, pristojna za urbanizem.
Na zgoraj omenjena strokovna gradiva je treba pridobiti soglasja pristojnih služb glede komunalnih in energetskih ureditev.
13. člen
V prostoru Litostrojske ceste in Verovškove ulice morajo biti objekti oblikovani arhitektonsko kvalitetno.
Investitor v postopku izdelave strokovnega gradiva za lokacijsko odločbo predloži vsaj dve idejni arhitekturni rešitvi različnih avtorjev. Odločitev o oblikovno ustreznejši rešitvi sprejme služba Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, pristojna za urbanizem.
IV. POGOJI KOMUNALNEGA UREJANJA TER DOVOLJENE TOLERANCE
14. člen
Promet
Cestni odseki, v regulacijski karti označeni s C (od 1 do 17), so javne površine, namenjene prometu.
Odseki Cf (od 1 do 3) so površine, namenjene prometu (cesta ali pot) za več funkcionalnih enot (ali gradbenih parcel) z elementi in možnostjo javne uporabe.
Predvideni profili za posamezne cestne odseke so naslednji:
– C1, C2, C3, C4 – Litostrojska cesta, dve dvopasovni vozišči po 6.50 m, vmes zelenica 1.50 m, kolesarska steza 1.75 m, pločnik 2 m;
– C5, C6, C7 – servisna cesta mestne obvoznice oziroma podaljšek Litostrojske ceste, dvosmerno vozišče 9 m, samo na južni strani zelenica 2 m, dvosmerna kolesarska steza 3 m, pločnik 2 m;
– C8, C9, C10, C11, C12, C13, C14, C15 – Verovškova ulica, dvosmerno vozišče 7 m, zelenica 2 m, pločnik 2 m;
– C16, C17 – Magistrova ulica, dvosmerno vozišče 7 m, pločnik 2 m;
– Cf1 – cestni priključek za F9 ter za Milčinskega ulico, vozišče 7 m, pločnik 2 m;
– Cf2 – cestni priključek za F5, F7, F9 ter za Milčinskega ulico, vozišče 7 m, pločnik 2 m;
– Cf3 – cestni priključek za F2, z možnostjo dovoza posredno tudi do F15 in F16; vozišče 7 m, pločnik 2 m.
15. člen
Mirujoči promet
V F1 je predvidenih na nivoju 368 parkirnih mest za osebne avtomobile ob Litostrojski cesti ob zahodnem robu območja in lahko služijo delno tudi za potrebe F2.
V F6 je predvideno novo urejeno parkirišče z 230 parkirnimi mesti z dostopom z Verovškove ulice in služijo tudi za potrebe F5.
Za F7 je ob vzhodnem robu funkcionalne enote predvidenih 106 parkirnih mest.
V F11 je obstoječe parkirišče z 285 parkirnimi mesti ob poslovno-informacijskem centru in služi tudi za potrebe F8, F10 in F12. Dolgoročno bo ukinjeno parkirišče za osebna vozila ob Verovškovi ulici v F12 in bo treba reševati potrebe po parkiranju v več etažah oziroma izvennivojsko na obstoječem parkirišču v F11 ali na zemljišču v funkcionalnih enotah F8 ali F10.
Za potrebe F13 in F14 je predvidena možnost dopolnitve obstoječega parkirišča s 50 parkirnimi mesti v več etažah oziroma izvennivojsko ali v kleteh pod predvidenim objektom v F14. Do izgradnje poslovnega objekta v F14 je možna začasna izraba zemljišča kot nivojsko parkirišče, dostopno z obstoječega uvoza na Verovškovo cesto.
Za F15 in F16 je predvideno parkiranje v okviru funkcionalnega zemljišča.
V F15 je, v povezavi z novim cestnim priključkom Cf3, ki omogoča dodaten uvoz v funkcionalno enoto F2 s severa, predvideno javno nivojsko parkirišče za 608 osebnih vozil.
Pri vseh novogradnjah ali spremembi namembnosti je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest v okviru funkcionalne enote oziroma parcele uporabnika. Priporočljivo je parkiranje v kletnih etažah.
V primeru, ko ima uporabnik v lasti zemljišče v dveh funkcionalnih enotah, mora seštevek parkirnih mest po posameznih funkcionalnih enotah zadostiti njegovim potrebam.
Deficit parkirnih površin je možno nadomestiti tudi v sosednji funkcionalni enoti, ob soglasju uporabnika te enote.
