Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 39/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93) in 19. člena statuta Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 38/95) je Občinski svet občine Črenšovci na 28. seji dne 16. 2. 1998 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Črenšovci
I. UVODNA DOLOČILA
1. člen
Sprejmejo se prostorski ureditveni pogoji (v nadaljevanju: PUP) za območja naselij, zaselkov in odprtega prostora v Občini Črenšovci, ki jih je izdelala ZEU – Družba za načrtovanje in inženiring pod številko 20/97-PUP.
2. člen
PUP za območje Občine Črenšovci so usklajeni s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Lendava za območje Občine Črenšovci, dopolnjeni v letu l997 (Uradni list RS, št. 81/97).
3. člen
PUP vsebuje tekstualni del in grafične priloge v merilu 1:2500, ki se nanašajo na merila in pogoje za posege v prostor in na prikaze iz prostorskih sestavin planov.
Tekstualni del vsebuje:
– obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor,
– soglasja pristojnih organov in organizacij.
Grafični del vsebuje:
– pregledno karto obravnavanih območij v merilu 1:25000,
– ureditvena območja naselij v merilu 1:2500.
Za odprti prostor se pri opredelitvi namenske rabe uporabljajo grafične priloge iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planov v merilu 1:5000.
4. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo:
– območje urejanja in veljavnost,
– funkcijo območja,
– merila glede vrste posegov,
– pogoje in merila za urbanistično oblikovanje območij,
– splošne pogoje za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav,
– merila in pogoje za komunalno, energetsko in prometno urejanje.
Prostorski ureditveni pogoji določajo tudi merila in pogoje za:
– ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine ter drugih dobrin splošnega pomena,
– razvijanje in izboljšanje okolja,
– urejanje prostora za potrebe obrambe in družbene samozaščite ter,
– končna določila.
Merila in pogoji, določeni v odloku o prostorskih ureditvenih pogojih so podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije za posamezen poseg v prostor na območju, ki ga urejajo.
II. OBMOČJE UREJANJA IN VELJAVNOST
5. člen
PUP veljajo za vsa naselja, zaselke in posamične gradnje, ki so v spremembah in dopolnitvah planov Občine Črenšovci opredeljena kot zazidana ali nezazidana stavbna zemljišča (poselitvena območja), ter za odprti prostor (kmetijska, gozdna in ostala zemljišča) v katastrskih občinah: Črenšovci, Trnje, Žižki, Velika Polana, Mala Polana, Gornja Bistrica, Srednja Bistrica, Dolnja Bistrica in Brezovica.
6. člen
Veljavnost PUP na obravnavanem območju je začasna in neomejena. Začasno veljajo PUP za območja, kjer je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov. Za vsa ostala območja veljajo PUP neomejeno.
7. člen
PUP veljajo začasno za nekatera območja znotraj naselij, za katera je predvidena izdelava izvedbenih načrtov, ki so razvidna iz grafičnega dela, ki je sestavni del tega odloka.
III. FUNKCIJA OBMOČJA
8. člen
Celotna površina območja obdelave zavzema območja strnjenih naselij in zaselkov ter odprti prostor, ki se deli po namenu na kmetijska zemljišča, območja gozdov, vodnih površin, infrastrukturnih objektov in ostala območja.
Poselitvena območja so območja naselij in zaselkov ter posameznih objektov in vključujejo vse dejavnosti, ki so vezane na bivanje in delovanje prebivalstva v poselitvenih območjih.
Največ površin odprtega prostora odpade na kmetijska zemljišča, skoraj v celoti trajno namenjena kmetijski rabi.
Gozdne površine so manjše gozdne združbe, pretežno proizvodnega značaja.
Ostala območja izven poselitvenih površin so poleg vodnih površin (reke, potoki, jezera, gramoznice) in površin infrastrukturnih objektov (ceste, koridori) še površine za izkoriščanje rudnin (gramoznice) ter območja zajetij pitne vode.
Tako odprti prostor, kot poselitvena območja so poleg primarne rabe v določenih mejah opredeljena tudi kot zavarovana ali varovalna območja. To so varovalni pasovi zajetij pitne vode, območja naravne in kulturne dediščine ipd. Celotno območje obdelave je opredeljeno tudi kot raziskovalni prostor za nafto in plin ter geotermalno vodo.
