Na podlagi četrtega in osmega odstavka 78. člena, prvega odstavka 81. člena, tretjega odstavka 82. člena, drugega odstavka 87. člena in šestega odstavka 88. člena ter za izvrševanje prvega odstavka 81. člena Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo in 54/21) Vlada Republike Slovenije izdaja
o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic prosilcem za mednarodno zaščito
(1) Ta uredba podrobneje ureja načine in pogoje za zagotavljanje pravic prosilcem za mednarodno zaščito, in sicer glede:
1. posebne obravnave ranljivih oseb s posebnimi potrebami,
2. materialne oskrbe v primeru nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi ali nastanitveni kapaciteti, vzpostavljeni na meji oziroma v bližini meje ali na območju letališča oziroma sidrišča (v nadaljnjem besedilu: azilni dom),
3. nujnega zdravljenja,
4. izobraževanja,
5. dostopa na trg dela,
6. žepnine,
7. humanitarne pomoči.
(2) Ta uredba podrobneje določa tudi nastanitev vlagateljev namere v azilnem domu in njihove pravice.
(nastanitev vlagateljev namere v sprejemne prostore)
(1) Vlagatelja namere se po končanem predhodnem postopku nastani v sprejemnih prostorih (v nadaljnjem besedilu: sprejemni prostori). Vlagatelj namere se nastani v enega izmed sprejemnih prostorov glede na kategorijo, v katero spada.
(2) Vlagatelja namere in predmete, ki jih ima ta pri sebi, pred nastanitvijo v sprejemne prostore v skladu s svojimi pooblastili in v skladu z zakonom, ki ureja zasebno varovanje, površinsko pregleda varnostnik.
(3) Vlagatelja namere se pred nastanitvijo v sprejemne prostore seznani s tem, da je objekt video nadzorovan. Seznanitev vlagatelj namere potrdi s podpisom izjave na obrazcu iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Med nastanitvijo v sprejemnih prostorih je vlagatelju namere zagotovljena prehrana, nujne higienske potrebščine, nujna oblačila in obutev ter dostop do nujnega zdravljenja. Vlagatelju namere s posebnimi zdravstvenimi ali drugimi potrebami, ki jih dokaže z zdravniškim ali drugim ustreznim potrdilom, urad Vlade Republike Slovenije, pristojen za oskrbo in integracijo migrantov (v nadaljnjem besedilu: urad), zagotovi ustrezno prehrano.
(uveljavljanje pravic prosilcev za mednarodno zaščito)
Prosilec za mednarodno zaščito (v nadaljnjem besedilu: prosilec) uveljavlja pravice iz Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo in 54/21; v nadaljnjem besedilu: zakon) z izkaznico prosilca.
(obravnava ranljivih oseb s posebnimi potrebami)
(1) Če se v postopkih v skladu s 13. členom zakona ali s strani uslužbencev urada ugotovi obstoj posebnih potreb glede sprejema oziroma potreb po posebnih jamstvih v postopku, se te posebne potrebe navedejo na obrazcu iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe. Obrazec je del spisa ali spisovne dokumentacije prosilca ter priloga individualnega načrta, ki ga pripravi socialni delavec skupaj s prosilcem tekom nastanitve.
(2) Da se zagotovijo vsa potrebna postopkovna jamstva oziroma prilagodijo pogoji sprejema ranljivim osebam s posebnimi potrebami, se ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in urad medsebojno obveščata.
(3) Prosilcu s posebnimi potrebami glede sprejema urad zagotavlja posebno nego, skrb in obravnavo, pri čemer se obravnava prilagodi ranljivosti osebe. Osebi se prilagodijo nastanitev, zdravstvena oskrba, prehrana, materialna oskrba in psihološko svetovanje.