Morebitna skupna rešitev mirujočega prometa za več funkcionalnih enot mora biti realizirana sočasno z načrtovanim gradbenim posegom.
16. člen
Mestni javni promet
Dolgoročno je obračališče avtobusov mestnega javnega potniškega prometa predvideno ob severnem robu območja urejanja ŠP 2/1 Litostroj z dostopom s servisne ceste. Avtobusna postajališča so razporejena ob Litostrojski cesti in Verovškovi ulici.
Ob Litostrojski cesti so postajališča predvidena obojestransko:
– ob južnem vhodu v Litostroj,
– ob severnem vhodu v Litostroj.
Ob Verovškovi ulici so obojestranska avtobusna postajališča predvidena:
– ob novopredvidenem uvozu v podjetje Gorenje – Tiki,
– ob poslovno informacijskem centru LEK,
– ob severnem uvozu v LEK,
– ob uvozu k Lesnini.
Ob Magistrovi ulici ni predvidenih postajališč mestnega javnega prometa, ker je premaknjen vhod za Gorenje – Tiki na Verovškovo cesto in zaradi podvoza pod železniško progo Ljubljana – Jesenice, ki bo zahteval vsaj 100 m vkopa.
Za zaposlene Litostroja, ki so vezani na južni vhod (ob železniški progi Ljubljana – Jesenice) in prihajajo na delovno mesto z avtobusi, bo treba urediti postajališče mestnega javnega potniškega prometa ob Goriški cesti z dostopom po urejenem peš podhodu pod železniško progo Ljubljana – Jesenice.
17. člen
Poti kolesarjev
Predlagana je obojestranska kolesarska steza ob vozišču ob Litostrojski cesti.
Enostranska dvosmerna kolesarska steza je predvidena ob severnem robu območja urejanja med POT in servisno cesto.
Na Verovškovi ulici je predlagana kolesarska pot po obstoječem vozišču.
Na Magistrovi ulici je predlagana kolesarska pot po obstoječem vozišču.
18. člen
Poti pešcev
Ob Litostrojski cesti, Verovškovi ulici in Magistrovi ulici so obstoječi hodniki za pešce.
Ob severnem robu območja urejanja ob servisni cesti je predvidena POT kot izključno peščeva površina.
V okviru lokacijskega načrta za II. tir železniške proge Ljubljana – Vižmarje sta predlagana podhoda za pešce pod železniško progo Ljubljana – Jesenice – v podaljšku Kebetove ulice, podhod ob Litostrojski cesti kot dostop do postaje primestnega prometa, hodnik za pešce ob podvozu Litostrojske ceste pod železniško progo Ljubljana – Jesenice in hodnik za pešce ob podvozu Magistrove ulice pod železniško progo Ljubljana – Jesenice.
19. člen
Železniške tirne naprave
Po industrijskih tirih, priključenih na kamniško progo, so dostopne funkcionalne enote F2, F5, F7, F8, F10, F12 in F13.
V varstvenem pasu železniške proge Ljubljana – Vižmarje so dovoljeni posegi v prostor le na podlagi soglasja Slovenskih železnic.
20. člen
Odvajanje odpadnih in padavinskih voda
Za gradnjo novih in rekonstrukcijo obstoječih vodov za odvajanje odpadnih in padavinskih voda mora strokovna služba Javnega podjetja Vodovod – Kanalizacija izdelati programsko rešitev.
Tehnološke odpadne vode, ki vsebujejo mastne, vnetljive, strupene ali agresivne snovi, morajo biti pred priključkom na javno omrežje za odvajanje odpadnih in padavinskih voda očiščene, do dovoljene stopnje onesnaženosti, skladno z veljavnimi predpisi.
Vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda morajo biti zgrajeni vodotesno. Upoštevati je treba veljavne predpise o varstvu virov pitne vode.
Območje ima ločen sistem za odvajanje odpadnih in padavinskih voda. Padavinske vode iz utrjenih površin za motorni promet se morajo preko lovilcev olj in maščob stekati v zbiralni vod za odvajanje odpadnih in padavinskih voda premera 180 cm, ki poteka po severni obvoznici.
V obstoječi vod za odvajanje odpadnih in padavinskih voda je možno odvajati le ca 2000 l/sek padavinske vode, kar se mora upoštevati pri nadaljnjem projektiranju. Odpadne sanitarne in predhodno očiščene tehnološke vode obravnavanega območja bodo speljane v obstoječi vod za odvajanje odpadnih in padavinskih voda po Litostrojski cesti in po Verovškovi ulici.
