Na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11, 55/17, 5/18) ter 4., 17. in 19. člena Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema (Uradni list RS, št. 100/13) izdaja Svet Banke Slovenije
o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov
(vsebina in namen sklepa)
(1) Banka Slovenije z makrobonitetnimi omejitvami kreditiranja potrošnikov zasleduje cilj blažitve in preprečitve čezmerne rasti kreditiranja in čezmernega finančnega vzvoda.
(2) Sklep določa štiri makrobonitetne instrumente:
(a) najdaljšo dovoljeno ročnost ali originalno zapadlost ter delež dovoljenih odstopanj (izjem) od najdaljše dovoljene ročnosti ali originalne zapadlosti kreditnih pogodb za potrošni namen ob njihovi sklenitvi;
(b) najvišjo dovoljeno vrednost ter delež dovoljenih odstopanj (izjem) od najvišje dovoljene vrednosti razmerja med stroškom servisiranja celotnega dolga in dohodkom potrošnika ob sklenitvi kreditne pogodbe;
(c) najvišjo dovoljeno vrednost razmerja med zneskom premostitvenega kredita, zavarovanega s finančnimi instrumenti in vrednostjo finančnih instrumentov, s katerimi je kredit zavarovan, ob sklenitvi kreditne pogodbe;
(d) najvišjo priporočeno vrednost razmerja med zneskom kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, ob sklenitvi kreditne pogodbe.
(3) Določbe tega sklepa se uporabljajo za banke, hranilnice ter podružnice bank držav članic in podružnice bank tretjih držav v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: banke).
(4) Sklep ne posega v pravila glede odgovornosti bank pri prevzemanju in upravljanju tveganj. Banke še naprej same določajo svojo interno politiko prevzemanja in upravljanja tveganj v skladu s sklepom, ki ureja ureditev notranjega upravljanja, upravljalni organ in proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice, ki ga Banka Slovenije izda na podlagi zakona, ki ureja bančništvo.
(5) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) »potrošnik« je fizična oseba, ki deluje za namene izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti;
(b) »kreditna pogodba« (»kredit«) je pogodba, s katero dajalec kredita potrošniku da ali obljubi, da mu bo dal kredit v obliki odloga plačila, posojila ali drugega podobnega finančnega dogovora;
(c) »stanovanjska nepremičnina« je nepremičnina, namenjena oziroma predvidena za stanovanjsko rabo;
(d) »kreditna pogodba za stanovanjsko nepremičnino« (»stanovanjski kredit«) je kreditna pogodba:
a) katere terjatev je zavarovana z zastavno pravico na stanovanjski nepremičnini v skladu z zakonom, ki ureja stvarnopravna razmerja (»kreditna pogodba, zavarovana s stanovanjsko nepremičnino«), ali
b) katere namen je pridobiti ali ohraniti lastninsko pravico na obstoječi ali načrtovani stanovanjski nepremičnini (vključujoč obnovo);
(e) »kreditna pogodba za potrošni namen« (»potrošniški kredit«) je vsaka kreditna pogodba, ki ni kreditna pogodba za stanovanjsko nepremičnino;
(f) »primarna nepremičnina« je stanovanjska nepremičnina, v kateri bo imel potrošnik po njenem nakupu, gradnji ali obnovi stalno prebivališče;
(g) »vrednost stanovanjske nepremičnine« je vrednost stanovanjske nepremičnine, ocenjena v skladu z zakonom, ki ureja potrošniške kredite, v povezavi s sklepom, ki ureja upravljanje kreditnega tveganja v bankah in hranilnicah, ki ga Banka Slovenije izda na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, in Smernicami EBA o odobravanju in spremljanju kreditov (EBA/GL/2020/06 z dne 29. 5. 2020), ter ob upoštevanju posebnosti, določenih v 4. členu tega sklepa;
(h) »LTV (angl. Loan-to-value)« je razmerje med zneskom kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, ob sklenitvi kreditne pogodbe;
(i) »znesek kredita« vključuje celoten znesek kredita, odobren ob sklenitvi kreditne pogodbe. Pri kreditih, ki se izplačujejo v tranšah (npr. krediti za nepremičnine v gradnji), se upošteva celoten znesek odobrenega kredita, ne glede na to, kdaj je izvedeno izplačilo;
(j) »celotni dolg potrošnika« se nanaša na celotni dolg potrošnika ob sklenitvi kreditne pogodbe, kot se izračuna v skladu s 5. členom tega sklepa;
(k) »strošek servisiranja kredita« predstavlja znesek poplačila kredita v obdobju enega leta po datumu sklenitve kreditne pogodbe, ki vključuje obresti in odplačilo glavnice (razdolžnino) in se izračuna v skladu s 6. členom tega sklepa;
(l) »strošek servisiranja celotnega dolga« je seštevek stroškov servisiranj kreditov, ki so všteti v celotni dolg kreditojemalca, kot se izračuna v skladu s 6. členom tega sklepa;
(m) »dohodek potrošnika« je dohodek potrošnika v obdobju enega leta pred datumom sklenitve nove kreditne pogodbe, kot se izračuna v skladu s 7. členom tega sklepa;
(n) »DSTI (angl. Debt service-to-income)« je razmerje med stroškom servisiranja celotnega dolga in dohodkom potrošnika ob sklenitvi kreditne pogodbe;
(o) »premostitveni kredit« je:
a) kreditna pogodba za stanovanjsko nepremičnino, ki ni sklenjena za fiksno obdobje ali pri kateri je treba kredit odplačati v 12 mesecih in ki potrošniku služi kot začasna rešitev glede financiranja kredita za nepremičnino, preden sklene drug finančni dogovor za nepremičnino;
b) kreditna pogodba, ki je sklenjena najdlje za čas do poteka datuma vezave vloge v banki kreditodajalki in katere obveznosti se lahko najpozneje ob poteku kreditne pogodbe v celoti poravnajo iz sredstev zadevne vloge;
(p) »premostitveni kredit, zavarovan s finančnimi instrumenti« je kreditna pogodba, pri kateri potrošnik za celotno obdobje trajanja kreditne pogodbe zastavi finančne instrumente in izpolnjuje vse pogoje iz 8. člena tega sklepa;
(q) »ročnost ali originalna zapadlost kredita« jeobdobje med datumom (prvega) črpanja kredita in datumom zapadlosti zadnjega obroka kredita. Če je obdobje med datumom odobritve kreditne pogodbe in datumom (prvega) črpanja daljše od tridesetih koledarskih dni za kreditne pogodbe za potrošniški namen in devetdesetih koledarskih dni za kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino, se ne glede na prvi stavek te definicije kot ročnost ali originalna zapadlost kredita šteje obdobje od datuma odobritve kreditne pogodbe do datuma zapadlosti zadnjega obroka kredita;
(r) »glavni borzni indeks« je:
a) indeks, naveden v Prilogi I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2016/1646 z dne 13. septembra 2016 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z glavnimi indeksi in priznanimi borzami v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah za in investicijska podjetja (UL L št. 245 z dne 14. 9. 2016, str. 5);
b) indeks v državi članici ali tretji državi, ki ni naveden pod točko a), ki ga je pristojni organ v relevantni državi članici ali relevantni javni organ v tretji državi opredelil kot glavni borzni indeks;
c) indeks, ki ni naveden pod točkama a) in b), ki ga sestavljajo delnice vodilnih podjetij v ustrezni jurisdikciji;
(s) »LTC (angl. Loan-to-collateral)« je razmerje med zneskom premostitvenega kredita, zavarovanega s finančnimi instrumenti, in vrednostjo finančnih instrumentov, s katerimi je kredit zavarovan ob sklenitvi kreditne pogodbe;
(t) »anuitetni način odplačevanja kredita« je način odplačevanja, pri katerem potrošnik kredit odplačuje v enotnem znesku, pri čemer se najprej pokrivajo obresti za obdobje med dvema plačiloma, preostali znesek pa pomeni razdolžnino, za katero se zmanjša glavnica.
(izjeme od uporabe sklepa)
Ta sklep se ne uporablja za:
(1) pogodbe o finančnem zakupu (lizingi, najemi);
(2) pogodbe, pri katerih so bili izvedeni ukrepi restrukturiranja, kot so definirani v Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. junija 2013, str. 1), zadnjič spremenjeni z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1043 z dne 24. junija 2021 o podaljšanju prehodnih določb iz Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s kapitalskimi zahtevami za izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank (UL L št. 225 z dne 25. junija 2021, str. 52) (v nadaljevanju: Uredba 575/2013/EU);
(3) kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino, v celoti zavarovane z jamstvom Republike Slovenije, ki se za namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje v skladu z 235. členom Uredbe 575/2013/EU obravnavajo kot izpostavljenosti do Republike Slovenije, ki se jim v skladu s četrtim odstavkom 114. člena Uredbe 575/2013/EU dodeli utež tveganja 0 %.
(vrednost stanovanjske nepremičnine v posebnih primerih)
(1) V primeru stanovanjske nepremičnine v gradnji ali obnovi se kot vrednost stanovanjske nepremičnine uporabi predvidena vrednost nepremičnine po gradnji oziroma obnovi.
(2) Če je stanovanjska nepremičnina že obremenjena s hipotekami, se vrednost nepremičnine zmanjša za celotni znesek dolga, že zavarovan s hipotekami na tej nepremičnini. V primeru enakega vrstnega reda hipotek se vrednost nepremičnine sorazmerno porazdeli med dolgove, zavarovane s hipotekami na tej nepremičnini.
(3) Za namene tega sklepa vrednost stanovanjske nepremičnine ne upošteva notranjih prilagoditev in načinov izračuna vrednosti nepremičnine, ki se uporabljajo za namene obvladovanja tveganj. Na vrednost nepremičnine se ne aplicirajo odbitki (angl. haircut).
(način izračuna celotnega dolga potrošnika)
(1) Celotni dolg potrošnika vključuje znesek kredita, ki je predmet zadevne kreditne pogodbe, ter zneske vseh drugih neporavnanih kreditnih pogodb, razen dolgov, povezanih s kreditnimi karticami in limiti.
(2) V celotni dolg potrošnika se ne vključijo krediti, ki so predmet poplačila s sredstvi zadevne kreditne pogodbe.
(3) Kadar kreditna pogodba vključuje več potrošnikov, se znesek kredita razporedi med potrošnike glede na delež stroška servisiranja kredita, ki ga plačuje posamezen potrošnik.
(4) Morebitna poroštva potrošnika za obstoječe kreditne pogodbe se ne upoštevajo v celotni dolg potrošnika.
(način izračuna stroška servisiranja kredita in stroška servisiranja celotnega dolga)
(1) Ne glede na dejanski način odplačevanja kredita se pri izračunu stroška servisiranja kredita, kot je opredeljen v načrtu odplačevanja, pri vseh kreditih upošteva predpostavka anuitetnega načina odplačevanja kredita.
(2) Pri kreditih, pri katerih se obrestna mera med njihovo življenjsko dobo spreminja (npr. promocijska obrestna mera v prvih nekaj mesecih odplačila kredita), se strošek servisiranja kredita izračuna na podlagi povprečne pogodbene obrestne mere, izračunane ob upoštevanju celotne življenjske dobe kredita.
(3) Pri kreditih z variabilno obrestno mero se pri izračunu povprečne pogodbene obrestne mere predpostavi, da referenčna obrestna mera ostane nespremenjena skozi življenjsko dobo kredita.
(4) Ne glede na točko (e) 2. člena tega sklepa se premostitveni krediti, premostitveni krediti, zavarovani s finančnimi instrumenti, in krediti z odobrenim moratorijem, razen če je dolžina moratorija krajša kot ročnost na novo odobrene kreditne pogodbe, ne upoštevajo pri izračunu stroška servisiranja celotnega dolga.
(izračun letnega dohodka potrošnika)
(1) Banka pri izračunu letnega dohodka potrošnika upošteva prejemke iz vseh dohodkovnih virov, kot jih opredeljuje zakon o dohodnini (dohodki iz delovnega razmerja, dohodki iz dejavnosti, pokojnine, prejemki od oddaje nepremičnin, finančnih investicij in drugih virov).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek banka pri izračunu letnega dohodka potrošnika ne upošteva:
(a) prejemkov enkratne oziroma občasne narave (npr. jubilejne nagrade, izredne nagrade) razen vračila dohodnine in
(b) prejemkov, ki so v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje izvzeti iz izvršbe.
(3) Pri izračunu letnega dohodka potrošnika se upoštevajo dohodki, zmanjšani za davke in prispevke (npr. prispevki za zdravstveno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje in socialna zavarovanja), pred odštetjem življenjskih stroškov (npr. stroški prehrane, namestitve, ogrevanja itd.).
(4) Ne glede na točko (m) 2. člena tega sklepa lahko banka izjemoma upošteva dohodek v preteklih treh mesecih, preračunan na letno raven, če kreditojemalec pred tem ni bil zaposlen ali v primeru menjave službe ali napredovanja, pri čemer dohodke, značilne za posamezna četrtletja (božičnica, trinajsta plača, regres ipd.), upošteva le enkrat.
(5) Kadar znesek kreditne pogodbe za potrošni namen ne presega 5,000 EUR, se lahko dohodek potrošnika izračuna tako, da se trije najnižji mesečni dohodki iz delovnega razmerja ali pokojnine v zadnjih 12 mesecih preračunajo na letno raven.
(6) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se lahko za izračun dohodka iz dejavnosti za samostojne podjetnike, pri katerih se za ugotavljanje davčne osnove upoštevajo normirani odhodki, kot dohodek iz dejavnosti upošteva tudi razlika med dejanskimi prihodki in odhodki samostojnega podjetnika, kot izhaja iz računovodskih izkazov, zmanjšana za davke in prispevke, kot je določeno v tretjem odstavku.
(pogoji premostitvenega kredita, zavarovanega s finančnimi instrumenti)
(1) Kot premostitveni kredit, zavarovan s finančnimi instrumenti, šteje kreditna pogodba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
(a) je zavarovana s primernimi finančnimi instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka tega člena;
(b) ročnost kreditne pogodbe ob sklenitvi ne presega zapadlosti katerega koli od finančnih instrumentov, danih v zavarovanje;
(c) ročnost kreditne pogodbe ob sklenitvi ne presega 36 mesecev.
(2) Kot primerni finančni instrumenti štejejo:
(a) prenosljivi vrednostni papirji;
(b) instrumenti denarnega trga;
(c) enote kolektivnih naložbenih podjemov,
kot so podrobneje opredeljeni v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, in izpolnjujejo zahteve iz tretjega odstavka tega člena.
(3) Finančni instrumenti, dani v zavarovanje, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
(a) so dani v zavarovanje izključno za poplačilo obveznosti iz zadevne kreditne pogodbe in nimajo drugih predhodnih bremen;
(b) njihov imetnik in lastnik je kreditojemalec;
(c) so likvidni in kotirajo na reguliranem trgu, kot je opredeljen v 13. točki Uredbe 600/2014/EU;
(d) izpolnjujejo posebne zahteve za posamezne vrste finančnih instrumentov, kot so opredeljene v četrtem, petem in šestem odstavku tega člena.
(4) Lastniški vrednostni papirji morajo biti vključeni v glavni borzni indeks.
(5) Izdajatelj dolžniškega vrednostnega papirja ali dolžniški vrednostni papirji morajo imeti bonitetno oceno ene od bonitetnih agencij, registriranih ali certificiranih v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah, ki ustreza naložbenemu razredu.
(6) Enote kolektivnih naložbenih podjemov morajo imeti dnevno javno objavljeno ceno.
(7) Banka mora pri odobritvi premostitvenega kredita, zavarovanega s finančnimi instrumenti, upoštevati pogoje, ki so določeni v zakonu, ki ureja potrošniške kredite, ter v sklepu, ki ureja uporabo Smernic o odobravanju in spremljanju kreditov.
2. NAJDALJŠA DOVOLJENA ROČNOST NOVIH KREDITNIH POGODB
(1) Ročnost kreditne pogodbe za potrošni namen ob sklenitvi ne sme presegati 84 mesecev.
(2) Ročnost kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino ni omejena.
(3) Ročnost premostitvenih kreditov, zavarovanih s finančnimi instrumenti, ne sme presegati 36 mesecev.
(1) Najdaljša ročnost iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko pri največ 15 % novih kreditnih pogodbah za potrošni namen presega 84 mesecev, vendar ne več kot 120 mesecev.
(2) Dovoljena odstopanja so določena na četrtletni ravni in se izračunajo glede na skupen znesek novih kreditnih pogodb za potrošni namen, odobrenih v prejšnjem četrtletju, ki so skladne z 9. in 11. členom tega sklepa.
(3) Kreditne pogodbe, ki presegajo omejitev ročnosti iz 9. člena tega sklepa, ne smejo biti odobrene z razmerjem DSTI, ki je višje od omejitve, določene v 11. členu tega sklepa.
3. NAJVIŠJE DOVOLJENO RAZMERJE DSTI
(1) Ob sklenitvi nove kreditne pogodbe razmerje DSTI ne sme preseči:
(a) pri potrošnikih z mesečnimi dohodki, ki so nižji od ali enaki 2-kratniku minimalne bruto plače, kot jo določa zakon, ki opredeljuje minimalno plačo: 50 %, in
(b) pri potrošnikih z mesečnimi dohodki, ki so višji od dohodka, opredeljenega v točki (a): 50 % za del dohodka do vključno višine dohodka, opredeljenega v točki (a), in 67 % za del dohodka, ki presega dohodek, opredeljen v točki (a).
(2) Ne glede na višino dohodka mora potrošniku po plačilu vseh obrokov iz kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 % minimalne bruto plače, kot jo določa zakon, ki opredeljuje minimalno plačo. Če potrošnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mu mora ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči (v nadaljevanju: znesek za vzdrževane družinske člane).
(3) Če kreditno pogodbo sklene več potrošnikov, veljata določili iz prvega in drugega odstavka tega člena za vsakega potrošnika posebej.
(4) Ta člen se ne uporablja za premostitvene kredite in za premostitvene kredite, zavarovane s finančnimi instrumenti.
(5) Kadar se višina minimalne plače ali znesek za vzdrževane družinske člane spremenita, lahko banka pri izračunu omejitev razmerja DSTI za vloge, ki jih prejme do konca koledarskega meseca, v katerem je prišlo do spremembe, uporablja prejšnje vrednosti. Če so vrednosti spremenjene manj kot deset delovnih dni pred koncem koledarskega meseca, lahko banka prejšnje vrednosti uporablja še za vloge, ki jih prejme v naslednjem koledarskem mesecu.
(1) Ne glede na prvi in drugi odstavek 11. člena sme najvišje razmerje DSTI presegati največ 10 % novih kreditnih pogodb za stanovanjsko nepremičnino in največ 10 % kreditnih pogodb za potrošni namen pod pogojem, da razmerje DSTI teh kreditnih pogodb ne presega 67 %. Kreditne pogodbe za potrošni namen, ki presegajo najvišje razmerje DSTI, predpisano v 11. členu tega sklepa, morajo biti skladne z 9. členom tega sklepa.
(2) Dovoljena odstopanja za kreditne pogodbe za potrošni namen so določena na četrtletni ravni in se izračunajo glede na skupen znesek novih kreditnih pogodb za potrošni namen (brez upoštevanja premostitvenih kreditov in premostitvenih kreditov, zavarovanih s finančnimi instrumenti), odobrenih v prejšnjem četrtletju, ki so skladne z 9. in 11. členom tega sklepa.
(3) Dovoljena odstopanja za kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino so določena na četrtletni ravni in se izračunajo glede na skupen znesek novih kreditnih pogodb za stanovanjsko nepremičnino (brez upoštevanja premostitvenih kreditov in premostitvenih kreditov, zavarovanih s finančnimi instrumenti), odobrenih v prejšnjem četrtletju, ki so skladne z 11. členom tega sklepa.
(4) Bankam se priporoča, da pri izračunu dovoljenjih odstopanj kot skupni znesek novih kreditnih pogodb za stanovanjsko nepremičnino upoštevajo samo zneske kreditnih pogodb iz prejšnjega odstavka, ki so hkrati skladne s priporočilom iz 14. člena tega sklepa, če so zavarovane s stanovanjsko nepremičnino.
(5) Če kreditno pogodbo sklene več potrošnikov in eden od teh ne izpolnjuje omejitev iz 11. člena tega sklepa, se v delež odstopanj šteje celoten znesek kreditne pogodbe.
4. NAJVIŠJE DOVOLJENO RAZMERJE LTC ZA PREMOSTITVENE KREDITE, ZAVAROVANE S FINANČNIMI INSTRUMENTI
(1) Ob sklenitvi premostitvenega kredita, zavarovanega s finančnimi instrumenti, razmerje LTC ne sme presegati 70 %.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se bankam priporoča, da ob upoštevanju dejavnikov kot so na primer kakovost finančnega instrumenta, vrsta finančnega instrumenta, nestanovitnost finančnega instrumenta, likvidnost finančnega instrumenta in valuta finančnega instrumenta, po potrebi uporabijo strožjo omejitev razmerja LTC.
5. NAJVIŠJE PRIPOROČENO RAZMERJE LTV ZA NOVE KREDITNE POGODBE, ZAVAROVANE S STANOVANJSKO NEPREMIČNINO
(1) Ob sklenitvi nove kreditne pogodbe, zavarovane s stanovanjsko nepremičnino, se priporoča, da razmerje LTV ne presega 70 %.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za kreditno pogodbo za primarno nepremičnino priporoča, da razmerje LTV ne presega 80 %. Če kreditno pogodbo za stanovanjsko nepremičnino sklene več potrošnikov, se šteje, da ti kupujejo, obnavljajo ali gradijo primarno nepremičnino, če bo ta nepremičnina primarna nepremičnina za vsaj polovico potrošnikov, ki sklepajo kreditno pogodbo.
(3) Banka mora evidentirati in obrazložiti odstopanja od priporočil iz prvega in drugega odstavka tega člena.
6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(prenehanje veljavnosti sklepa)
(1) Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva (Uradni list RS, št. 64/19 in 75/20).
(2) V prvem četrtletju po uvedbi sklepa lahko banke pri izračunu dovoljenih izjem, ki jih opredeljujeta 10. in 12. člen, kot skupni znesek novo sklenjenih kreditnih pogodb upoštevajo kreditne pogodbe, ki so bile odobrene v prejšnjem ali tekočem četrtletju.
(3) Za kreditne pogodbe, sklenjene do 1. 9. 2022, lahko banka uporablja določbe 9.a člena Sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva (Uradni list RS, št. 64/19 in 75/20).
Makrobonitetni ukrepi, določeni s tem sklepom, veljajo do preklica.
Sklep začne veljati 1. julija 2022.
Ljubljana, dne 29. aprila 2022