(4) Prosilcu, ki potrebuje posebna jamstva v postopku, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, skladno z naravo ocenjenih posebnih potreb prilagodi tolmačenje v postopku mednarodne zaščite in mu zagotovi pomoč ustreznega strokovnjaka, ki mu pomaga, da lahko sodeluje v postopku mednarodne zaščite. Če je prosilec gluh, mu ministrstvo omogoči tolmača znakovnega jezika. Če se prosilec ne more izražati ne govorno ne z znakovnim jezikom, mu ministrstvo omogoči izražanje na drug način.
(5) Prosilcu iz drugega odstavka tega člena ministrstvo omogoči več časa za pripravo na osebni razgovor. Če je to potrebno, se osebni razgovor lahko izvede tudi po delih.
(pravica do materialne oskrbe v primeru nastanitve v azilnem domu)
(1) Prosilcu, ki nima lastnih sredstev za preživljanje v višini zneska osnovnega minimalnega dohodka in je nastanjen v azilnem domu, prehrano, obleko in obutev ter higienske potrebščine zagotavlja urad.
(2) Če je prosilec nastanjen v drugi primerni instituciji v skladu z drugim odstavkom 83. člena zakona in nima lastnih sredstev za preživljanje ali mu preživljanje ni zagotovljeno kako drugače ter na podlagi drugega predpisa ni določen drug zavezanec za plačilo nastanitve in nima zagotovljene brezplačne nastanitve, mu urad na podlagi izstavljenega računa institucije krije stroške materialne oskrbe v tej instituciji.
(1) Strošek dnevne nastanitve za prosilca je povprečni dnevni strošek nastanitve v azilnem domu, izračunan za proračunsko obdobje preteklega leta. Izračuna se tako, da se ob zaključku proračunskega leta seštejejo vsi stroški iz drugega odstavka tega člena, nato pa se delijo s številom bivalnih dni vseh prosilcev in vlagateljev namere v obračunskem letu.
(2) Med stroške nastanitve spadajo stroški, povezani z ogrevanjem, vodarino, električno energijo ter komunalnimi in telekomunikacijskimi storitvami. Upoštevajo se le stroški nastanitvenega dela azilnega doma.
(3) Mesečni strošek nastanitve se izračuna tako, da se pomnoži višina stroška dnevne nastanitve s številom dni v mesecu.
(4) Vlada Republike Slovenije enkrat letno s sklepom določi višino dnevnega stroška nastanitve za prosilca. Sklep mora biti sprejet do konca marca tekočega leta.
(ugotavljanje lastnih sredstev za preživljanje)
(1) Urad kot lastna sredstva prosilca za preživljanje upošteva sredstva, ki jih ima v lasti vlagatelj namere ob nastanitvi v sprejemne prostore, oziroma sredstva, ki jih ima prosilec v lasti ob nastanitvi v azilni dom oziroma jih ima v lasti prosilec v času bivanja v azilnem domu. Ob prihodu vlagatelja namere v azilni dom mora predstavnik organa, ki osebo pripelje, popisati njegova denarna sredstva. Denarna sredstva se popišejo na obrazcu iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, in se izroči uradu.
(2) Urad kot lastna sredstva za preživljanje upošteva tudi mesečne neto prejemke, pridobljene na podlagi 87. člena zakona.
(3) Nagrada, prejeta na podlagi devetega odstavka 82. člena zakona, in žepnina se ne upoštevata kot lastna sredstva za preživljanje.
(4) Višina mesečnega povračila za kritje stroškov ali sorazmernega deleža stroškov nastanitve se določi na novo, če je prosilcu treba zaradi spremembe mesečnega zneska lastnih sredstev za preživljanje v skladu z 8. členom te uredbe določiti nov znesek povračila za kritje stroškov nastanitve.
(5) V primeru ugotavljanja lastnih sredstev za preživljanje družine se upoštevajo sredstva vseh družinskih članov. Pri opredelitvi družinskih članov se uporablja določba 25. točke 2. člena zakona.
(izračun povračila za kritje stroškov ali sorazmernega deleža stroškov nastanitve)
Urad na podlagi ugotovljenega mesečnega zneska prosilčevih lastnih sredstev za preživljanje iz prejšnjega člena izračuna višino mesečnega povračila za kritje stroškov ali sorazmernega deleža stroškov nastanitve, upoštevajoč naslednje kriterije:
Lastna sredstva na osebo | Mesečno povračilo za kritje stroškov ali sorazmernega deleža stroškov materialne oskrbe v odstotkih |
Enaka ali večja od višine osnovnega zneska minimalnega dohodka do višine 75 % neto minimalne plače | 50 % od mesečnega stroška nastanitve v skladu s tretjim odstavkom 6. člena te uredbe |
Enaka ali večja od višine 75 % neto minimalne plače do višine neto minimalne plače | 75 % od mesečnega stroška nastanitve v skladu s tretjim odstavkom 6. člena te uredbe |
Višja od višine neto minimalne plače | 100 % mesečnega stroška nastanitve v skladu s tretjim odstavkom 6. člena te uredbe |
Prosilec mesečno krije stroške oziroma sorazmerni delež stroškov nastanitve na podlagi odločbe urada iz tretjega odstavka 82. člena zakona, s katero se določijo višina mesečnega povračila za kritje stroškov ali sorazmernega deleža stroškov nastanitve za posamezni mesec koriščenja pravice do nastanitve in roki, v katerih se mora plačilo izvesti. Urad pri neplačnikih izvede ustrezne postopke v skladu z zakonodajo.
(1) Prosilec je v skladu z nastanitvenimi možnostmi nastanjen na ustreznem oddelku azilnega doma, pri čemer urad upošteva starost, spol in položaj ranljivih oseb s posebnimi potrebami ter družbeno skupino, ki ji pripada prosilec, načelo ohranjanja enotnosti družine ter pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.
(2) Komunikacija z uradno osebo urada poteka tako, da je identiteta prosilca nesporno jasna.
(3) Prosilec je ob nastanitvi v jeziku, ki ga razume, informiran o pravicah in dolžnostih ter še posebej o določbah, ki se nanašajo na pravila bivanja v azilnem domu, poteku aktivnosti v azilnem domu in zunaj njega, o določbah drugega odstavka 50. člena, prve alineje prvega odstavka, petega, šestega in sedmega odstavka 78. člena zakona ter o požarnem redu objekta, v katerem je nastanjen. Izvedbo informiranja potrdi s podpisom izjave na obrazcu iz Priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Urad zagotovi, da se ves čas postopka spremlja položaj ranljivih oseb s posebnimi potrebami in se jim zagotovita ustrezna skrb in podpora.
(5) Vsakemu prosilcu pripada ležišče. Nastanitvene sobe si prosilec ne more izbirati sam. Prav tako ne more izbirati števila nastanjenih oseb v sobi. Prosilcu je omogočena souporaba čajne kuhinje, sanitarnih prostorov in ročne pralnice na nastanitvenem oddelku ter skupnih prostorov, namenjenih za preživljanje prostega časa.
(6) Urad na podlagi vloge prosilca na obrazcu iz Priloge 5, ki je sestavni del te uredbe, izda dovolilnico iz šestega odstavka 82. člena zakona na obrazcu iz Priloge 6, ki je sestavni del te uredbe, v naslednjih utemeljenih primerih, če ne obstajajo razlogi, ki bi nasprotovali izdaji dovolilnice:
– organiziranje večdnevnih aktivnosti s strani urada ali drugih organizacij,
– humanitarni in drugi utemeljeni osebni razlogi (poroka, smrt, sklenitev zakonske zveze, rojstvo otroka itd.).
(7) Mladoletnemu prosilcu se dovolilnica iz prejšnjega odstavka izda samo s pisnim soglasjem staršev oziroma zakonitega zastopnika.
(8) Prosilec uradu pred izdajo dovolilnice iz šestega odstavka tega člena posreduje podatke o naslovu, kjer se bo zadrževal, telefonsko številko, na kateri bo ves čas odsotnosti dosegljiv, ime in priimek osebe, pri kateri se bo zadrževal, ter njeno telefonsko številko. Urad pred izdajo dovolilnice preveri resničnost posredovanih podatkov. Če so posredovani podatki neresnični, se dovolilnica ne izda.
(9) V primeru iz petega odstavka 78. člena zakona poda prosilec vlogo za izdajo dovolilnice na obrazcu iz Priloge 7, ki je sestavni del te uredbe. Vlogi priloži ustrezna dokazila.
(razselitev na zasebni naslov)
(1) Urad lahko ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 83. člena zakona prosilcu odobri razselitev na zasebni naslov na podlagi vloge, ki se vloži na obrazcu iz Priloge 8, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Ustreznost pogojev za bivanje na zasebnem naslovu ugotavlja urad, ki opravi ogled prostorov za bivanje. O ogledu se pripravi poročilo na obrazcu iz Priloge 9, ki je sestavni del te uredbe. Ogled se tudi slikovno dokumentira.
(3) Zagotovljeni pogoji za bivanje prosilca na zasebnem naslovu morajo ustrezati minimalnim bivalnim in minimalnim higienskim standardom.
(4) Minimalni bivalni standardi so:
– prostori, namenjeni prebivanju, spanju in uživanju hrane, morajo imeti tla pokrita z oblogo, ki jo je mogoče učinkovito mokro čistiti oziroma razkuževati, stene in strop morajo biti toplotno izolirani, vrata in okna morajo tesniti in se odpirati, da je omogočeno zračenje,
– prostori, namenjeni bivanju, spanju in uživanju hrane, morajo biti vzdrževani tako, da se ohranjajo v dobrem stanju in omogočajo uporabo, zagotovljeno mora biti tudi ogrevanje,
– v objektu mora biti na vidnem mestu nameščena omarica za prvo pomoč, dosegljiva vsem stanovalcem,
– v dnevnih in spalnih prostorih mora biti zagotovljena zadostna naravna in električna osvetlitev,
– za vsakega stanovalca mora biti zagotovljena samostojna postelja, druga nad drugo sta lahko največ dve postelji,
– v prostoru, ki je namenjen bivanju, spanju in uživanju hrane, lahko prebiva največ šest oseb,
– glede na število oseb, ki prebivajo v prostoru, mora biti zagotovljeno za spanje najmanj 6 m² na osebo oziroma na dve osebi, če sta postelji druga nad drugo, za kuhinjo 1 m² in prebivanje 1 m², brez sanitarnih prostorov.
(5) Minimalni higienski standardi so:
– pri souporabi sanitarij do vključno pet uporabnikov morajo biti nameščeni stranišče z izplakovalnikom, umivalnik ter prha z mrzlo in toplo vodo, pri souporabi za šest ali več oseb pa morajo biti nameščeni najmanj po eno stranišče z izplakovalnikom za vsakih začetih pet uporabnikov ter najmanj po en umivalnik in po ena prha z mrzlo in toplo vodo za vsakih začetih deset uporabnikov,
– stranišče in prha morata biti fizično ločena od drugih bivalnih prostorov ali delov prostorov v souporabi,
– sanitarije morajo biti vzdrževane tako, da se ohranjajo v dobrem stanju in omogočajo uporabo, zagotovljena morata biti zračenje in električna osvetlitev, tla in stene pa morajo biti obloženi z materiali, ki se čistijo s sanitarnimi čistili.
(6) Vlogi za razselitev na zasebni naslov iz prvega odstavka tega člena prosilec predloži najemno pogodbo oziroma v primeru brezplačne nastanitve izjavo o soglasju lastnika, da sprejme prosilca v nastanitev.
(razselitev v drugo primerno institucijo)
(1) Prosilec se lahko v primeru izjemnih osebnih okoliščin na podlagi njegove vloge oziroma vloge njegovega zakonitega zastopnika ali skrbnika razseli v drugo primerno institucijo, če mu urad ne more zagotoviti ustrezne nastanitve v azilnem domu.
(2) Vlogi za razselitev v drugo primerno institucijo se priložijo dokazila o obstoju izjemnih osebnih okoliščin prosilca, zaradi katerih izvede urad vse potrebne postopke za nastanitev v drugo institucijo, ker prosilcu ne more zagotoviti ustrezne nastanitve v azilnem domu. Vloga za razselitev v drugo primerno institucijo se vloži na obrazcu iz Priloge 10, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Vlogo za razselitev v drugo primerno institucijo prosilec oziroma zakoniti zastopnik ali skrbnik vloži pri uradu, ki vlogo z vsemi priloženimi dokazili posreduje komisiji iz tretjega odstavka 83. člena zakona, ki ugotavlja utemeljenost razlogov za razselitev in o tem poda mnenje.
(4) Če se prosilec nastani v varni hiši ali če gre za interventno nastanitev, se lahko vloga vloži po nastanitvi v navedeni instituciji.
(dolžnost sporočanja in preverjanje okoliščin v zvezi z nastanitvijo na zasebnem naslovu)
(1) Urad lahko preverja vse okoliščine v zvezi z nastanitvijo na zasebnem naslovu, ki vplivajo na upravičenost do razselitve iz azilnega doma.
(2) Prosilca, ki je nastanjen na podlagi 11. ali 12. člena te uredbe, se lahko v primeru spremenjenih okoliščin ali na njegovo prošnjo oziroma prošnjo njegovega zakonitega zastopnika ali skrbnika ponovno nastani v azilnem domu.
(1) Urad ob smiselni uporabi priporočil referenčnih vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil, izdanih s strani inštituta, pristojnega za javno zdravje, zagotovi prosilcu, ki je nastanjen v azilnem domu in ki nima lastnih sredstev za preživljanje v višini zneska osnovnega minimalnega dohodka, prehrano, ki praviloma obsega tri obroke dnevno. V primeru bistvenega povečanja števila nastanjenih prosilcev v azilnem domu je število obrokov ob upoštevanju referenčnih vrednosti za energijski vnos lahko tudi manjše.
(2) Otrokom do 18. leta starosti je prilagojena prehrana glede na njihovo starost in potrebe, imajo pa tudi pravico do dopoldanske in popoldanske malice, ki je prilagojena njihovi starosti in potrebam. Do dopoldanske in popoldanske malice so upravičene tudi nosečnice in doječe matere.
(3) Prosilcu, staremu 18 let ali več, s posebnimi zdravstvenimi potrebami, ki jih dokaže z mnenjem zdravstvenega osebja, urad zagotovi ustrezno prehrano.
(4) Vsebina jedilnikov se usklajuje mesečno.
(obleka, obutev in higienske potrebščine)
(1) Prosilcu urad ob nastanitvi v azilni dom zagotovi nastanitveni paket, ki obsega higienske potrebščine in posteljnino.
(2) Urad prosilcu v skladu z 82. členom zakona zagotavlja higienske potrebščine, ustrezna oblačila in obutev.
(3) Oblačila, obutev in higienske potrebščine iz prejšnjega odstavka se izdajo na podlagi obrazca iz Priloge 11, ki je sestavni del te uredbe. Obrazec izpolni pristojni socialni delavec urada.
V primeru smrti prosilca ali vlagatelja namere in njegovega pogreba v Republiki Sloveniji urad krije stroške osnovnega pogreba v skladu s predpisi o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Naročnik pogreba je urad. Pogreb se praviloma izvede v kraju hrambe pokojnika. Urad ne krije stroškov najema groba.
(pravica do nujnega zdravljenja)
(1) Nujno zdravljenje iz 86. člena zakona izvajajo izvajalci zdravstvene dejavnosti.
(2) Sredstva za nujno zdravljenje iz prejšnjega odstavka zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje.
(3) Sredstva za stroške javnega prevoza za dostop do nujnega zdravljenja zagotavlja urad.
(pravica do izobraževanja)
(1) Urad mladoletnemu prosilcu zagotovi pripravljalno učno pomoč z namenom olajšanja dostopa do izobraževalnega sistema.
(2) Sredstva za organizacijo učne pomoči iz prejšnjega odstavka zagotavlja urad.
(3) Sredstva za zagotavljanje pravic do osnovnošolskega, poklicnega, srednješolskega, višješolskega in visokošolskega izobraževanja ter izobraževanja odraslih zagotavlja ministrstvo, pristojno za izobraževanje, v skladu s predpisi, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja.
(4) Dodatna materialna sredstva za kritje stroškov za nakup učnih pripomočkov in del drugih stroškov za izvedbo izobraževanja iz prvega in drugega odstavka 88. člena zakona (npr. delovni zvezki in učbeniki, če jih ne zagotavlja izobraževani sistem, zvezki, copati, barvice, risalni pribor ter ekskurzije, kulturni, naravoslovni, športni in tehnični dnevi, ki sodijo v obvezne izobraževalne vsebine), ki jih ne zagotavlja ministrstvo, pristojno za izobraževanje, ali samoupravna lokalna skupnost, zagotavlja urad pod pogojem, da prosilec nima lastnih sredstev za preživljanje.
(5) Prosilec, ki se mu zagotovi pravica do izobraževanja v skladu s prvim, drugim ali tretjim odstavkom 88. člena zakona in se izobraževanja redno udeležuje, je upravičen do kritja stroškov javnega prevoza v skladu s petim odstavkom 88. člena zakona. Stroške prevoza krije urad.
(6) Če se prosilec izobraževanja ne udeležuje v skladu s petim odstavkom 88. člena zakona, mora v skladu s šestim odstavkom 88. člena zakona uradu vrniti celotne stroške prevoza. Urad prosilcu o vrnitvi stroškov izda odločbo, iz katere izhajata višina povrnitve stroškov in način povrnitve. Urad pri neplačnikih izvede ustrezne postopke v skladu z zakonodajo, ki ureja področje izvršbe.
(7) Prosilec je upravičen do subvencionirane malice v šoli v skladu s zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
(1) Prosilec, ki dela, posreduje uradu podatke o pravni podlagi za opravljanje dela, o višini dohodkov, delovnem času in delodajalcu vsakič v treh dneh od začetka opravljanja dela. Prosilec posreduje uradu tudi podatke o prenehanju dela in spremembi podatkov med opravljanjem dela.
(2) O prenehanju statusa prosilca urad v treh dneh obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in druge organe, pristojne za izvajanje in nadzor nad izvajanjem delovne zakonodaje, ter delodajalca.
(poklicno usposabljanje in izobraževanje za dostop na trg dela)
Prosilcu se po poteku devetih mesecev od vložitve prošnje omogoči vključitev v tečaje poklicnega usposabljanja in izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.
(1) Prosilec, ki nima lastnih sredstev za preživljanje in mu preživljanje ni zagotovljeno kako drugače, je upravičen do žepnine v višini, ki jo določi Vlada Republike Slovenije.
(2) Žepnino urad prosilcu izplačuje mesečno za pretekli mesec.
(3) Prosilec je upravičen do žepnine do pravnomočno končanega postopka priznanja mednarodne zaščite.
(4) Urad izplačuje žepnino prosilcu praviloma v prostorih azilnega doma. Prosilec s podpisom potrdi prevzem žepnine.
(5) Če prosilec ni nastanjen v azilnem domu, mora sam ali po pooblaščeni osebi prevzeti žepnino v prostorih azilnega doma.
(6) Žepnina se za mladoletnega prosilca izplačuje njegovim staršem oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku.
(7) Nova dejstva in okoliščine, ki vplivajo na pravico do žepnine, prosilec uradu pisno sporoči v osmih dneh od njihovega nastanka.
(8) Urad lahko preverja vse okoliščine v zvezi z izvajanjem pravice do žepnine.
(9) Sredstva za žepnino zagotavlja urad.
(pravica do humanitarne pomoči)
(1) Prosilci lahko prejemajo humanitarno pomoč s strani nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z migracijsko problematiko. V ta namen je nevladnim organizacijam v skladu s hišnim redom azilnega doma in sporazumom, ki ga sklenejo z uradom, omogočen dostop do prosilcev.
(2) V sporazumu iz prejšnjega odstavka se določijo aktivnosti, ki jih nevladne organizacije izvajajo v azilnem domu. Aktivnosti se časovno opredelijo.
(1) Za ugotavljanje obstoja izjemnih osebnih okoliščin za izvedbo vseh potrebnih aktivnosti za nastanitev prosilca v druge primerne institucije v skladu z drugim odstavkom 83. člena zakona, za odobritev dodatnega obsega zdravstvenih storitev iz drugega odstavka 86. člena zakona in za ugotavljanje novo nastalih okoliščin ranljivosti za nastanitev v integracijski hiši ali drugi nastanitveni kapaciteti urada iz četrtega odstavka 93. člena zakona se ustanovi komisija.
(2) Predsednika komisije in njegovega namestnika ter člane komisije in njihove namestnike imenuje in razrešuje predstojnik urada. Predsednik komisije, člani komisije in njihovi namestniki se imenujejo za štiri leta.
(1) Komisijo iz prejšnjega člena sestavljajo predsednik in trije člani.
(2) Predsednik in člani komisije imajo svoje namestnike, ki jih nadomeščajo med njihovo odsotnostjo.
(3) Za predsednika komisije in njegovega namestnika se imenujeta predstavnika urada.
(4) Za člane komisije in njihove namestnike se imenujejo:
– medicinska sestra oziroma zdravstveni tehnik,
– predstavnik nevladnih organizacij s poznavanjem problematike področja mednarodne zaščite,
– predstavnik ministrstva, pristojnega za zdravje, ki ga na predlog ministrstva, pristojnega za zdravje, imenuje predstojnik urada.
(5) Predsednik komisije lahko za pridobitev strokovnih mnenj povabi k sodelovanju tudi druge strokovnjake.
(1) Komisija:
– poda mnenje o obstoju izjemnih osebnih okoliščin za izvedbo vseh potrebnih aktivnosti za nastanitev prosilca v druge primerne institucije v skladu z drugim odstavkom 83. člena zakona,
– ugotavlja upravičenost do dodatnega obsega zdravstvenih storitev iz drugega odstavka 86. člena zakona,
– poda mnenje v zvezi s podaljšanjem obdobja nastanitve oseb s priznano mednarodno zaščito v integracijski hiši iz četrtega odstavka 93. člena zakona.
(2) V mnenju iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka morajo biti jasno navedeni razlogi, ki opravičujejo nastanitev prosilca v druge primerne institucije oziroma podaljšanje obdobja nastanitve oseb s priznano mednarodno zaščito v integracijski hiši.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(nadaljnje prejemanje finančne pomoči)
Prosilci, ki so ob uveljavitvi te uredbe razseljeni v skladu s tretjim odstavkom 83. člena in prejemajo finančno pomoč na podlagi petega odstavka 83. člena Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo), to pomoč prejemajo še naprej v skladu in pod pogoji iz Uredbe o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic prosilcem za mednarodno zaščito (Uradni list RS, št. 27/17).
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic prosilcem za mednarodno zaščito (Uradni list RS, št. 27/17).
Ta uredba začne veljati 9. novembra 2021.
Št. 00701-29/2021
Ljubljana, dne 4. novembra 2021
EVA 2021-1542-0002
Vlada Republike Slovenije