Pri načrtovanju izrabe prostora je treba upoštevati minimalne odmike od primarnega voda za odvajanje odpadnih in padavinskih voda (2 x 5m) in od sekundarnih vodov, ki so odvisni od globine sekundarnih vodov za odvajanje odpadnih in padavinskih voda. Poseg v varstveni pas primarnega in sekundarnega voda za odvajanje odpadnih in padavinskih voda je dopusten le pod pogoji upravljavca vodov.
Sekundarni vod za odvajanje odpadnih in padavinskih voda poteka po prometnih površinah in intervencijskih poteh tako, da bo izvedeno omrežje sekundarnih vodov in hišnih priključkov možno vzdrževati v skladu z veljavnimi pravili.
Vse odpadne vode morajo po kvaliteti ustrezati veljavnim predpisom glede izpusta v javno omrežje za odvajanje odpadnih in padavinskih voda.
Vse delavnice in kurilnice centralnih kurjav na olje morajo imeti lovilce olj.
Neposredne priključke na omrežje za odvajanje odpadnih in padavinskih voda je možno izvesti iz pritličij in nadstropij, odpadne vode iz kletnih etaž je treba prečrpavati.
Pred zasipom novo zgrajenih vodov mora biti izvršen preizkus vodotesnosti.
Padavinska voda iz manipulacijskih, utrjenih in cestnih površin, ki se odvaja v vod za odvajanje padavinskih voda, mora biti predhodno očiščena v lovilcih olj.
Padavinsko vodo s strešin in ostale čiste padavinske vode je možno speljati v ponikovalnice, ki morajo biti zavarovane in ne smejo biti v vplivnih območjih voznih in skladiščnih površin.
Vsi novopredvideni javni vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda morajo potekati po javnih površinah.
21. člen
Oskrba s pitno vodo in hidrantno omrežje
Za oskrbo celotnega območja z vodo je treba:
– primarna voda za oskrbo s pitno vodo DN 700 in DN 400 mm na severovzhodnem delu območja prestaviti ob novo Verovškovo ulico izven zazidljivih površin;
– vod za oskrbo s pitno vodo DN 400 mm po Verovškovi ulici navezati po Magistrovi in Aleševčevi ulici na vod za oskrbo s pitno vodo DN 400 mm po Celovški cesti;
– na severnem delu območja zgraditi vod za oskrbo s pitno vodo DN 300 mm za povezavo med primarnim vodom za oskrbo s pitno vodo DN 400 mm po Litostrojski cesti in DN 700 mm po Verovškovi ulici;
– zgraditi vod za oskrbo s pitno vodo DN 300 mm na južnem delu območja za povezavo med obstoječim za oskrbo s pitno vodo vodom DN 400 mm po Litostrojski cesti in novim vodom za oskrbo s pitno vodo DN 400 mm po Magistrovi in Aleševčevi ulici;
– zgraditi sekundarno omrežje za oskrbo s pitno vodo med vodoma za oskrbo s pitno vodo DN 300 mm na severnem oziroma južnem delu območja;
– zamenjati vod za oskrbo s pitno vodo DN 80 mm po Magistrovi ulici z vodom za oskrbo s pitno vodo DN 100 mm;
– za objekte na Milčinskega ulici zgraditi sekundarno omrežje, ki bo priključeno na vod za oskrbo s pitno vodo DN 400 mm po Verovškovi ulici.
Vsi novopredvideni vodi za oskrbo s pitno vodo morajo potekati po javnih površinah.
Pri predvidenih novih posegih v prostor je treba upoštevati programsko rešitev št. 1877 V, izdelano pri Javnem podjetju Vodovod – Kanalizacija, oktober 1997.
Za nove posege v prostor območja urejanja ŠP1/2 Litostroj – del, ki niso bili zajeti v programski rešitvi iz prejšnjega odstavka, se mora ob izdelavi strokovnega gradiva za izdajo lokacijskega dovoljenja izdelati dodatne rešitve pri strokovni službi Javnega podjetja Vodovod – Kanalizacija.
Območje urejanja ŠP 2/1 Litostroj se nahaja v 3. območju varstvenih pasov vodnih virov v Ljubljani.
Omrežje za oskrbo s pitno vodo je treba zasnovati in dimenzionirati tako, da bo:
– nudilo požarno zaščito skladno z veljavnimi predpisi,
– omogočalo neposredno priključevanje potrošnikov in
– zagotavljalo predpisan odmik od drugih objektov, komunalnih naprav, vodov in dreves.
22. člen
Vročevod
Za napajanje severozahodnega področja Šiške je predvidena izgradnja primarnega vročevoda DN 600 po Verovškovi ulici proti severu. Poleg vročevodne povezave ima Toplarna v Šiški predvideno elektro kabelsko povezavo z obstoječo RTP Šiška in s predvideno RTP.
Vse novogradnje se morajo obvezno priključiti na daljinski sistem oskrbe s toplotno energijo za ogrevanje in tehnološke potrebe. Prav tako je treba na daljinski sistem priključiti vse obstoječe objekte.
23. člen
Oskrba s plinom
Zaradi nadomestitve mestnega plina z zemeljskim plinom je treba sanirati obstoječe vode za oskrbo s plinom. Trase saniranih vodov za oskrbo s plinom bodo prilagojene predvideni zazidavi.
Zaradi oskrbe Toplarne Šiška s povečanimi kapacitetami zemeljskega plina je treba zagotoviti dodaten koridor za potek voda za oskrbo s plinom.
24. člen
Oskrba z elektriko
Litostroj je priključen direktno na RTP Kleče z 2 x 35 kV kablom oziroma daljnovodom. Po izgradnji nove RTP Šiška II bo priključen na novo RTP s priključkom 110 kV.
Za razširjeni program posameznih investitorjev bo treba dopolniti 10 kV mrežo z dodatnimi transformatorskimi postajami.
Nove transformatorske postaje bo treba zgraditi za Plinarno (TP Plinarna II s končno močjo 3 x 1000 KV), Lek (TP Lek II s končno močjo 4 x 1000 KV) in Tiki (TP Tiki II s končno močjo 3 x 1000 KV).
Po izgradnji RTP Šiška II se bo območje priključilo na novo RTP, druge RTP pa bodo ostale kot rezervni vir napajanja. Kabelske povezave bodo izvedene s kabelsko kanalizacijo ali z zemeljskim kablom tako, da bodo možne prevezave.
25. člen
Telefonsko omrežje
Vsi naročniki bodo priključeni na RC Bežigrad. Obstoječi naročniki, ki so sedaj vezani na RC Šiška, bodo prevezani na RC Bežigrad.
Predvidene povezave bodo izvedene delno s kabelsko kanalizacijo in delno z zemeljskim kablom. Pri daljšem vzporednem vodenju telefonskega kabla z 10 KV (oziroma v perspektivi 20 KV) priklopnim kablom TP Tiki II je treba zagotoviti odmik 2 m oziroma izvesti drugi zaščitni ukrep.
26. člen
Javna razsvetljava
Predvidena javna razsvetljava se bo napajala iz obstoječih in predvidenih prižigališč. Interna razsvetljava se napaja iz interne instalacije. V dogovoru z Javno razsvetljavo je možno krmiljenje izvesti tudi preko krmilnega kabla po sistemu enotnega prižigališča reduciranja in ugašanja.
Z izborom svetilk in z njihovo razporeditvijo je treba zagotoviti vrednosti srednje osvetljenosti za ceste 13,77 lx, za parkirišča 13 -15 lx, za varnostno in delovno razsvetljavo pa do 10 lx.
27. člen
Pri projektiranju in izvedbi infrastrukturnega omrežja so za zagotovitev optimalnih rešitev dopustne smiselne in utemeljene tolerance v poteku tras in njih dimenzioniranju, če so le-te utemeljene zaradi toleranc gabaritov objektov, etapnosti gradnje ali ekonomskih razlogov.
28. člen
Zelene ureditve
Pri novogradnjah in drugih posegih v prostor je treba v čim večji meri ohraniti kvalitetno obstoječe drevje in zagotoviti intenzivno ozelenitev ob novih posegih v prostor.
V. POSEBNA MERILA IN POGOJI PO FUNKCIONALNIH ENOTAH
29. člen
F1 LITOSTROJSKA
Vertikalni gabariti:            Vmax = P+4+T oziroma V najvišje obstoječe 
                                hale ob Litostrojski cesti.
Izraba:                         I = 2,0 max.
Prometna dostopnost:            s C1, C2, C3, C4 (Litostrojska cesta).
Vrste posegov:                  dovoljene so novogradnje, dozidave in
                                nadzidave.
F2 LITOSTROJ
Vertikalni gabariti:            Vmax = V najvišje hale v vrsti.
                                V severozahodnem delu je izključno za
                                potrebe hale za proizvodnjo energetske
                                opreme (LD 26459) možen vertikalni gabarit
                                26m.
Izraba:                         I = 1,5max.
Prometna dostopnost:            s C1, C2, C3, C4 (Litostrojska cesta) preko
                                F1 in s Cf3 s podaljšana Litostrojske med
                                F15 inF16;
                                parkirišča so ob Litostrojski cesti in v
                                F15.
Vrste posegov:                  dovoljene so novogradnje, dozidave in
                                nadzidave.
F5 TIKI
Vertikalni gabariti:            Vmax = V najvišje obstoječe hale.
Izraba:                         I = 1,3 max.
Prometna dostopnost:            s Cf2.
Vrste posegov:                  dovoljene so novogradnje, dozidave in
                                nadzidave.
F6 TIKI – UPRAVA
Vertikalni gabariti:            Vmax = P+8.
Izraba:                         I = 2,0 max.
Prometna dostopnost:            s C14, C15 (Verovškova ulica) in Cf2.
Namembnost
in vrste posegov:               dovoljene so novogradnje za vse namembnosti
                                iz 4. člena odloka, razne proizvodnih.
F7 MALO GOSPODARSTVO
Vertikalni gabariti:            Vmax = P+1.
Izraba:                         I = 1,0 max.
Prometna dostopnost:            s Cf2.
Vrste posegov:                  dovoljene so novogradnje, dozidave in
                                nadzidave.
F8 LEK
Vertikalni gabariti:            Vmax = K+P+4 = 25 m.
Izraba:                         = 1,3 max.
Prometna dostopnost:            s C12 oziroma C13 Verovškova ulica) in s
                                Cf1.
Namembnost
in vrste posegov:               dovoljene so novogradnje, nadzidave in
                                dozidave, namenjene proizvodnim, skladiščnim
                                in razvojno-poslovnim dejavnostim.
F9 ZELENI PAS
Površino funkcionalne enote je dovoljeno parkovno urediti.
Ohranijo se obstoječi stanovanjski objekti.
Dovoljene so spremembe namembnosti za potrebe poslovnih dejavnosti.
Prometna dostopnost:            s Cf1.
Namembnost
in vrste posegov:               dovoljena je sprememba namembnosti za
                                potrebe poslovnih dejavnosti, vzdrževalna
                                dela in adaptacije ter dozidave do 10%
                                tlorisne površine ene etaže.
F10 LEK
Vertikalni gabariti:            Vmax = V najvišje obstoječe hale.
Izraba:                         I = 1,3 max.
Prometna dostopnost:            s Cf1 in/ali C12, C13 (Verovškova ulica)
                                preko F11 in/ali s C10, C11, C12 (Verovškova
                                ulica) preko F12.
Namembnost
in vrste posegov:               dovoljene so novogradnje, dozidave in
                                nadzidave, namenjene proizvodnim,
                                skladiščnim in razvojno poslovnim
                                dejavnostim.
F11 LEK – UPRAVA
Vertikalni gabariti:            Vmax = P+12.
Izraba:                         I = 2,0 max.
Prometna dostopnost:            s C12, C13 (Verovškova ulica) in/ali s C11,
                                C12 (Verovškova ulica) preko F12.
Namembnost
in vrste posegov:               dovoljene so večnivojske nadzidave,
                                parkirišča do P+2 in dozidave upravnega
                                objekta za poslovno in trgovsko namembnost.
F12 LEK
Vertikalni gabariti:            Vmax = V najvišje obstoječe hale
                                Za jugovzhodno dozidavo obstoječe proizvodne
                                hale je možen vertikalni gabarit do 24 m,
                                vendar izključno za potrebe visokoregalnega
                                skladišča.
Izraba:                         I = 1,5 max.
Prometna dostopnost:            s C10, C11, C12 (Verovškova ulica).
Namembnost
in vrste posegov:               dovoljene so dozidave in nadzidave,
                                namenjene proizvodnim, skladiščnim in
                                razvojno-poslovnim dejavnostim.
F13 PLINARNA
Vertikalni gabariti:            Vmax = 15 m oziroma se prilagaja tehnološkim
                                zahtevam.
Prometna dostopnost:            s C9, C10 (Verovškova ulica) preko F14
                                in/ali s C8, C9 (Verovškova ulica) preko
                                F16.
Namembnost
in vrste posegov:               dovoljena je izgradnja naprav, namenjenih
                                oskrbi s plinom.
F14 PLINARNA – UPRAVA
Vertikalni gabariti:            Vmax = P+8 (12).
Izraba:                         I = 2,0 max.
Prometna dostopnost:            s C9, C10 (Verovškova ulica) in/ali s C8,C9
                                (Verovškova ulica) preko F16.
Namembnost
in vrste posegov:               dovoljene so novogradnje, dozidave in
                                nadzidave, namenjene poslovnim in trgovskim
                                dejavnostim, ter podzemnega parkirišča.
F15 RTP ŠIŠKA II
Vertikalni gabariti:            Vmax = 15 m oziroma se prilagaja tehnološkim
                                zahtevam.
Prometna dostopnost:            s C6, C7 (servisna cesta severne obvoznice –
                                podaljšek Litostrojske ceste) ter s Cf3.
Namembnost
in vrste posegov:               dovoljena je izgradnja naprav, namenjenih
                                elektroenergetski dejavnosti.
                                V povezavi z novim cestnim priključkom Cf3,
                                ki omogoča dodaten uvoz v funkcionalno enoto
                                F2 s severa, je predvideno javno nivojsko
                                parkirišče za 608 osebnih vozil.
F16 PLINARNA
Vertikalni gabariti:            Vmax = 15 m oziroma se prilagaja tehnološkim
                                zahtevam.
Prometna dostopnost:            s C8, C9 (Verovškova ulica) ter s Cf3.
Namembnost
in vrste posegov:               dovoljena je izključno izgradnja naprav,
                                namenjenih oskrbi s plinom.
VI. VAROVANJE OKOLJA
30. člen
Območje urejanja ŠP 2/1 Litostroj leži v III. varstvenem pasu vodnih virov, za katerega veljajo določila odloka o varstvu virov pitne vode.
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati normativne določbe glede varstva voda in zaščite okolja.
Pogoj za nove posege v prostor je ekološka sanacija obstoječega stanja v posamezni funkcionalni enoti, če tako predpišejo soglasodajalci.
Pred vsakim posegom v prostor si mora investitor pridobiti pozitivno mnenje pristojne institucije o vplivu posega v prostor na vodne vire.
31. člen
Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih.
Odjemna oziroma zbirna mesta morajo biti prometno dostopna, locirana znotraj funkcionalne enote oziroma gradbene parcele povzročiteljev komunalnih odpadkov.
Posebne odpadke je možno, pred končno dispozicijo ali nevtralizacijo, začasno skladiščiti samo na za to posebno opremljenih in določenih mestih v okviru posamezne funkcionalne enote.
Skladiščenje posebnih odpadkov mora biti izvedeno nad površino terena. Posebni odpadki se lahko zadržujejo na začasni lokaciji do tri mesece oziroma do količine enkratnega odvoza.
32. člen
Varstvo pred hrupom
Zagotoviti je treba varstvo pred hrupom v skladu z uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95) in uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/96).
V območju ŠP 2/1 Litostroj dovoljene vrednosti hrupa v 50 metrskem pasu ob Litostrojski cesti, severni obvoznici, ob Verovškovi in Magistrovi ulici in ob gorenjski železnici in med varstvenimi pasovi obodnih prometnic, ne smejo presegati mejnih ravni hrupa za IV. območje (70 dBA dnevno in nočno) po odredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju oziroma drugih veljavnih predpisih.
V mejnem 50 metrskem pasu s stanovanjskim območjem ŠS 2/1 Milčinskega ulica vrednosti hrupa ne smejo presegati mejnih ravni hrupa za III. območje (50 dBA dnevno in 60 dBA nočno) po odredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju oziroma drugih veljavnih predpisih.
Če se v času obratovanja izkaže, da hrup presega dovoljeno raven, je investitor dolžan sanirati stanje v smislu odredbe. Sanacija hrupa na predpisano raven je pogoj za gradnjo v posamezni funkcionalni enoti.
33. člen
Varstvo pred požarom
Pred vsakim posegom v prostor je treba izdelati strokovno požarnovarstveno oceno gradnje, ki je obvezni sestavni del strokovnega gradiva za izdajo lokacijske odločbe.
34. člen
Varovanje zraka
Pri vseh posegih v prostor morajo biti predvideni elementi varovanja pred prekomernim onesnaženjem zraka, upoštevajoč določbe o mejnih količinah oziroma koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo spuščati v zrak (Uradni list RS, št. 73/94) oziroma drugih veljavnih predpisov.
Emisije je treba redno kontrolirati z meritvami in sanirati obstoječe obrate, ki prekomerno onesnažujejo zrak. Sanacija emisij na predpisano mero je pogoj za gradnjo v posamezni funkcionalni enoti.
35. člen
Varovanje voda
Območje urejanja se nahaja v območju III. varstvenega pasu vodnih virov.
Za vse posege v prostor s področja proizvodnih, obrtnih in servisnih dejavnosti ter za dejavnosti Litostroja, Leka, Gorenja Tiki, Energetike – Plinarne, RTP Šiška je treba pridobiti mnenje pristojne institucije o vplivu posega na podtalnico.
Objekti in zunanje površine v območju urejanja morajo biti zasnovani tako, da ni možno nikakršno onesnaženje podtalnice in vodotokov. Objekti in pretakališča morajo biti zasnovani po principu lovilnih skled, vse zunanje površine morajo biti asfaltirane, preprečeno mora biti morebitno izlitje škodljivih snovi in požarnih vod v omrežje za odvajanje odpadnih in padavinskih voda in pronicanje v podtalnico.
V območju je mešan sistem odvajanja odpadnih in padavinskih voda, preko katerega se odvajajo odpadne sanitarne vode, predhodno očiščene tehnološke odpadne vode in meteorne vode z utrjenih površin, ki se vodijo preko lovilcev olj. Čiste meteorne vode s streh in zelenic se odvajajo v ponikovalnice.
36. člen
Blodeči tokovi
Če bodo cevovodi komunalnih vodov kovinski, je potrebna njihova katodna zaščita zaradi blodečih tokov elektrificirane železnice.
VII. ETAPNOST IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA
37. člen
Gradnje in zunanje ureditve v različnih funkcionalnih enotah niso v časovni soodvisnosti.
Objekte v posamezni funkcionalni enoti je dopustno graditi postopno, s pripadajočo zunanjo ureditvijo, v prvi etapi naj se gradijo objekti na obodu območij, ob javnih prostorih (ceste, ulice).
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
38. člen
Za vsako funkcionalno enoto oziroma njen samostojni funkcionalni del je treba pred izdajo lokacijskega dovoljenja izdelati strokovno gradivo, ki mora utemeljiti prostorske posege. Strokovno gradivo mora vsebovati utemeljitev predlagane lokacije glede namembnosti, gabaritnih določil, dovoljeno izrabo ter druga določila tega odloka. Strokovno gradivo mora vsebovati idejne zasnove objektov, ureditve zunanjih površin in idejne rešitve komunalnih vodov, za proizvodne objekte pa še zasnovo tehnologije ter oceno vplivov na okolje.
Funkcionalno enoto je možno v strokovnem gradivu deliti (v primeru delitve osnovne parcele na dve ali več manjših). Tudi v takem primeru veljajo določila, ki se nanašajo na celotno funkcionalno enoto (predvsem faktor izrabe).
Za funkcionalno enoto, ki vsebuje dve ali več parcel različnih lastnikov, velja, da mora biti strokovno gradivo izdelano v soglasju z vsemi lastniki parcel.
39. člen
Investitorji in izvajalci so dolžni sočasno z izgradnjo posameznih objektov izvesti komunalne priključke in zunanjo ureditev območja.
Obveznost investitorja je zmanjšanje negativnih vplivov na okolje pri obstoječih in pri načrtovanih dejavnostih.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka se v odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š2 Litostroj (Uradni list SRS, št. 17/88 in Uradni list RS, št. 58/92):
– v 2. členu v peti alinei za besedilom “ŠP 2/1 Litostroj” doda beseda “del”,
– v 6.a členu za besedilom “ŠP 2/1 Litostroj” doda beseda “del”.
41. člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urbanizem in okolje in
– Upravni enoti Ljubljana, izpostavi Šiška.
42. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.
43. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3521-9/99
Ljubljana, dne 28. junija 1999.
Županja
Mestne občine Ljubljana
Viktorija Potočnik l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti