Uradni list

Številka 129
Uradni list RS, št. 129/2006 z dne 12. 12. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 129/2006 z dne 12. 12. 2006

Kazalo

130. Zakon o ratifikaciji Konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov (MKRKI), stran 1698.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O VAROVANJU
IN SPODBUJANJU RAZNOLIKOSTI KULTURNIH IZRAZOV (MKRKI)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov (MKRKI), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. novembra 2006.
Št. 001-22-197/06
Ljubljana, dne 8. decembra 2006
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O VAROVANJU IN SPODBUJANJU RAZNOLIKOSTI KULTURNIH IZRAZOV (MKRKI)
1. člen
Ratificira se Konvencija o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, sprejeta 20. oktobra 2005 v Parizu.
2. člen
Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in prevodu v slovenskem jeziku glasi:
C O N V E N T I O N
ON THE PROTECTION AND PROMOTION OF THE DIVERSITY OF CULTURAL EXPRESSIONS
The General Conference of the United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization, meeting in Paris from 3 to 21 October 2005 at its 33rd session,
Affirming that cultural diversity is a defining characteristic of humanity,
Conscious that cultural diversity forms a common heritage of humanity and should be cherished and preserved for the benefit of all,
Being aware that cultural diversity creates a rich and varied world, which increases the range of choices and nurtures human capacities and values, and therefore is a mainspring for sustainable development for communities, peoples and nations,
Recalling that cultural diversity, flourishing within a framework of democracy, tolerance, social justice and mutual respect between peoples and cultures, is indispensable for peace and security at the local, national and international levels,
Celebrating the importance of cultural diversity for the full realization of human rights and fundamental freedoms proclaimed in the Universal Declaration of Human Rights and other universally recognized instruments,
Emphasizing the need to incorporate culture as a strategic element in national and international development policies, as well as in international development cooperation, taking into account also the United Nations Millennium Declaration (2000) with its special emphasis on poverty eradication,
Taking into account that culture takes diverse forms across time and space and that this diversity is embodied in the uniqueness and plurality of the identities and cultural expressions of the peoples and societies making up humanity,
Recognizing the importance of traditional knowledge as a source of intangible and material wealth, and in particular the knowledge systems of indigenous peoples, and its positive contribution to sustainable development, as well as the need for its adequate protection and promotion,
Recognizing the need to take measures to protect the diversity of cultural expressions, including their contents, especially in situations where cultural expressions may be threatened by the possibility of extinction or serious impairment,
Emphasizing the importance of culture for social cohesion in general, and in particular its potential for the enhancement of the status and role of women in society,
Being aware that cultural diversity is strengthened by the free flow of ideas, and that it is nurtured by constant exchanges and interaction between cultures,
Reaffirming that freedom of thought, expression and information, as well as diversity of the media, enable cultural expressions to flourish within societies,
Recognizing that the diversity of cultural expressions, including traditional cultural expressions, is an important factor that allows individuals and peoples to express and to share with others their ideas and values,
Recalling that linguistic diversity is a fundamental element of cultural diversity, and reaffirming the fundamental role that education plays in the protection and promotion of cultural expressions,
Taking into account the importance of the vitality of cultures, including for persons belonging to minorities and indigenous peoples, as manifested in their freedom to create, disseminate and distribute their traditional cultural expressions and to have access thereto, so as to benefit them for their own development,
Emphasizing the vital role of cultural interaction and creativity, which nurture and renew cultural expressions and enhance the role played by those involved in the development of culture for the progress of society at large,
Recognizing the importance of intellectual property rights in sustaining those involved in cultural creativity,
Being convinced that cultural activities, goods and services have both an economic and a cultural nature, because they convey identities, values and meanings, and must therefore not be treated as solely having commercial value,
Noting that while the processes of globalization, which have been facilitated by the rapid development of information and communication technologies, afford unprecedented conditions for enhanced interaction between cultures, they also represent a challenge for cultural diversity, namely in view of risks of imbalances between rich and poor countries,
Being aware of UNESCO’s specific mandate to ensure respect for the diversity of cultures and to recommend such international agreements as may be necessary to promote the free flow of ideas by word and image,
Referring to the provisions of the international instruments adopted by UNESCO relating to cultural diversity and the exercise of cultural rights, and in particular the Universal Declaration on Cultural Diversity of 2001,
Adopts this Convention on 20 October 2005.
I. Objectives and guiding principles
Article 1 – Objectives
The objectives of this Convention are:
(a) to protect and promote the diversity of cultural expressions;
(b) to create the conditions for cultures to flourish and to freely interact in a mutually beneficial manner;
(c) to encourage dialogue among cultures with a view to ensuring wider and balanced cultural exchanges in the world in favour of intercultural respect and a culture of peace;
(d) to foster interculturality in order to develop cultural interaction in the spirit of building bridges among peoples;
(e) to promote respect for the diversity of cultural expressions and raise awareness of its value at the local, national and international levels;
(f) to reaffirm the importance of the link between culture and development for all countries, particularly for developing countries, and to support actions undertaken nationally and internationally to secure recognition of the true value of this link;
(g) to give recognition to the distinctive nature of cultural activities, goods and services as vehicles of identity, values and meaning;
(h) to reaffirm the sovereign rights of States to maintain, adopt and implement policies and measures that they deem appropriate for the protection and promotion of the diversity of cultural expressions on their territory;
(i) to strengthen international cooperation and solidarity in a spirit of partnership with a view, in particular, to enhancing the capacities of developing countries in order to protect and promote the diversity of cultural expressions.
Article 2 – Guiding principles
1. Principle of respect for human rights and fundamental freedoms
Cultural diversity can be protected and promoted only if human rights and fundamental freedoms, such as freedom of expression, information and communication, as well as the ability of individuals to choose cultural expressions, are guaranteed. No one may invoke the provisions of this Convention in order to infringe human rights and fundamental freedoms as enshrined in the Universal Declaration of Human Rights or guaranteed by international law, or to limit the scope thereof.
2. Principle of sovereignty
States have, in accordance with the Charter of the United Nations and the principles of international law, the sovereign right to adopt measures and policies to protect and promote the diversity of cultural expressions within their territory.
3. Principle of equal dignity of and respect for all cultures
The protection and promotion of the diversity of cultural expressions presuppose the recognition of equal dignity of and respect for all cultures, including the cultures of persons belonging to minorities and indigenous peoples.
4. Principle of international solidarity and cooperation
International cooperation and solidarity should be aimed at enabling countries, especially developing countries, to create and strengthen their means of cultural expression, including their cultural industries, whether nascent or established, at the local, national and international levels.
5. Principle of the complementarity of economic and cultural aspects of development
Since culture is one of the mainsprings of development, the cultural aspects of development are as important as its economic aspects, which individuals and peoples have the fundamental right to participate in and enjoy.
6. Principle of sustainable development
Cultural diversity is a rich asset for individuals and societies. The protection, promotion and maintenance of cultural diversity are an essential requirement for sustainable development for the benefit of present and future generations.
7. Principle of equitable access
Equitable access to a rich and diversified range of cultural expressions from all over the world and access of cultures to the means of expressions and dissemination constitute important elements for enhancing cultural diversity and encouraging mutual understanding.
8. Principle of openness and balance
When States adopt measures to support the diversity of cultural expressions, they should seek to promote, in an appropriate manner, openness to other cultures of the world and to ensure that these measures are geared to the objectives pursued under the present Convention.
II. Scope of application
Article 3 – Scope of application
This Convention shall apply to the policies and measures adopted by the Parties related to the protection and promotion of the diversity of cultural expressions.
III. Definitions
Article 4 – Definitions
For the purposes of this Convention, it is understood that:
1. Cultural diversity
“Cultural diversity” refers to the manifold ways in which the cultures of groups and societies find expression. These expressions are passed on within and among groups and societies.
Cultural diversity is made manifest not only through the varied ways in which the cultural heritage of humanity is expressed, augmented and transmitted through the variety of cultural expressions, but also through diverse modes of artistic creation, production, dissemination, distribution and enjoyment, whatever the means and technologies used.
2. Cultural content
“Cultural content” refers to the symbolic meaning, artistic dimension and cultural values that originate from or express cultural identities.
3. Cultural expressions
“Cultural expressions” are those expressions that result from the creativity of individuals, groups and societies, and that have cultural content.
4. Cultural activities, goods and services
“Cultural activities, goods and services” refers to those activities, goods and services, which at the time they are considered as a specific attribute, use or purpose, embody or convey cultural expressions, irrespective of the commercial value they may have. Cultural activities may be an end in themselves, or they may contribute to the production of cultural goods and services.
5. Cultural industries
“Cultural industries” refers to industries producing and distributing cultural goods or services as defined in paragraph 4 above.
6. Cultural policies and measures
“Cultural policies and measures” refers to those policies and measures relating to culture, whether at the local, national, regional or international level that are either focused on culture as such or are designed to have a direct effect on cultural expressions of individuals, groups or societies, including on the creation, production, dissemination, distribution of and access to cultural activities, goods and services.
7. Protection
“Protection” means the adoption of measures aimed at the preservation, safeguarding and enhancement of the diversity of cultural expressions.