IV. POGOJI IN MERILA GLEDE VRSTE POSEGOV
9. člen
Vrsto posegov delimo glede na funkcijo prostora v ureditvenih območjih naselij in v odprtem prostoru po naslednjih območjih:
A) Ureditvena območja naselij, zaselkov in posamičnih gradenj
B) Območja odprtega prostora:
– kmetijska zemljišča,
– območja gozdov,
– vodne površine,
– infrastrukturni objekti,
– ostala območja
C) Območja, ki segajo preko ostalih območij:
– varstveni pasovi zajetij pitne vode,
– zavarovana območja naravne in kulturne dediščine,
– raziskovalni prostor za nafto in plin.
10. člen
A) Ureditvena območja naselij, zaselkov in posamičnih gradenj
Na območjih naselij in delov naselij, ki so v prostorskih sestavinah planov opredeljena kot stavbna zemljišča in za katere ni predvidena izdelava izvedbenih načrtov, so dopustni naslednji posegi:
– sanacije, adaptacije in tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah,
– novogradnje, dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih naprav in omrežij,
– novogradnja vseh vrst objektov (dopolnilna gradnja),
– novogradnja pritiklin kot samostojnih objektov ali prizidkov v sklopu že obstoječih objektov,
– sprememba namembnosti objektov in prostorov za proizvodno, kmetijsko, obrtno, servisno ali trgovsko dejavnost,
– odstranitev dotrajanih objektov in naprav,
– postavitev začasnih montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo,
– postavitev začasnih montažnih objektov za turistične,
– vodnogospodarske ureditve.
Na zemljiščih, ki ležijo v notranjosti obstoječih stavbnih parcel in nimajo direktnega dostopa z javne ceste (sadovnjaki) je gradnja stanovanjskih ali poslovnih objektov možna le, če je do takega objekta možna ureditev dovozne poti.
Vse gozdne površine, večje skupine dreves in posamezna značilna drevesa znotraj zazidljivih površin možno odstraniti le s posebnim dovoljenjem Občine Črenšovci (odločba).
11. člen
Na območjih naselij in delov naselij, za katera je predvidena izdelava izvedbenih načrtov, ki so navedena v 8. členu tega odloka so do sprejetja le-teh dopustni naslednji posegi:
– dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov in naprav,
– novogradnja vseh vrst objektov, pod pogojem, da gre za gradnjo na že odmerjeni parceli z dostopom na javno cesto.
12. člen
B) Območja odprtega prostora
1. Kmetijska zemljišča
a) Na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki so trajno namenjena kmetijski rabi, so poleg primarne rabe dopustni naslednji posegi:
– manjše dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov in naprav,
– vodnogospodarske ureditve,
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah,
– ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva,
– postavitev začasnih ograj,
– širitev pokopališč,
– postavitev začasnih montažnih objektov za potrebe kmetijstva (rastlinjaki).
b) Na ostalih kmetijskih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah,
– gradnja in dograditev manjših infrastrukturnih objektov in naprav,
– gradnja dopolnilnih kmetijskih objektov pri obstoječih domačijah,
– ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva,
– ureditev rekreacijskih in športnih površin,
– vodnogospodarske ureditve,
– širitev pokopališč,
– postavitev začasnih montažnih objektov za potrebe kmetijstva, turizma, športnih in drugih prireditev,
– postavitev in odstranitev ograj,
– odstranitev obstoječih objektov in naprav.
13. člen
2. Območja gozdov
Na območju gozdov so dopustni naslednji posegi:
– novogradnja ali dograditev objektov in naprav za gozdarsko, lovsko, turistično ali športno dejavnost,
– dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov in naprav,
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.
14. člen
3. Območja vodnih površin
Na območjih vodnih površin in na površinah, ki jim pripadajo so dopustni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela na obstoječih površinah, objektih in napravah,
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve manjših zajemališč požarne vode,
– ureditev manjših zajetij za ureditev ribnikov.
15. člen
4. Varovalni pasovi infrastrukturnih objektov
Na območjih infrastrukturnih objektov (ceste) so dopustni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela,
– rekonstrukcije,
– gradnja oziroma postavitev avtobusnih postajališč,
– gradnja kolesarskih in peš površin,
– gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij,
– gradnja servisnih objektov.
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljalec tega objekta.
16. člen
5. Ostala območja
Na območjih za izkoriščanje rudnin (gramoznice) so dopustni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela,
– postavitev začasnih pomožnih objektov in naprav,
– postavitev ograj,
– odstranitev in ponovna zasaditev visoke vegetacije,
– ureditev manjših zajemališč požarne vode.
17. člen
C) Območja, ki segajo preko ureditvenih območij naselij
1. Varstveni pasovi zajetij pitne vode
Varstveni pasovi vodnih črpališč na območju Občine Črenšovci so določeni v posebnih odlokih o varstvenih pasovih, ki jih je pri posegih v prostor potrebno upoštevati.
18. člen
2. Zavarovana območja
Območja in objekte kulturne dediščine ureja odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Lendava (Uradni list RS, št. 20/93).
Naravna dediščina na območju bivše Občine Lendava je evidentirana in označena v planskih dokumentih Občine Črenšovci, navedenih v 2. členu tega odloka.
Na zavarovanih območjih naravne in kulturne dediščine so dopustni posegi na obstoječih objektih, napravah in površinah pod pogoji, ki jih predpisuje varstveni režim za varovanje naravne in kulturne dediščine.
Za vse posege na varovanih območjih je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne varstvene službe (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Maribor). Soglasje k predvidenemu posegu izda upravni organ občine.
19. člen
3. Raziskovalni prostor
Na celotnem območju obdelave so dopustna raziskovalna vrtanja za pridobitev nafte, plina in geotermalne vode, pod pogoji, ki jih navajajo strokovne podlage za raziskovalni prostor za nafto in plin (št. 2/86-SP/LE) izdelana na Zavodu za ekonomiko in urbanizem ter pod pogoji iz zakona o rudarstvu.
Dopustne so tudi raziskave ležišč drugih rudnin in surovin.
Na celotnem območju, razen na ožjem varstvenem območju zajetij pitne vode, so dopustna tudi geološka vrtanja pod pogojem, da vrtanja trajno ne spreminjajo obstoječega stanja na površini in podtalju.
V. SPLOŠNI POGOJI IN MERILA ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČIJ
20. člen
Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje območij določajo:
– namembnost, velikost in lego gradbenih parcel,
– namembnost, velikost in lego objektov in naprav,
– urejanje zelenih površin.
Merila in pogoji se nanašajo na zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.
21. člen
Stavbna parcela se določa ob upoštevanju koncepta obstoječe tlorisne zasnove določenega območja, naselja ali zaselka, ter zavisi od namembnosti, velikosti in zmogljivosti objektov in naprav na predmetnem zemljišču.
Funkcionalno zemljišče mora zagotavljati vse potrebne površine za dejavnost v bodočem objektu. Če celotnega funkcionalnega zemljišča ni možno zagotoviti znotraj obravnavane gradbene parcele, se lahko predvidijo tudi druge površine stavbnih zemljišč.
Pri razporeditvi objektov (tudi nadomestnih in pritiklin) in naprav se mora dosledno upoštevati obstoječi koncept zazidave in obstoječe urejene površine.
Stanovanjski objekti v naseljih in zaselkih se praviloma gradijo ob cesti gospodarski objekti, pritikline in pomožni objekti pa v notranjosti parcele.
Ob cesti se lahko gradijo tudi proizvodni in servisni objekti, če s svojo dejavnostjo ne vplivajo negativno na sosednje stanovanjske objekte.
22. člen
Najmanjši odmik od sosednje parcelne meje je 1 m.
Odmiki od vseh javnih prometnih poti in cest morajo biti najmanj 4 m od kategoriziranih cest pa tudi v skladu s cestno-prometnimi predpisi. Odmiki so lahko tudi manjši, če ni oviran cestni promet in s tem soglaša upravljalec ceste.
Odmiki med objekti morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Odmik ne sme biti manjši kot znaša maksimalna višina sosednjih objektov. Odmik je lahko tudi manjši, če s tem soglaša sosed mejaš.
Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih kmetijskih objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjem dvorišču.
Novi in nadomestni objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele.
Odstopanja v odmikih so dopustna, če tako narekuje sistem zazidave, obstoječa razporeditev objektov ter konfiguracija terena in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi.
V strnjeni vrstni zazidavi se novi objekti locirajo na mejo.
23. člen
Vsak objekt na zaključeni stavbni parceli mora imeti zagotovljen in urejen prost in varen dovozni priključek na javno cesto v skladu z veljavnimi predpisi o zaščiti javnih cest.
Objekti ob kategoriziranih cestah morajo imeti po možnosti za več objektov skupaj skupni priključek.
Javni objekti in lokali morajo imeti glede na svojo dejavnost zadostno število parkirnih mest.
24. člen
Parcela ali deli parcele znotraj naselja, zaselka ali za posamezni objekt je lahko ograjena. Ograja ne sme presegati višine 1,20 m in mora biti postavljena znotraj parc. meje, ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje v ureditvenih območjih naselij morajo praviloma biti žive ali lesene. Postavitev ograje zunaj ureditvenih območij naselij je dopustno ob zemljiščih, ki jih je potrebno zavarovati, oziroma preprečiti dostop. Višina in izvedba ograje se prilagodi namenu.
Višina zemljišča ob parcelni meji mora biti prilagojena višini sosednjega zemljišča.
25. člen
Kmetijski objekti za proizvodnjo (hlevi) morajo biti praviloma najmanj vsaj 12 m oddaljeni od stanovanjskih objektov.
Proizvodni objekti z večjo kapaciteto se lahko gradijo le na robu ali izven strnjenega naselja.
Gnojne jame in gnojišča morajo biti oddaljena od stanovanjskih objektov oziroma objektov, kjer bivajo ljudje praviloma vsaj 12 m.
Posamični komunalni objekti in naprave morajo biti postavljeni tako, da ne vplivajo negativno na sosednje objekte in okolico.
Začasni objekti in naprave morajo biti postavljeni tako, da ne vplivajo moteče na sosednje objekte in območja.
Obstoječi vodnjaki se ne smejo zasipati. Odvajanje odpadnih voda v opuščene vodnjake ni dopustno.
VI. SPLOŠNI POGOJI ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV
26. člen
Merila in pogoji za oblikovanje objektov in naprav določajo:
– tlorisne oblike in velikosti objektov,
– višinske gabarite,
– obliko in naklon strehe ter kritine,
– odmike med objekti,
– gradbene črte.
Merila in pogoji veljajo za novogradnje in za obstoječe objekte, ki se preurejajo (prizidave, nadzidave, sanacije itd.).
27. člen
Tlorisna oblika novih stanovanjskih in drugih objektov ter objektov, ki se preurejajo mora biti podolgovata v razmerju stranic od 1:1,2 do 1:2 ali več. Enako razmerje se mora upoštevati tudi pri gradnji pritiklin.
Tlorisna velikost objekta mora biti prilagojena velikosti parcele oziroma velikosti in legi funkcionalnega zemljišča.
Višina predvidenih objektov in objektov, ki se nadzidavajo ne sme presegati višine bližnjih obstoječih objektov.
V naseljih, zaselkih in posamičnih gradnjah višina individualnih stanovanjskih objektov ne sme presegati 2,5 stanovanjski etaži nad terenom.
Višina objektov, ki bodo namenjeni proizvodni, obrtni ali drugi poslovni dejavnosti je lahko višja, vendar le tam, kjer je višina že obstoječih objektov višja, oziroma če tako zahteva funkcija objekta.
Vsi predvideni objekti in objekti, ki se preurejajo morajo imeti streho v naklonu (enokapnice, dvokapnice). Enokapne, ustrezno oblikovane so dovoljene le nad prizidanimi pomožnimi objekti in pritiklinami v smeri slemena osnovnega objekta.
Ravne strehe so dopustne le na objektih namenjenih proizvodni dejavnosti (industrijski objekti) ter na manjših pomožnih objektih.
Naklon strehe mora biti od 35–45 stopinj, v nobenem primeru pa ne sme biti manjši od 30 stopinj. Kritina mora biti opečna, oziroma iz materiala, podobnega opeki.
Smeri slemen morajo biti vzporedne z daljšo stranico objekta. Pri obdelavi fasad predvidenih in obstoječih objektov je možno uporabiti vse razpoložljive materiale, vendar prilagojeno že obstoječim objektom.
Odstopanja v naklonu strehe so možna le pri obstoječih objektih, katerih ostrešja so izvedena za manjše naklone.
VII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNIH IN ENERGETSKIH TER TELEKOMUNIKACIJSKIH NAPRAV IN OMREŽIJ
28. člen
Predvideni gradbeni posegi (novogradnje, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije) so dopustne le na komunalno opremljenih zemljiščih.
Komunalno opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz na javno cesto in če ima v bližini priključke za elektriko, rešeno vodooskrbo in odvajanje vseh odpadnih voda.
Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno in požarno vodo, električno energijo in urejenim zbiranjem in odstranjevanjem komunalnih odpadkov.
29. člen
Vodooskrba
Vsi predvideni objekti v sklopu naselij in zaselkov ter predvideni posamični stanovanjski in proizvodni objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje.
Gradnja objektov, ki jih ni možno priključiti na vodovodno omrežje, pa je gradnja cevovoda predvidena je dopustna pod pogojem, da bo uporabno dovoljenje izdano ob priključitvi na javni vodovod.
Gradnja objektov v katerih se predvideva večja poraba vode je možna po predhodni proučitvi zadostnih količin ustrezne vode. V območjih urejanja namenjenih poselitvi, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode in ustreznega pritiska, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene, oziroma zagotoviti odvzem iz obstoječih vodnjakov, oziroma vodnih površin.
Pri gradnji objektov in drugih posegov je potrebno upoštevati minimalne odmike od cevovodov javnega vodovoda.
30. člen
Odvajanje odpadnih voda
V naseljih, kjer je zgrajena kanalizacija, se morajo vsi predvideni stanovanjski, poslovni, proizvodni in drugi objekti, ki so ali bodo priključeni na vodovodno omrežje, priključiti tudi na kanalizacijsko omrežje.
V ureditvenih območjih naselij, zaselkov in ob posamičnih gradnjah, kjer ni kanalizacije, se odvod fekalne vode rešuje z individualnimi ali skupinskimi vodotesnimi, triprekatnimi greznicami brez odtoka, ki se po potrebi praznijo.
Vsebina greznic se ne sme izpuščati direktno v vode, melioracijske jarke ali druge odvodnike površinskih voda.
V ureditvenih območjih naselij in zaselkov, kjer se bodo urejale večje utrjene površine ali gradili objekti večjih dimenzij, se mora urediti odvodnja meteornih odpadnih voda. Odvod se mora urediti ločeno od fekalne kanalizacije in obvezno preko lovilcev maščob v bližnje površinske odvodnike, za kar je potrebno pridobiti soglasje od ustreznega organa.
31. člen
Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmečkih gospodarstev se ureja individualno v gnojnične jame in gnojišča.
32. člen
Oskrba z električno energijo
Objekti se priključijo na elektro omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljalec v svojem soglasju.
V strnjenih naseljih in večjih zaselkih ter pomembnejših posameznih objektih, površinah in območjih se mora v skladu s potrebami urediti javna razsvetljava.
33. člen
Telekomunikacijsko omrežje in sistem zvez
Telefonsko omrežje se bo izgrajevalo na podlagi planskih usmeritev. Za posamezno medkrajevno povezavo bo izdelana ustrezna lokacijska dokumentacija oziroma lokacijski načrt.
Kabelski sistemi
V naseljih je v skladu s predpisi dopustna gradnja kabelskih TV in drugih sistemov, vendar le na podlagi ustreznih strokovnih podlag.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
34. člen
Urejanje prometnega omrežja mora biti načrtovano in izvajano v skladu s predpisi, ki urejajo promet.
Postavitev nadzemnih prometnih, turističnih in drugih objektov ter gradnja podzemnih naprav v cestnem telesu ali cestnem pasu je dopustna le s soglasjem upravljalca ceste.
Predvideni priključki na cesto ali sanacija obstoječih, morajo biti izvedeni tako, da ne ovirajo prometa in da se ne poškoduje cestno telo.
Prometne površine in dovozi morajo biti urejeni tako, da omogočajo dostope do objektov z vseh strani za primer intervencije.
Pri lokaciji novih objektov in površin je treba glede na možnosti predvideti skupne priključke za več objektov.
Parkiranje javnih prometnih vozil (avtobusov) in tovornjakov na območju naselij ni dopustno, razen na mestih, ki so za to določena.
IX. MERILA IN POGOJI ZA DRUGE POSEGE, KI SPREMINJAJO PROSTOR
35. člen
Merila in pogoji za druge posege, ki trajno ali začasno spreminjajo prostor se nanašajo na urejanje površin in območij, za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov in sicer:
– ureditev manjših ribnikov in požarnih odjemališč,
– manjše hidromelioracije in agromelioracije v sklopu že obstoječih (do velikosti 10 ha),
– namakanje kmetijskih površin do velikosti 10 ha,
– manjše regulacije,
– gradnja mostov,
– ureditev začasnih delovišč za izvajanje raziskovalnih gradbenih ali drugih posegov,
– druge ureditve, ki jih trenutno ni možno predvideti.
Poleg že navedenih pogojev je pri naštetih ureditvah potrebno upoštevati vse pogoje varovanja naravne dediščine in sicer:
– ohranitev značilne krajinske podobe območja,
– ohranitev značilne trase obstoječih strug vodotokov,
– ohranitev kvalitetne obvodne vegetacije.
Pri urejanju območij za začasno rabo za določen namen, je potrebno območje po izvedbi posega primerno sanirati in ga vzpostaviti v prvotno stanje.
Za vse predvidene posege je potrebno izdelati ustrezne strokovne podlage. V postopku priprave sodelujejo vsi prizadeti in vse pristojne inšpekcijske službe, ki jih določi upravni organ, pristojen za urejanje prostora.
Izkop gramoza, gline, peska ali drugih naravnih surovin je dopusten le v sklopu že obstoječih površin za izkoriščanje, ki so evidentirane v planskih aktih v smislu sanacije le-teh, in na podlagi ustrezne prostorske dokumentacije (lokacijska dokumentacija, ureditveni načrt).
Odpiranje novih izkopov za raziskovalno dejavnost je dopustno le do velikosti, podane v planskih aktih in na podlagi predhodnih strokovnih podlag.
X. MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE IN VAROVANJE NARAVNE DEDIŠČINE, KULTURNE DEDIŠČINE TER DRUGIH DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA
36. člen
Kulturna dediščina je v območju, ki ga obravnavajo prostorski ureditveni pogoji, zavarovana z odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Lendava (Uradni list RS, št. 20/93).
Naravna dediščina še ni zavarovana z odlokom, evidentirana pa je v planskih dokumentih.
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije se morajo upoštevati varstveni režimi iz zgoraj navedenega odloka, če gre za posege na zavarovanih objektih in območjih ali v njihovi bližini.
Pri posegih na zavarovanih in nezavarovanih objektih in območjih je potrebno v lokacijskem postopku pridobiti soglasje pristojne varstvene službe (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Maribor).
Vsa območja in objekti (zavarovana in nezavarovana) so razvidna iz grafičnega dela PUP.
XI. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
37. člen
Odstranjevanje in odvažanje plodne zemlje ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno nekontrolirano odpiranje gramoznic in odvažanje gramoza ali peska.
Za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebno sanirati vse obstoječe vire onesnaženja kot so:
– nekontrolirano izpuščanje odpadnih voda,
– prekomerno izpuščanje zračnih emisij,
– nezavarovana ali neustrezna skladišča tekočih goriv,
– divja odlagališča komunalnih odpadkov,
– nelegalne gramozne jame, peskokope, glinokope ipd.
Pri razvrščanju novih dejavnosti ali objektov je potrebno upoštevati bližino obstoječih objektov in predvidene vplive na te objekte.
Proizvodna ali obrtna območja ali objekti, ki povzročajo prekomerne emisije (hrup, smrad ipd.) morajo biti locirani izven stanovanjskih območij, praviloma na robu naselja. Za vse tovrstne posege mora v skladu z zakonom o varstvu okolja in na podlagi uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96) biti izdelano poročilo o vplivih na okolje.
Posegi v krajino, ki trajno spreminjajo njeno podobo brez ustreznega dovoljenja pristojne službe niso dovoljeni, četudi gre za vzdrževalna dela, razen, ko gre za izvajanje vzdrževalnih del na vodotokih, ki so nujna za zagotavljanje zahtevane poplavne varnosti prebivalstva.
XII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA ZA POTREBE SLO IN DS
38. člen
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami.
V lokacijskem postopku je za vsak poseg za katerega to določi Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Potrebno definirati osnovne in dodatne vire požarne vode. Definirati je potrebno tudi interventne poti ter možnost evakuacije v primeru požara.
XIII. KONČNE DOLOČBE
39. člen
Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Črenšovci so na vpogled na sedežu Občine Črenšovci.
40. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
41. člen
Z veljavnostjo tega odloka preneha veljati odlok o urbanističnem redu v Občini Lendava (Uradni objave, št. 22/74 in 29/88) v delu, ki se nanaša na območje Občine Črenšovci, odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja izven ureditvenih območij naselij v Občini Lendava, ki ga ne urejamo s prostorskimi izvedbenimi načrti (Uradni objave, št. 28/88) v delu, ki se nanaša na območje Občine Črenšovci in odlok o sprejetju zazidalnega načrta za del naselja Črenšovci (Uradni objave, št. 28/85).
42. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 169/98
Črenšovci, dne 16. februarja 1998.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Črenšovci
Daniel Kolenko l. r.