“Protect” means to adopt such measures.
8. Interculturality
“Interculturality” refers to the existence and equitable interaction of diverse cultures and the possibility of generating shared cultural expressions through dialogue and mutual respect.
IV. Rights and obligations of Parties
Article 5 – General rule regarding rights and obligations
1. The Parties, in conformity with the Charter of the United Nations, the principles of international law and universally recognized human rights instruments, reaffirm their sovereign right to formulate and implement their cultural policies and to adopt measures to protect and promote the diversity of cultural expressions and to strengthen international cooperation to achieve the purposes of this Convention.
2. When a Party implements policies and takes measures to protect and promote the diversity of cultural expressions within its territory, its policies and measures shall be consistent with the provisions of this Convention.
Article 6 – Rights of parties at the national level
1. Within the framework of its cultural policies and measures as defined in Article 4.6 and taking into account its own particular circumstances and needs, each Party may adopt measures aimed at protecting and promoting the diversity of cultural expressions within its territory.
2. Such measures may include the following:
(a) regulatory measures aimed at protecting and promoting diversity of cultural expressions;
(b) measures that, in an appropriate manner, provide opportunities for domestic cultural activities, goods and services among all those available within the national territory for the creation, production, dissemination, distribution and enjoyment of such domestic cultural activities, goods and services, including provisions relating to the language used for such activities, goods and services;
(c) measures aimed at providing domestic independent cultural industries and activities in the informal sector effective access to the means of production, dissemination and distribution of cultural activities, goods and services;
(d) measures aimed at providing public financial assistance;
(e) measures aimed at encouraging non-profit organizations, as well as public and private institutions and artists and other cultural professionals, to develop and promote the free exchange and circulation of ideas, cultural expressions and cultural activities, goods and services, and to stimulate both the creative and entrepreneurial spirit in their activities;
(f) measures aimed at establishing and supporting public institutions, as appropriate;
(g) measures aimed at nurturing and supporting artists and others involved in the creation of cultural expressions;
(h) measures aimed at enhancing diversity of the media, including through public service broadcasting.
Article 7 – Measures to promote cultural expressions
1. Parties shall endeavour to create in their territory an environment which encourages individuals and social groups:
(a) to create, produce, disseminate, distribute and have access to their own cultural expressions, paying due attention to the special circumstances and needs of women as well as various social groups, including persons belonging to minorities and indigenous peoples;
(b) to have access to diverse cultural expressions from within their territory as well as from other countries of the world.
2. Parties shall also endeavour to recognize the important contribution of artists, others involved in the creative process, cultural communities, and organizations that support their work, and their central role in nurturing the diversity of cultural expressions.
Article 8 – Measures to protect cultural expressions
1. Without prejudice to the provisions of Articles 5 and 6, a Party may determine the existence of special situations where cultural expressions on its territory are at risk of extinction, under serious threat, or otherwise in need of urgent safeguarding.
2. Parties may take all appropriate measures to protect and preserve cultural expressions in situations referred to in paragraph 1 in a manner consistent with the provisions of this Convention.
3. Parties shall report to the Intergovernmental Committee referred to in Article 23 all measures taken to meet the exigencies of the situation, and the Committee may make appropriate recommendations.
Article 9 – Information sharing and transparency
Parties shall:
(a) provide appropriate information in their reports to UNESCO every four years on measures taken to protect and promote the diversity of cultural expressions within their territory and at the international level;
(b) designate a point of contact responsible for information sharing in relation to this Convention;
(c) share and exchange information relating to the protection and promotion of the diversity of cultural expressions.
Article 10 – Education and public awareness
Parties shall:
(a) encourage and promote understanding of the importance of the protection and promotion of the diversity of cultural expressions, inter alia, through educational and greater public awareness programmes;
(b) cooperate with other Parties and international and regional organizations in achieving the purpose of this article;
(c) endeavour to encourage creativity and strengthen production capacities by setting up educational, training and exchange programmes in the field of cultural industries. These measures should be implemented in a manner which does not have a negative impact on traditional forms of production.
Article 11 – Participation of civil society
Parties acknowledge the fundamental role of civil society in protecting and promoting the diversity of cultural expressions. Parties shall encourage the active participation of civil society in their efforts to achieve the objectives of this Convention.
Article 12 – Promotion of international cooperation
Parties shall endeavour to strengthen their bilateral, regional and international cooperation for the creation of conditions conducive to the promotion of the diversity of cultural expressions, taking particular account of the situations referred to in Articles 8 and 17, notably in order to:
(a) facilitate dialogue among Parties on cultural policy;
(b) enhance public sector strategic and management capacities in cultural public sector institutions, through professional and international cultural exchanges and sharing of best practices;
(c) reinforce partnerships with and among civil society, non-governmental organizations and the private sector in fostering and promoting the diversity of cultural expressions;
(d) promote the use of new technologies, encourage partnerships to enhance information sharing and cultural understanding, and foster the diversity of cultural expressions;
(e) encourage the conclusion of co-production and co-distribution agreements.
Article 13 – Integration of culture in sustainable development
Parties shall endeavour to integrate culture in their development policies at all levels for the creation of conditions conducive to sustainable development and, within this framework, foster aspects relating to the protection and promotion of the diversity of cultural expressions.
Article 14 – Cooperation for development
Parties shall endeavour to support cooperation for sustainable development and poverty reduction, especially in relation to the specific needs of developing countries, in order to foster the emergence of a dynamic cultural sector by, inter alia, the following means:
(a) the strengthening of the cultural industries in developing countries through:
(i) creating and strengthening cultural production and distribution capacities in developing countries;
(ii) facilitating wider access to the global market and international distribution networks for their cultural activities, goods and services;
(iii) enabling the emergence of viable local and regional markets;
(iv) adopting, where possible, appropriate measures in developed countries with a view to facilitating access to their territory for the cultural activities, goods and services of developing countries;
(v) providing support for creative work and facilitating the mobility, to the extent possible, of artists from the developing world;
(vi) encouraging appropriate collaboration between developed and developing countries in the areas, inter alia, of music and film;
(b) capacity-building through the exchange of information, experience and expertise, as well as the training of human resources in developing countries, in the public and private sector relating to, inter alia, strategic and management capacities, policy development and implementation, promotion and distribution of cultural expressions, small-, medium- and micro-enterprise development, the use of technology, and skills development and transfer;
(c) technology transfer through the introduction of appropriate incentive measures for the transfer of technology and know-how, especially in the areas of cultural industries and enterprises;
(d) financial support through:
(i) the establishment of an International Fund for Cultural Diversity as provided in Article 18;
(ii) the provision of official development assistance, as appropriate, including technical assistance, to stimulate and support creativity;
(iii) other forms of financial assistance such as low interest loans, grants and other funding mechanisms.
Article 15 – Collaborative arrangements
Parties shall encourage the development of partnerships, between and within the public and private sectors and non-profit organizations, in order to cooperate with developing countries in the enhancement of their capacities in the protection and promotion of the diversity of cultural expressions. These innovative partnerships shall, according to the practical needs of developing countries, emphasize the further development of infrastructure, human resources and policies, as well as the exchange of cultural activities, goods and services.
Article 16 – Preferential treatment for developing countries
Developed countries shall facilitate cultural exchanges with developing countries by granting, through the appropriate institutional and legal frameworks, preferential treatment to artists and other cultural professionals and practitioners, as well as cultural goods and services from developing countries.
Article 17 – International cooperation in situations of serious threat to cultural expressions
Parties shall cooperate in providing assistance to each other, and, in particular to developing countries, in situations referred to under Article 8.
Article 18 – International Fund for Cultural Diversity
1. An International Fund for Cultural Diversity, hereinafter referred to as “the Fund”, is hereby established.
2. The Fund shall consist of funds-in-trust established in accordance with the Financial Regulations of UNESCO.
3. The resources of the Fund shall consist of:
(a) voluntary contributions made by Parties;
(b) funds appropriated for this purpose by the General Conference of UNESCO;
(c) contributions, gifts or bequests by other States; organizations and programmes of the United Nations system, other regional or international organizations; and public or private bodies or individuals;
(d) any interest due on resources of the Fund;
(e) funds raised through collections and receipts from events organized for the benefit of the Fund;
(f) any other resources authorized by the Fund’s regulations.
4. The use of resources of the Fund shall be decided by the Intergovernmental Committee on the basis of guidelines determined by the Conference of Parties referred to in Article 22.
5. The Intergovernmental Committee may accept contributions and other forms of assistance for general and specific purposes relating to specific projects, provided that those projects have been approved by it.
6. No political, economic or other conditions that are incompatible with the objectives of this Convention may be attached to contributions made to the Fund.
7. Parties shall endeavour to provide voluntary contributions on a regular basis towards the implementation of this Convention.
Article 19 – Exchange, analysis and dissemination of information
1. Parties agree to exchange information and share expertise concerning data collection and statistics on the diversity of cultural expressions as well as on best practices for its protection and promotion.
2. UNESCO shall facilitate, through the use of existing mechanisms within the Secretariat, the collection, analysis and dissemination of all relevant information, statistics and best practices.
3. UNESCO shall also establish and update a data bank on different sectors and governmental, private and non-profit organizations involved in the area of cultural expressions.
4. To facilitate the collection of data, UNESCO shall pay particular attention to capacity-building and the strengthening of expertise for Parties that submit a request for such assistance.
5. The collection of information identified in this Article shall complement the information collected under the provisions of Article 9.
V. Relationship to other instruments
Article 20 – Relationship to other treaties: mutual supportiveness, complementarity and non-subordination
1. Parties recognize that they shall perform in good faith their obligations under this Convention and all other treaties to which they are parties. Accordingly, without subordinating this Convention to any other treaty,
(a) they shall foster mutual supportiveness between this Convention and the other treaties to which they are parties; and
(b) when interpreting and applying the other treaties to which they are parties or when entering into other international obligations, Parties shall take into account the relevant provisions of this Convention.
2. Nothing in this Convention shall be interpreted as modifying rights and obligations of the Parties under any other treaties to which they are parties.
Article 21 – International consultation and coordination
Parties undertake to promote the objectives and principles of this Convention in other international forums. For this purpose, Parties shall consult each other, as appropriate, bearing in mind these objectives and principles.
VI. Organs of the Convention
Article 22 – Conference of Parties
1. A Conference of Parties shall be established. The Conference of Parties shall be the plenary and supreme body of this Convention.
2. The Conference of Parties shall meet in ordinary session every two years, as far as possible, in conjunction with the General Conference of UNESCO. It may meet in extraordinary session if it so decides or if the Intergovernmental Committee receives a request to that effect from at least one-third of the Parties.
3. The Conference of Parties shall adopt its own rules of procedure.
4. The functions of the Conference of Parties shall be, inter alia:
(a) to elect the Members of the Intergovernmental Committee;
(b) to receive and examine reports of the Parties to this Convention transmitted by the Intergovernmental Committee;
(c) to approve the operational guidelines prepared upon its request by the Intergovernmental Committee;
(d) to take whatever other measures it may consider necessary to further the objectives of this Convention.
Article 23 – Intergovernmental Committee
1. An Intergovernmental Committee for the Protection and Promotion of the Diversity of Cultural Expressions, hereinafter referred to as “the Intergovernmental Committee”, shall be established within UNESCO. It shall be composed of representatives of 18 States Parties to the Convention, elected for a term of four years by the Conference of Parties upon entry into force of this Convention pursuant to Article 29.
2. The Intergovernmental Committee shall meet annually.
3. The Intergovernmental Committee shall function under the authority and guidance of and be accountable to the Conference of Parties.
4. The Members of the Intergovernmental Committee shall be increased to 24 once the number of Parties to the Convention reaches 50.
5. The election of Members of the Intergovernmental Committee shall be based on the principles of equitable geographical representation as well as rotation.
6. Without prejudice to the other responsibilities conferred upon it by this Convention, the functions of the Intergovernmental Committee shall be:
(a) to promote the objectives of this Convention and to encourage and monitor the implementation thereof;
(b) to prepare and submit for approval by the Conference of Parties, upon its request, the operational guidelines for the implementation and application of the provisions of the Convention;
(c) to transmit to the Conference of Parties reports from Parties to the Convention, together with its comments and a summary of their contents;
(d) to make appropriate recommendations to be taken in situations brought to its attention by Parties to the Convention in accordance with relevant provisions of the Convention, in particular Article 8;
(e) to establish procedures and other mechanisms for consultation aimed at promoting the objectives and principles of this Convention in other international forums;
(f) to perform any other tasks as may be requested by the Conference of Parties.
7. The Intergovernmental Committee, in accordance with its Rules of Procedure, may invite at any time public or private organizations or individuals to participate in its meetings for consultation on specific issues.
8. The Intergovernmental Committee shall prepare and submit to the Conference of Parties, for approval, its own Rules of Procedure.
Article 24 – UNESCO Secretariat
1. The organs of the Convention shall be assisted by the UNESCO Secretariat.
2. The Secretariat shall prepare the documentation of the Conference of Parties and the Intergovernmental Committee as well as the agenda of their meetings and shall assist in and report on the implementation of their decisions.
VII. Final clauses
Article 25 – Settlement of disputes
1. In the event of a dispute between Parties to this Convention concerning the interpretation or the application of the Convention, the Parties shall seek a solution by negotiation.
2. If the Parties concerned cannot reach agreement by negotiation, they may jointly seek the good offices of, or request mediation by, a third party.
3. If good offices or mediation are not undertaken or if there is no settlement by negotiation, good offices or mediation, a Party may have recourse to conciliation in accordance with the procedure laid down in the Annex of this Convention. The Parties shall consider in good faith the proposal made by the Conciliation Commission for the resolution of the dispute.
4. Each Party may, at the time of ratification, acceptance, approval or accession, declare that it does not recognize the conciliation procedure provided for above. Any Party having made such a declaration may, at any time, withdraw this declaration by notification to the Director-General of UNESCO.
Article 26 – Ratification, acceptance, approval or accession by Member States
1. This Convention shall be subject to ratification, acceptance, approval or accession by Member States of UNESCO in accordance with their respective constitutional procedures.
2. The instruments of ratification, acceptance, approval or accession shall be deposited with the Director-General of UNESCO.
Article 27 – Accession
1. This Convention shall be open to accession by all States not Members of UNESCO but members of the United Nations, or of any of its specialized agencies, that are invited by the General Conference of UNESCO to accede to it.
2. This Convention shall also be open to accession by territories which enjoy full internal self-government recognized as such by the United Nations, but which have not attained full independence in accordance with General Assembly resolution 1514 (XV), and which have competence over the matters governed by this Convention, including the competence to enter into treaties in respect of such matters.
3. The following provisions apply to regional economic integration organizations:
(a) This Convention shall also be open to accession by any regional economic integration organization, which shall, except as provided below, be fully bound by the provisions of the Convention in the same manner as States Parties;
(b) In the event that one or more Member States of such an organization is also Party to this Convention, the organization and such Member State or States shall decide on their responsibility for the performance of their obligations under this Convention. Such distribution of responsibility shall take effect following completion of the notification procedure described in subparagraph (c). The organization and the Member States shall not be entitled to exercise rights under this Convention concurrently. In addition, regional economic integration organizations, in matters within their competence, shall exercise their rights to vote with a number of votes equal to the number of their Member States that are Parties to this Convention. Such an organization shall not exercise its right to vote if any of its Member States exercises its right, and vice-versa;
(c) A regional economic integration organization and its Member State or States which have agreed on a distribution of responsibilities as provided in subparagraph (b) shall inform the Parties of any such proposed distribution of responsibilities in the following manner:
(i) in their instrument of accession, such organization shall declare with specificity, the distribution of their responsibilities with respect to matters governed by the Convention;
(ii) in the event of any later modification of their respective responsibilities, the regional economic integration organization shall inform the depositary of any such proposed modification of their respective responsibilities; the depositary shall in turn inform the Parties of such modification;
(d) Member States of a regional economic integration organization which become Parties to this Convention shall be presumed to retain competence over all matters in respect of which transfers of competence to the organization have not been specifically declared or informed to the depositary;
(e) “Regional economic integration organization” means an organization constituted by sovereign States, members of the United Nations or of any of its specialized agencies, to which those States have transferred competence in respect of matters governed by this Convention and which has been duly authorized, in accordance with its internal procedures, to become a Party to it.
4. The instrument of accession shall be deposited with the Director-General of UNESCO.
Article 28 – Point of contact
Upon becoming Parties to this Convention, each Party shall designate a point of contact as referred to in Article 9.
Article 29 – Entry into force
1. This Convention shall enter into force three months after the date of deposit of the thirtieth instrument of ratification, acceptance, approval or accession, but only with respect to those States or regional economic integration organizations that have deposited their respective instruments of ratification, acceptance, approval, or accession on or before that date. It shall enter into force with respect to any other Party three months after the deposit of its instrument of ratification, acceptance, approval or accession.
2. For the purposes of this Article, any instrument deposited by a regional economic integration organization shall not be counted as additional to those deposited by Member States of the organization.
Article 30 – Federal or non-unitary constitutional systems
Recognizing that international agreements are equally binding on Parties regardless of their constitutional systems, the following provisions shall apply to Parties which have a federal or non-unitary constitutional system:
(a) with regard to the provisions of this Convention, the implementation of which comes under the legal jurisdiction of the federal or central legislative power, the obligations of the federal or central government shall be the same as for those Parties which are not federal States;
(b) with regard to the provisions of the Convention, the implementation of which comes under the jurisdiction of individual constituent units such as States, counties, provinces, or cantons which are not obliged by the constitutional system of the federation to take legislative measures, the federal government shall inform, as necessary, the competent authorities of constituent units such as States, counties, provinces or cantons of the said provisions, with its recommendation for their adoption.
Article 31 – Denunciation
1. Any Party to this Convention may denounce this Convention.
2. The denunciation shall be notified by an instrument in writing deposited with the Director-General of UNESCO.
3. The denunciation shall take effect 12 months after the receipt of the instrument of denunciation. It shall in no way affect the financial obligations of the Party denouncing the Convention until the date on which the withdrawal takes effect.
Article 32 – Depositary functions
The Director-General of UNESCO, as the depositary of this Convention, shall inform the Member States of the Organization, the States not members of the Organization and regional economic integration organizations referred to in Article 27, as well as the United Nations, of the deposit of all the instruments of ratification, acceptance, approval or accession provided for in Articles 26 and 27, and of the denunciations provided for in Article 31.
Article 33 – Amendments
1. A Party to this Convention may, by written communication addressed to the Director-General, propose amendments to this Convention. The Director-General shall circulate such communication to all Parties. If, within six months from the date of dispatch of the communication, no less than one half of the Parties reply favourably to the request, the Director-General shall present such proposal to the next session of the Conference of Parties for discussion and possible adoption.
2. Amendments shall be adopted by a two-thirds majority of Parties present and voting.
3. Once adopted, amendments to this Convention shall be submitted to the Parties for ratification, acceptance, approval or accession.
4. For Parties which have ratified, accepted, approved or acceded to them, amendments to this Convention shall enter into force three months after the deposit of the instruments referred to in paragraph 3 of this Article by two-thirds of the Parties. Thereafter, for each Party that ratifies, accepts, approves or accedes to an amendment, the said amendment shall enter into force three months after the date of deposit by that Party of its instrument of ratification, acceptance, approval or accession.
5. The procedure set out in paragraphs 3 and 4 shall not apply to amendments to Article 23 concerning the number of Members of the Intergovernmental Committee. These amendments shall enter into force at the time they are adopted.
6. A State or a regional economic integration organization referred to in Article 27 which becomes a Party to this Convention after the entry into force of amendments in conformity with paragraph 4 of this Article shall, failing an expression of different intention, be considered to be:
(a) Party to this Convention as so amended; and
(b) a Party to the unamended Convention in relation to any Party not bound by the amendments.
Article 34 – Authoritative texts
This Convention has been drawn up in Arabic, Chinese, English, French, Russian and Spanish, all six texts being equally authoritative.
Article 35 – Registration
In conformity with Article 102 of the Charter of the United Nations, this Convention shall be registered with the Secretariat of the United Nations at the request of the Director-General of UNESCO.
ANNEX
Conciliation Procedure
Article 1 – Conciliation Commission
A Conciliation Commission shall be created upon the request of one of the Parties to the dispute. The Commission shall, unless the Parties otherwise agree, be composed of five members, two appointed by each Party concerned and a President chosen jointly by those members.
Article 2 – Members of the Commission
In disputes between more than two Parties, Parties in the same interest shall appoint their members of the Commission jointly by agreement. Where two or more Parties have separate interests or there is a disagreement as to whether they are of the same interest, they shall appoint their members separately.
Article 3 – Appointments
If any appointments by the Parties are not made within two months of the date of the request to create a Conciliation Commission, the Director-General of UNESCO shall, if asked to do so by the Party that made the request, make those appointments within a further two-month period.
Article 4 – President of the Commission
If a President of the Conciliation Commission has not been chosen within two months of the last of the members of the Commission being appointed, the Director-General of UNESCO shall, if asked to do so by a Party, designate a President within a further two-month period.
Article 5 – Decisions
The Conciliation Commission shall take its decisions by majority vote of its members. It shall, unless the Parties to the dispute otherwise agree, determine its own procedure. It shall render a proposal for resolution of the dispute, which the Parties shall consider in good faith.
Article 6 – Disagreement
A disagreement as to whether the Conciliation Commission has competence shall be decided by the Commission.
K O N V E N C I J A
O VAROVANJU IN SPODBUJANJU RAZNOLIKOSTI KULTURNIH IZRAZOV
Generalna konferenca Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, ki se je sestala v Parizu od 3. do 21. oktobra 2005 na 33. zasedanju,
ob spoznanju, da je kulturna raznolikost značilnost, ki opredeljuje človeštvo,
zavedajoč se, da kulturna raznolikost tvori skupno dediščino človeštva in da jo je treba gojiti in ohranjati v dobro vseh,
zavedajoč se dejstva, da kulturna dediščina ustvarja bogat in raznolik svet, ki veča obseg možnosti, krepi človeške zmogljivosti in vrednote ter je zato temeljno gibalo trajnostnega razvoja skupnosti, ljudstev in narodov,
ob sklicevanju na dejstvo, da je kulturna raznolikost, ki se razvija v okviru demokratičnosti, strpnosti, socialne pravičnosti in medsebojnega spoštovanja med ljudstvi in kulturami, nepogrešljiva za mir in varnost na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni,
poudarjajoč pomen kulturne raznolikosti za polno uveljavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zapisanih v Splošni deklaraciji človekovih pravic in v drugih splošno priznanih instrumentih,
ob poudarjanju potrebe, da se kultura kot strateški element vključi tako v nacionalne in mednarodne razvojne politike kakor tudi v mednarodno razvojno sodelovanje, tudi ob upoštevanju Deklaracije tisočletja Organizacije združenih narodov (2000), ki posebno pozornost namenja izkoreninjenju revščine,
ob upoštevanju, da ima kultura v času in prostoru različne oblike ter da se ta raznolikost uresničuje z izvirnostjo in s številčnostjo identitet ter s kulturnimi izrazi ljudstev in družb, ki sestavljajo človeštvo,
ob priznavanju pomena tradicionalnega znanja kot vira nematerialnega in materialnega bogastva, zlasti sistemov znanja domorodnih ljudstev, in njegovega pozitivnega prispevka k trajnostnemu razvoju ter potrebe po ustreznem zagotavljanju njegovega varovanja in spodbujanja,
ob priznavanju potrebe po sprejetju ukrepov za varovanje raznolikosti kulturnih izrazov, vključno z njihovo vsebino, zlasti če kulturnim izrazom grozita izumrtje ali velike spremembe,
ob poudarjanju pomena kulture za socialno kohezijo na splošno in zlasti njenega prispevka k izboljšanju statusa in vloge žensk v družbi,
zavedajoč se, da kulturno raznolikost utrjuje prost pretok idej in da se krepi s stalnimi izmenjavami in medsebojnimi vplivi med kulturami,
ob ponovni potrditvi, da svoboda misli, izražanja in informiranja ter raznolikost medijev omogočata razcvet kulturnih izrazov v družbi,
ob priznavanju, da je raznolikost kulturnih izrazov, vključno s tradicionalnimi kulturnimi izrazi, pomemben dejavnik, ki posameznikom in ljudstvom omogoča, da izrazijo svoje ideje in vrednoste ter jih delijo z drugimi,
ob ponovni ugotovitvi, da je jezikovna raznolikost temeljni element kulturne raznolikosti, in ob ponovni potrditvi temeljne vloge, ki jo ima izobraževanje pri varovanju in spodbujanju kulturnih izrazov,
ob upoštevanju pomena vitalnosti kultur za vse, vključno za osebe, ki pripadajo manjšinam, in domorodnim ljudstvom, kot se izraža z njihovo svobodo ustvarjanja, širjenja in distribucije njihovih tradicionalnih kulturnih izrazov ter dostopom do njih tako, da jih izkoristijo za lastni razvoj,
ob poudarjanju bistvene vloge kulturne interakcije in ustvarjalnosti, ki krepita in prenavljata kulturno izražanje ter krepita vlogo tistih, ki so vključeni v razvoj kulture za napredek družbe na splošno,
ob priznavanju pomena pravic intelektualne lastnine za podpiranje oseb, ki sodelujejo pri kulturnem ustvarjanju,
ob prepričanju, da imajo kulturne dejavnosti, dobrine in storitve tako gospodarsko kot kulturno naravo, ker so nosilke identitet, vrednot in pomenov, ter se jih zato ne sme obravnavati, kot da imajo izključno tržno vrednost,
ob ugotovitvi, da procesi globalizacije, ki jih pospešuje hiter razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije, s tem da ustvarjajo popolnoma nove razmere za večjo interakcijo med kulturami, pomenijo tudi izziv za kulturno raznolikost, zlasti glede na možno neravnotežje med bogatimi in revnimi državami,
zavedajoč se posebne pristojnosti, ki jo ima UNESCO za zagotavljanje spoštovanja raznolikosti kultur in za to, da priporoči sklepanje mednarodnih sporazumov, za katere meni, da so potrebni za spodbujanje prostega pretoka idej v besedah in slikah,
ob sklicevanju na določbe mednarodnih instrumentov, ki jih je sprejel UNESCO v zvezi s kulturno raznolikostjo in z uresničevanjem kulturnih pravic, ter še posebej na določbe Splošne deklaracije o kulturni raznolikosti iz leta 2001,
sprejema 20. oktobra 2005 naslednjo konvencijo.
I. Cilji in glavna načela
Člen 1 – Cilji
Cilji te konvencije so:
(a) varovati in spodbujati raznolikost kulturnih izrazov;
(b) ustvariti razmere, v katerih se bodo lahko kulture razvijale in druga na drugo prosto vplivale na način, tako da se bodo medsebojno bogatile;
(c) spodbujati dialog med kulturami, da se zagotovijo močnejše in bolj uravnotežene kulturne izmenjave v svetu v korist medkulturnega spoštovanja in kulture miru;
(d) spodbujati medkulturnost, da se razvije kulturna interakcija v duhu gradnje mostov med narodi;
(e) spodbujati spoštovanje raznolikosti kulturnih izrazov in izboljšati ozaveščanje o njegovi vrednosti na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni;
(f) ponovno potrditi pomen povezave med kulturo in razvojem za vse države, zlasti za države v razvoju, in spodbujati ukrepe, ki potekajo na nacionalni in mednarodni ravni za priznanje dejanskega pomena te povezave;
(g) priznati posebno naravo kulturnih dejavnosti, dobrin in storitev kot nosilcev identitete, vrednot in pomena;
(h) ponovno potrditi suvereno pravico držav, da ohranjajo, sprejemajo in izvajajo politike in ukrepe, za katere menijo, da so ustrezni za varovanje in spodbujanje raznolikosti kulturnih izrazov na njihovem ozemlju;
(i) okrepiti mednarodno sodelovanje in solidarnost v duhu partnerstva, da se zlasti povečajo zmogljivosti držav v razvoju glede varovanja in spodbujanja raznolikosti kulturnih izrazov.
Člen 2 – Glavna načela
1. Načelo spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Kulturna raznolikost se lahko varuje in spodbuja samo, če so zajamčene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot je svoboda izražanja, informiranja in komuniciranja, ter možnost, da posamezniki izberejo kulturne izraze. Nihče se ne more sklicevati na določbe te konvencije, da bi s tem kršil človekove pravice in temeljne svoboščine, kot so zapisane v Splošni deklaraciji človekovih pravic ali kot jih jamči mednarodno pravo, ali da bi omejil njihovo področje uporabe.
2. Načelo suverenosti
Države imajo skladno z Listino Združenih narodov in načeli mednarodnega prava suvereno pravico, da sprejemajo ukrepe in politike za varovanje in spodbujanje raznolikosti kulturnih izrazov na svojem ozemlju.
3. Načelo enakega dostojanstva in spoštovanja vseh kultur
Pogoj za varovanje in spodbujanje raznolikosti kulturnih izrazov je priznavanje enakega dostojanstva in spoštovanja vseh kultur, vključno s kulturami oseb, ki pripadajo manjšinam ali domorodnim ljudstvom.
4. Načelo mednarodne solidarnosti in sodelovanja
Mednarodno sodelovanje in solidarnost bi morala vsem državam, predvsem državam v razvoju, omogočati, da oblikujejo in okrepijo potrebna sredstva za kulturno izražanje, vključno s svojo kulturno industrijo, ki šele nastaja ali pa je že uveljavljena, na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.
5. Načelo dopolnjevanja gospodarskih in kulturnih vidikov razvoja
Ker je kultura eden od temeljnih gibal razvoja, so kulturni vidiki razvoja enako pomembni kot njegovi gospodarski vidiki, posamezniki in ljudstva pa imajo temeljno pravico, da pri tem sodelujejo in imajo od tega koristi.
6. Načelo trajnostnega razvoja
Kulturna raznolikost je veliko bogastvo za posameznike in družbe. Varovanje, spodbujanje in ohranjanje kulturne raznolikosti so bistveni pogoj za trajnostni razvoj v korist sedanjih in prihodnjih generacij.
7. Načelo enakega dostopa
Enak dostop do bogate in raznolike vrste kulturnih izrazov z vsega sveta ter dostop kultur do sredstev izražanja in širjenja sta pomembna elementa za povečevanje kulturne raznolikosti in spodbujanje medsebojnega razumevanja.
8. Načelo odprtosti in ravnotežja
Kadar države sprejmejo ukrepe za spodbujanje raznolikosti kulturnih izrazov, bi si morale prizadevati, da na ustrezen način spodbujajo odprtost do drugih svetovnih kultur in zagotavljajo, da so ti ukrepi skladni s cilji iz te konvencije.
II. Področje uporabe
Člen 3 – Področje uporabe
Ta konvencija velja za politike in ukrepe, ki jih pogodbenice sprejmejo v zvezi z varovanjem in s spodbujanjem raznolikosti kulturnih izrazov.
III. Opredelitev pojmov
Člen 4 – Opredelitev pojmov
Izrazi v tej konvenciji pomenijo:
1. Kulturna raznolikost
"Kulturna raznolikost" pomeni številne oblike, v katerih kulture skupin in družb najdejo svoj izraz. Ti izrazi se nato prenašajo znotraj skupin in družb ter med njimi.
Kulturna raznolikost se ne kaže samo v različnih oblikah, s katerimi se kulturna dediščina človeštva izraža, bogati in prenaša z raznolikostjo kulturnih izrazov, ampak tudi z različnimi načini umetniškega ustvarjanja, proizvodnje, širjenja, distribucije in uživanja, ne glede na uporabljena sredstva in tehnologije.
2. Kulturna vsebina
"Kulturna vsebina" se nanaša na simbolični pomen, umetniški vidik in kulturne vrednote, ki izvirajo iz kulturnih identitet ali jih izražajo.
3. Kulturni izrazi
"Kulturni izrazi" so tisti izrazi, ki so posledica ustvarjalnosti posameznikov, skupin in družb ter imajo kulturno vsebino.
4. Kulturne dejavnosti, dobrine in storitve
"Kulturne dejavnosti, dobrine in storitve" so tiste dejavnosti, dobrine in storitve, ki takrat, ko se obravnavajo z vidika svoje posebne kakovosti, uporabe ali namena, vsebujejo ali prenašajo kulturne izraze, ne glede na tržno vrednost, ki jo morda imajo. Kulturne dejavnosti so lahko končni izdelek ali pa prispevajo k proizvodnji kulturnih dobrin in storitev.
5. Kulturna industrija
"Kulturna industrija" je industrija, ki proizvaja in razširja kulturne dobrine ali storitve, kot so opredeljene v odstavku 4 zgoraj.
6. Kulturne politike in ukrepi
"Kulturne politike in ukrepi" so politike in ukrepi, povezani s kulturo, na lokalni, nacionalni, regionalni ali mednarodni ravni, ki se osredotočajo na kulturo kot tako ali so zasnovani tako, da neposredno vplivajo na kulturne izraze posameznikov, skupin ali družb, vključno na ustvarjanje, proizvodnjo, širjenje in distribucijo kulturnih dejavnosti, dobrin in storitev ter na dostop do njih.
7. Varovanje
"Varovanje" pomeni sprejetje ukrepov za ohranitev, zaščito in večanje raznolikosti kulturnih izrazov.
"Varovati" pomeni sprejeti take ukrepe.
8. Medkulturnost
"Medkulturnost" pomeni obstoj in enakopravno interakcijo različnih kultur ter možnost za ustvarjanje skupnih kulturnih izrazov z dialogom in medsebojnim spoštovanjem.
IV. Pravice in obveznosti pogodbenic
Člen 5 – Splošno pravilo o pravicah in obveznostih
1. Pogodbenice skladno z Listino Združenih narodov, načeli mednarodnega prava in splošno priznanimi instrumenti na področju človekovih pravic ponovno potrjujejo svojo suvereno pravico, da oblikujejo in izvajajo svoje kulturne politike ter sprejemajo ukrepe za varovanje in spodbujanje raznolikosti kulturnih izrazov ter za krepitev mednarodnega sodelovanja za dosego ciljev te konvencije.
2. Kadar pogodbenica izvaja politiko in sprejema ukrepe za varovanje in spodbujanje raznolikosti kulturnih izrazov na svojem ozemlju, morajo biti njena politika in ukrepi skladni z določbami te konvencije.
Člen 6 – Pravice pogodbenic na nacionalni ravni
1. Vsaka pogodbenica lahko v okviru svoje kulturne politike in ukrepov, kot so opisani v točki 6 člena 4, ter ob upoštevanju posebnih okoliščin in potreb, ki jih ima, sprejme ukrepe za varovanje in spodbujanje raznolikosti kulturnih izrazov na svojem ozemlju.
2. Ti ukrepi lahko vključujejo:
(a) zakonodajne ukrepe, katerih namen je varovanje in spodbujanje raznolikosti kulturnih izrazov;
(b) ukrepe, ki na ustrezen način zagotavljajo domačim kulturnim dejavnostim, dobrinam in storitvam, da med vsemi tistimi, ki so na voljo na nacionalnem ozemlju, možnosti za njihovo ustvarjanje, proizvodnjo, širjenje, distribucijo in uživanje, vključno z ukrepi, povezanimi z jezikom, ki se uporablja za te dejavnosti, dobrine in storitve;
(c) ukrepe, katerih namen je nacionalnim neodvisnim kulturnim panogam in dejavnostim v neformalnem sektorju zagotavljati učinkovit dostop do sredstev za proizvodnjo, širjenje in distribucijo kulturnih dejavnosti, dobrin in storitev;
(d) ukrepe za dodeljevanje javne finančne pomoči;
(e) ukrepe za spodbujanje neprofitnih organizacij ter javnih in zasebnih ustanov, umetnikov in drugih poklicnih kulturnih delavcev, da razvijajo in podpirajo prosto izmenjavo in pretok idej ter kulturnih izrazov kakor tudi kulturnih dejavnosti, dobrin in storitev ter spodbujajo ustvarjalni in podjetniški duh v svojih dejavnostih;
(f) ukrepe za ustanavljanje in podpiranje javnih ustanov, kadar je to primerno;
(g) ukrepe za spodbujanje in podpiranje umetnikov ter drugih, ki so vključeni v ustvarjanje kulturnih izrazov;
(h) ukrepe za povečevanje raznolikosti medijev, tudi s storitvami javne radiodifuzije.
Člen 7 – Ukrepi za spodbujanje kulturnih izrazov
1. Pogodbenice si prizadevajo na svojem ozemlju ustvariti okolje, ki posameznike in družbene skupine spodbuja, da:
(a) ustvarjajo, proizvajajo, širijo in distribuirajo svoje kulturne izraze ter imajo dostop do njih, ob skrbnem upoštevanju posebnih razmer in potreb žensk ter različnih družbenih skupin, vključno z osebami, ki pripadajo manjšinam in domorodnim ljudstvom;
(b) imajo dostop do različnih kulturnih izrazov s svojega ozemlja ter iz drugih držav sveta.
2. Pogodbenice si prav tako prizadevajo, da priznajo pomemben prispevek umetnikov in vseh tistih, ki so vključeni v ustvarjalni proces, kulturnih skupnosti in organizacij, ki jih podpirajo pri njihovem delu, kakor tudi njihovo osrednjo vlogo pri bogatitvi raznolikosti kulturnih izrazov.
Člen 8 – Ukrepi za varovanje kulturnih izrazov
1. Brez vpliva na določbe členov 5 in 6 lahko pogodbenica ugotovi obstoj posebnih razmer, v katerih so kulturni izrazi na njenem ozemlju v nevarnosti, da bodo izumrli, ali so resno ogroženi oziroma kako drugače potrebujejo nujno zaščito.
2. Pogodbenice lahko sprejmejo vse potrebne ukrepe za varovanje in ohranitev kulturnih izrazov v razmerah, navedenih v odstavku 1, skladno z določbami te konvencije.
3. Pogodbenice poročajo Medvladnemu odboru, navedenemu v členu 23, o vseh ukrepih, sprejetih za obvladanje zahtevnosti položaja, odbor pa lahko oblikuje ustrezna priporočila.
Člen 9 – Izmenjava informacij in preglednost
Pogodbenice:
(a) vsaka štiri leta v svojih poročilih UNESCU pošljejo ustrezne informacije o ukrepih, sprejetih za varovanje in spodbujanje raznolikosti kulturnih izrazov na svojem ozemlju in na mednarodni ravni;
(b) določijo stično točko, pristojno za izmenjavo informacij v zvezi s to konvencijo;
(c) si sporočajo in izmenjujejo informacije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov.
Člen 10 – Izobraževanje in ozaveščanje javnosti
Pogodbenice:
(a) spodbujajo in podpirajo razumevanje pomena varovanja in spodbujanja raznolikosti kulturnih izrazov, med drugim z izobraževalnimi programi in s programi za povečevanje ozaveščenosti širše javnosti;
(b) sodelujejo z drugimi pogodbenicami ter mednarodnimi in regionalnimi organizacijami, da bi izpolnile namen tega člena;
(c) si prizadevajo za spodbujanje ustvarjalnosti in krepitev proizvodnih zmogljivosti z uvedbo programov izobraževanja, usposabljanja in izmenjav na področju kulturne industrije. Ti ukrepi se morajo izvajati tako, da ne vplivajo negativno na tradicionalne oblike proizvodnje.
Člen 11 – Sodelovanje civilne družbe
Pogodbenice priznavajo temeljno vlogo civilne družbe pri varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov. Pogodbenice spodbujajo dejavno sodelovanje civilne družbe pri svojih prizadevanjih za izpolnitev ciljev te konvencije.
Člen 12 – Spodbujanje mednarodnega sodelovanja
Pogodbenice si prizadevajo za okrepitev svojega dvostranskega, regionalnega in mednarodnega sodelovanja, da bi ustvarile razmere, ugodne za spodbujanje raznolikosti kulturnih izrazov, zlasti ob upoštevanju razmer, navedenih v členih 8 in 17, predvsem za:
(a) olajšanje dialoga med pogodbenicami o kulturni politiki;
(b) krepitev strateških in upravljavskih zmogljivosti javnega sektorja v javnih kulturnih ustanovah s poklicnimi in z mednarodnimi kulturnimi izmenjavami ter izmenjavo najboljših praks;
(c) okrepitev partnerstva s civilno družbo, z nevladnimi organizacijami in zasebnim sektorjem ter med njimi, za podpiranje in spodbujanje raznolikosti kulturnih izrazov;
(d) podpiranje uporabe novih tehnologij in spodbujanje partnerstva, da se okrepita izmenjava informacij in kulturno razumevanje ter da se spodbuja raznolikost kulturnih izrazov;
(e) spodbujanje sklepanja ko-produkcijskih in ko-distribucijskih sporazumov.
Člen 13 – Vključevanje kulture v trajnostni
razvoj
Pogodbenice si prizadevajo za vključevanje kulture v svoje razvojne politike na vseh ravneh, da bi ustvarile razmere, ugodne za trajnostni razvoj, in v okviru tega podpirale vidike, povezane z varovanjem in s spodbujanjem raznolikosti kulturnih izrazov.
Člen 14 – Sodelovanje za razvoj
Pogodbenice si prizadevajo za podpiranje sodelovanja za trajnostni razvoj in zmanjšanje revščine, zlasti v povezavi s posebnimi potrebami držav v razvoju, da bi pospešile nastanek dinamičnega kulturnega sektorja, med drugim z naslednjimi sredstvi:
(a) s krepitvijo kulturne industrije v državah v razvoju:
(i) z oblikovanjem in izboljševanjem produkcijskih in distribucijskih kulturnih zmogljivosti v državah v razvoju;
(ii) s pospeševanjem širšega dostopa svojih kulturnih dejavnosti, dobrin in storitev do svetovnega trga in v mednarodne distribucijske mreže;
(iii) z omogočanjem nastanka trajnih lokalnih in regionalnih trgov;
(iv) s sprejetjem ustreznih ukrepov v razvitih državah, da bi se omogočil lažji dostop kulturnih dejavnosti, dobrin in storitev držav v razvoju do njihovega ozemlja, če je to mogoče;
(v) s podpiranjem ustvarjalnega dela in z omogočanjem mobilnosti umetnikov iz držav v razvoju, kolikor je to mogoče;
(vi) s spodbujanjem ustreznega sodelovanja med razvitimi državami in državami v razvoju, med drugim na področjih glasbe in filma;
(b) s krepitvijo usposobljenosti z izmenjavo informacij, izkušenj in strokovnega znanja kakor tudi z usposabljanjem človeških virov v državah v razvoju v javnem in zasebnem sektorju, med drugim v zvezi s strateškimi in z upravljavskimi zmogljivostmi, razvojem in izvajanjem politik, s spodbujanjem in z distribucijo kulturnih izrazov, razvojem srednje velikih, malih in mikro podjetij, uporabo tehnologij ter razvojem in s prenosom veščin;
(c) s prenosom tehnologij z uvedbo ustreznih ukrepov za prenos tehnologije in strokovnega znanja, zlasti na področjih kulturnih dejavnosti in podjetij;
(d) s finančno podporo z:
(i) ustanovitvijo mednarodnega sklada za kulturno raznolikost, kot določa člen 18;
(ii) dodelitvijo javne razvojne pomoči, če je to primerno, vključno s tehnično pomočjo, namenjeno spodbujanju in podpiranju ustvarjalnosti;
(iii) drugimi oblikami finančne pomoči, kot so nizkoobrestna posojila, subvencije in drugi mehanizmi financiranja.
Člen 15 – Načini sodelovanja
Pogodbenice spodbujajo razvoj partnerstev med javnim in zasebnim sektorjem ter nepridobitnimi organizacijami kakor tudi znotraj njih, da bi z državami v razvoju sodelovale pri krepitvi njihovih zmogljivosti varovanja in spodbujanja raznolikosti kulturnih izrazov. Ta inovativna partnerstva bodo glede na dejanske potrebe držav v razvoju posebno pozornost posvetile razvoju infrastruktur, človeških virov in politik ter izmenjavi kulturnih dejavnosti, dobrin in storitev.
Člen 16 – Prednostna obravnava za države v razvoju
Razvite države omogočajo kulturne izmenjave z državami v razvoju tako, da prek ustreznih institucionalnih in pravnih okvirov dodelijo prednostno obravnavo njihovim umetnikom in drugim strokovnjakom ter poklicnim kulturnim delavcem kakor tudi njihovim kulturnim dobrinam in storitvam.
Člen 17 – Mednarodno sodelovanje v razmerah hudega ogrožanja kulturnih izrazov
Pogodbenice sodelujejo in si medsebojno pomagajo v razmerah, navedenih v členu 8, pri čemer posebej skrbijo za države v razvoju.
Člen 18 – Mednarodni sklad za kulturno raznolikost
1. Ustanovi se "Mednarodni sklad za kulturno raznolikost", v nadaljevanju "Sklad".
2. Sredstva sklada predstavlja skrbniški sklad v skladu s Finančnim pravilnikom UNESCA.
3. Sredstva Sklada vključujejo:
(a) prostovoljne prispevke pogodbenic;
(b) sredstva, ki jih v ta namen dodeli Generalna konferenca UNESCA;
(c) prispevke, darila ali zapuščine drugih držav, organizacij in programov sistema Združenih narodov, drugih regionalnih ali mednarodnih organizacij, javnih ali zasebnih ustanov ali posameznikov;
(d) vse pripadajoče obresti na sredstva Sklada;
(e) sredstva zbiralnih akcij in izkupičke dogodkov, organiziranih v korist Sklada;
(f) vsa druga sredstva, ki jih dovoljujejo pravila Sklada.
4. O uporabi sredstev Sklada odloča Medvladni odbor na podlagi smernic, ki jih določi Konferenca pogodbenic iz člena 22.
5. Medvladni odbor lahko sprejme prispevke in druge oblike pomoči za splošne in posebne namene, ki se nanašajo na določene projekte, če je te projekte odobril.
6. Prispevki v Sklad ne smejo biti vezani na noben politični, gospodarski ali kakšen drug pogoj, ki ni skladen s cilji te konvencije.
7. Pogodbenice si prizadevajo, da redno zagotavljajo prostovoljne prispevke za izvajanje te konvencije.
Člen 19 – Izmenjava, analiza in širjenje
informacij
1. Pogodbenice soglašajo, da si bodo izmenjavale informacije in delile strokovno znanje v zvezi z zbiranjem podatkov in s statistiko o raznolikosti kulturnih izrazov ter o najboljših praksah za njihovo varovanje in spodbujanje.
2. UNESCO z uporabo obstoječih mehanizmov v Sekretariatu omogoča zbiranje, analiziranje in širjenje vseh informacij, statistike in najboljših praks na tem področju.
3. Poleg tega UNESCO vzpostavi in posodablja zbirko podatkov o različnih sektorjih in vladnih, zasebnih in nepridobitnih organizacijah, ki delujejo na področju kulturnih izrazov.
4. Da bi UNESCO olajšal zbiranje podatkov, posebno pozornost namenja krepitvi zmogljivosti in strokovnega znanja pogodbenic, ki izrazijo zahtevo za tako pomoč.
5. Zbiranje informacij iz tega člena dopolnjuje informacije, zbrane v skladu z določbami člena 9.
V. Razmerje do drugih instrumentov
Člen 20 – Razmerje do drugih pogodb: medsebojna podpora, dopolnjevanje in nepodrejenost
1. Pogodbenice priznavajo, da morajo v dobri veri izpolnjevati svoje obveznosti po tej konvenciji in vseh drugih pogodbah, katerih pogodbenice so. Ne da bi to konvencijo podredile drugim pogodbam:
(a) spodbujajo medsebojno podporo med to konvencijo in drugimi pogodbami, katerih pogodbenice so, in
(b) kadar razlagajo in uporabljajo druge pogodbe, katerih pogodbenice so, ali kadar se zavezujejo k drugim mednarodnim obveznostim, upoštevajo ustrezne določbe te konvencije.
2. Nič v tej konvenciji se ne sme razlagati kot spreminjanje pravic in obveznosti pogodbenic po kateri koli drugi pogodbi, katere pogodbenice so.
Člen 21 – Mednarodno posvetovanje in usklajevanje
Pogodbenice si prizadevajo za spodbujanje ciljev in načel te konvencije v drugih mednarodnih forumih. V ta namen se pogodbenice posvetujejo, če je to primerno, upoštevajoč te cilje in načela.
VI. Organi konvencije
Člen 22 – Konferenca pogodbenic
1. Ustanovi se Konferenca pogodbenic. Konferenca pogodbenic je plenarni in najvišji organ te konvencije.
2. Konferenca pogodbenic se na rednem zasedanju sestane vsaki dve leti, če je to mogoče, v okviru Generalne konference UNESCA. Lahko se sestane tudi na izrednem zasedanju, če se tako odloči ali če na Medvladni odbor naslovi tako zahtevo najmanj tretjina pogodbenic.
3. Konferenca pogodbenic sprejme svoj poslovnik.
4. Naloge Konference pogodbenic so med drugim:
(a) izvolitev članov Medvladnega odbora;
(b) prejemanje in preučitev poročil pogodbenic te konvencije, ki jih pošlje Medvladni odbor;
(c) odobritev operativnih smernic, ki jih na njeno zahtevo pripravi Medvladni odbor;
(d) sprejetje vseh drugih ukrepov, za katere meni, da so potrebni za doseganje ciljev te konvencije.
Člen 23 – Medvladni odbor
1. V okviru UNESCA se ustanovi Medvladni odbor za varovanje in spodbujanje raznolikosti kulturnih izrazov, v nadaljevanju "Medvladni odbor". Sestavljajo ga predstavniki 18 držav pogodbenic Konvencije, ki jih za štiri leta ob začetku veljavnosti te konvencije izvoli Konferenca pogodbenic skladno s členom 29.
2. Medvladni odbor se sestane enkrat na leto.
3. Medvladni odbor deluje pod vodstvom in skladno z navodili Konference pogodbenic ter ji je odgovoren.
4. Število članov Medvladnega odbora se bo povečalo na 24, ko bo pogodbenic Konvencije 50.
5. Izvolitev članov Medvladnega odbora temelji na načelih pravične geografske zastopanosti in izmenjavanja.
6. Ne glede na druge odgovornosti, ki jih ima po tej konvenciji, ima Medvladni odbor naslednje naloge:
(a) spodbujati cilje te konvencije ter podpirati in zagotoviti spremljanje njenega izvajanja;
(b) na zahtevo Konference pogodbenic pripraviti operativne smernice za izvajanje in uporabo določb Konvencije ter ji jih predložiti v odobritev;
(c) Konferenci pogodbenic poslati poročila pogodbenic Konvencije, skupaj s svojimi pripombami in povzetkom njihove vsebine;
(d) sprejeti ustrezna priporočila glede razmer, na katere ga opozorijo pogodbenice skladno z določbami Konvencije, zlasti člena 8;
(e) določiti postopke in druge posvetovalne mehanizme za spodbujanje doseganja ciljev in načel te konvencije v drugih mednarodnih forumih;
(f) izvajati vse druge naloge na zahtevo Konference pogodbenic.
7. Medvladni odbor lahko skladno s svojim poslovnikom kadar koli povabi javne ali zasebne organizacije oziroma posameznike, da sodelujejo na njegovih sejah, in se z njimi posvetuje o posebnih vprašanjih.
8. Medvladni odbor pripravi svoj poslovnik in ga predloži Konferenci pogodbenic v odobritev.
Člen 24 – Sekretariat UNESCA
1. Organom Konvencije pomaga Sekretariat UNESCA.
2. Sekretariat pripravlja dokumentacijo za Konferenco pogodbenic in Medvladni odbor ter dnevni red njunih zasedanj, pomaga pri izvajanju njunih odločitev in o tem poroča.
VII. Končne določbe
Člen 25 – Reševanje sporov
1. Če pride do spora med pogodbenicami te Konvencije glede razlage ali uporabe Konvencije, pogodbenice poiščejo rešitev s pogajanji.
2. Če zadevne pogodbenice ne morejo doseči soglasja s pogajanji, lahko skupaj zaprosijo tretjo stranko za pomoč ali posredovanje.
3. Če pomoči ali posredovanja ni ali če se spor ne more rešiti s pogajanji, pomočjo ali posredovanjem, se lahko pogodbenica zateče k spravi skladno s postopkom iz Priloge k tej konvenciji. Pogodbenice v dobri veri preučijo predlog za rešitev spora, ki ga predlaga Spravni odbor.
4. Vsaka pogodbenica lahko ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi Konvencije oziroma ob pristopu k njej izjavi, da ne priznava spravnega postopka, navedenega zgoraj. Vsaka pogodbenica, ki da tako izjavo, lahko v vsakem trenutku umakne to izjavo tako, da o tem obvesti generalnega direktorja UNESCA.
Člen 26 – Ratifikacija, sprejetje, odobritev ali pristop držav članic
1. To konvencijo morajo ratificirati, sprejeti, odobriti ali k njej pristopiti države članice UNESCA skladno z njihovimi ustreznimi ustavnimi postopki.
2. Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu se deponirajo pri generalnemu direktorju UNESCA.
Člen 27 – Pristop
1. K tej konvenciji lahko pristopijo vse države nečlanice UNESCA, ki so članice Organizacije združenih narodov ali ene od njenih specializiranih agencij, ki jih Generalna konferenca UNESCA povabi, da k njej pristopijo.
2. K tej konvenciji lahko pristopijo tudi ozemlja, ki uživajo popolno notranjo samoupravo, ki jo kot tako priznava Organizacija združenih narodov, vendar niso pridobila popolne neodvisnosti skladno z Resolucijo 1514 (XV) Generalne skupščine in so pristojna za zadeve, ki jih obravnava ta konvencija, vključno s pristojnostjo za sklepanje pogodb na teh področjih.
3. Naslednje določbe veljajo za organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje:
(a) k tej konvenciji lahko pristopi tudi vsaka organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, ki jo razen naslednjih odstavkov v celoti zavezujejo določbe Konvencije na enak način kot države pogodbenice,
(b) če je ena ali več držav članic take organizacije hkrati pogodbenica Konvencije, ta organizacija in ta država oziroma te države odločajo o svoji pristojnosti pri izvajanju svojih obveznosti po tej konvenciji. Ta deljena pristojnost začne veljati takrat, ko je končan postopek obveščanja, opisan v pododstavku (c). Organizacija in države članice niso upravičene do sočasnega uresničevanja pravic, ki izhajajo iz te konvencije. Poleg tega imajo organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje na področjih, za katera so pristojne, pri uresničevanju svoje pravice do glasovanja enako število glasov, kot je število njihovih držav članic, ki so pogodbenice te konvencije. Te organizacije ne uresničujejo svoje pravice do glasovanja, če države članice uresničujejo svojo, in obratno;
(c) organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje in njena država ali njene države članice, ki so se dogovorile o deljeni pristojnosti, kot je predvideno v pododstavku (b), obvestijo pogodbenice o tako predlagani delitvi na naslednji način:
(i) v svoji listini o pristopu ta organizacija natančno navede razdelitev pristojnosti za vprašanja, ki jih ureja Konvencija;
(ii) ob poznejših spremembah pri zadevnih pristojnostih organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje obvesti depozitarja o vsaki predlagani spremembi zadevnih pristojnosti, depozitar pa nato o tej spremembi obvesti pogodbenice;
(d) za države članice organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, ki postanejo pogodbenice Konvencije, se domneva, da ostanejo pristojne za vsa področja, za katera se prenos pristojnosti na organizacijo ni izrecno prijavil ali sporočil depozitarju,
(e) "Organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje" pomeni organizacijo, ki jo sestavljajo suverene države članice Organizacije združenih narodov ali ene od njenih specializiranih agencij, na katero so te države prenesle svojo pristojnost na področjih, ki jih ureja ta konvencija, in ki je bila ustrezno pooblaščena skladno s svojimi notranjimi postopki, da postane njena pogodbenica.
4. Listina o pristopu se deponira pri generalnemu direktorju UNESCA.
Člen 28 – Stična točka
Ko postane pogodbenica te konvencije, vsaka pogodbenica imenuje stično točko, kot je navedena v členu 9.
Člen 29 – Začetek veljavnosti
1. Ta konvencija začne veljati tri mesece po datumu deponiranja tridesete listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, vendar samo za tiste države ali organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, ki so na ta dan ali pred tem datumom deponirale svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu. Za vsako drugo pogodbenico bo začela veljati tri mesece po deponiranju njene listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.
2. V tem členu se nobena listina, ki jo bo deponirala organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, ne sme obravnavati kot dodatek k listinam, ki so jih države članice navedene organizacije že deponirale.
Člen 30 – Zvezni ali decentralizirani ustavni sistemi
Ob priznavanju, da so mednarodni sporazumi enako zavezujoči za pogodbenice, ne glede na njihove ustavne sisteme, naslednje določbe veljajo za pogodbenice, ki imajo zvezni ali decentralizirani ustavni sistem:
(a) v zvezi z določbami te konvencije, katere izvajanje spada pod sodno pristojnost zvezne ali centralne zakonodajne oblasti, bodo obveznosti zvezne ali centralne vlade enake kot obveznosti pogodbenic, ki niso zvezne države;
(b) v zvezi z določbami te konvencije, katerih izvajanje spada pod pristojnost vsake od sestavnih enot, kot so države, okrožja, province ali kantoni, ki jih ne zavezuje ustavni sistem federacije, da morajo sprejeti zakonodajne ukrepe, bo zvezna vlada po potrebi pristojne organe sestavnih enot, kot so države, okrožja, province ali kantoni, obvestila o navedenih določbah skupaj s svojim priporočilom za sprejetje.
Člen 31 – Odpoved
1. Vsaka pogodbenica lahko odpove to konvencijo.
2. Odpoved se sporoči z deponiranjem pisne listine pri generalnem direktorju UNESCA.
3. Odpoved začne veljati dvanajst mesecev po prejemu listine o odpovedi. Odpoved nikakor ne vpliva na finančne obveznosti pogodbenice, ki je odstopila, do datuma začetka veljavnosti odpovedi.
Člen 32 – Naloge depozitarja
Generalni direktor UNESCA kot depozitar te konvencije obvesti države članice te organizacije, države nečlanice in organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje iz člena 27 kakor tudi Organizacijo združenih narodov o deponiranju vseh listin o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, navedenih v členih 26 in 27, ter o odpovedih iz člena 31.
Člen 33 – Spremembe
1. Vsaka pogodbenica lahko s pisnim obvestilom, naslovljenim na generalnega direktorja, predlaga spremembe te konvencije. Generalni direktor pošlje to obvestilo vsem pogodbenicam. Če v šestih mesecih po datumu pošiljanja obvestila najmanj polovica pogodbenic pozitivno odgovori na to zahtevo, generalni direktor predstavi ta predlog na naslednjem zasedanju Konference pogodbenic za razpravo in morebitno sprejetje.
2. Spremembe se sprejmejo z dvotretjinsko večino prisotnih in glasujočih pogodbenic.
3. Ko se spremembe te konvencije sprejmejo, se pošljejo pogodbenicam, da jih ratificirajo, sprejmejo, odobrijo ali pristopijo k njim.
4. Za pogodbenice, ki so ratificirale, sprejele in odobrile spremembe te konvencije ali pristopile k njim, začnejo te veljati tri mesece po tem, ko dve tretjini pogodbenic deponirata listine, navedene v odstavku 3 tega člena. Pozneje začne za vsako pogodbenico, ki ratificira, sprejme, odobri spremembo ali k njej pristopi, ta sprememba veljati tri mesece po tem, ko je pogodbenica deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k njej.
5. Postopek, določen v odstavkih 3 in 4, ne velja za spremembe člena 23 o številu članov Medvladnega odbora. Te spremembe začnejo veljati takrat, ko so sprejete.
6. Država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, kot je navedeno v členu 27, ki postane pogodbenica te konvencije po začetku veljavnosti sprememb v skladu z odstavkom 4 tega člena, se, če ni izrazila drugega namena, obravnava kot:
(a) pogodbenica te konvencije, kakor je bila spremenjena; in
(b) pogodbenica te nespremenjene konvencije glede na vse pogodbenice, ki jih ne zavezujejo te spremembe.
Člen 34 – Verodostojna besedila
Ta konvencija je pripravljena v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku, pri čemer je vseh šest besedil enako verodostojnih.
Člen 35 – Vpis
Skladno s členom 102 Listine Združenih narodov se ta konvencija na zaprosilo generalnega direktorja UNESCA vpiše v seznam pri Sekretariatu Organizacije združenih narodov.
PRILOGA
Spravni postopek
Člen 1 – Spravni odbor
Na zahtevo ene od pogodbenic v sporu se ustanovi Spravni odbor. Če se pogodbenice ne dogovorijo drugače, odbor sestavlja pet članov, vsaka zadevna pogodbenica imenuje dva člana, tako imenovani člani pa nato skupaj izberejo predsednika.
Člen 2 – Člani odbora
Če pride do spora med več kot dvema pogodbenicama, tiste, ki imajo enak interes, skupaj in sporazumno imenujejo svoje člane. Če imata dve pogodbenici ali več pogodbenic različne interese ali če med njima ali njimi ni sporazuma o enakem interesu, svoje člane imenujeta oziroma imenujejo ločeno.
Člen 3 – Imenovanje
Če pogodbenice ne imenujejo vseh članov odbora v dveh mesecih po zahtevi po ustanovitvi Spravnega odbora, generalni direktor UNESCA na zahtevo pogodbenice, ki je vložila zahtevo, potrebno imenovanje opravi v naslednjih dveh mesecih.
Člen 4 – Predsednik odbora
Če odbor ne izbere svojega predsednika v dveh mesecih po imenovanju zadnjega člana, generalni direktor UNESCA na zahtevo ene od pogodbenic imenuje predsednika v naslednjih dveh mesecih.
Člen 5 – Odločitve
Spravni odbor sprejema svoje odločitve z večino glasov svojih članov. Če se pogodbenice v sporu ne dogovorijo drugače, odbor določi svoj postopek. Odbor pripravi predlog za rešitev spora, ki ga pogodbenice obravnavajo v dobri veri.
Člen 6 – Nesoglasje
Spravni odbor sam odloči v primeru nesoglasja glede njegove pristojnosti.
3. člen
Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za kulturo.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Št. 620-02/06-32/1
Ljubljana, dne 30. novembra 2006
EPA 1135-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti