Uradni list

Številka 3
Uradni list RS, št. 3/2020 z dne 17. 1. 2020
Uradni list

Uradni list RS, št. 3/2020 z dne 17. 1. 2020

Kazalo

62. Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin, stran 114.

  
Na podlagi drugega odstavka 83. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo in 61/17 – GZ) ministrica za infrastrukturo izdaja
P R A V I L N I K 
o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina) 
Ta pravilnik določa klasifikacijo in kategorizacijo zalog in virov trdnih mineralnih surovin, vsebino elaborata o zalogah in virih trdnih mineralnih surovin, način vodenja evidence in hrambe podatkov o zalogah in virih trdnih mineralnih surovin, potrjevanje elaboratov o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin ter izdelavo bilance zalog in virov trdnih mineralnih surovin.
2. člen 
(klasifikacija in kategorizacija zalog in virov trdnih mineralnih surovin) 
Klasifikacija in kategorizacija zalog in virov trdnih mineralnih surovin sta postopka, s katerima se zaloge in viri trdnih mineralnih surovin razvrstijo po izkoristljivosti in raziskanosti.
3. člen 
(trdne mineralne surovine) 
Trdne mineralne surovine v skladu s tem pravilnikom so:
1. antimon,
2. baker,
3. barit,
4. bentonit,
5. boksit – rdeči,
6. boksit – beli,
7. diatomejska prst,
8. fluorit,
9. fosfat,
10. glinenec,
11. grafit,
12. halojzit (halloysit),
13. hrizotilni azbest,
14. kaolin in ilit,
15. karbonatne surovine za kemično industrijo (dolomit, apnenec, kalcit in kreda),
16. keramične in proti ognju odporne vrste gline,
17. kositer,
18. kremenov pesek in kremenov prod,
19. kremenove surovine – kremen, kvarcit, kremenovi peščenjaki in roženci,
20. kromit,
21. lojevec in pirofilit,
22. magnezit,
23. mangan,
24. molibden,
25. naravni kamen (okrasni arhitektonski kamen, arhitektonski gradbeni kamen),
26. natrijeve soli,
27. nikelj in kobalt,
28. oljni (bituminozni) skrilavci,
29. opekarska glina, fliš in lapor za opekarstvo,
30. perlit,
31. premog (črni, rjavi in lignit),
32. prod in pesek,
33. sadra in anhidrit,
34. surovine za cementno industrijo (laporji in apnenci),
35. svinec in cink,
36. tehnični kamen (apnenec, dolomit, magmatske in metamorfne kamnine),
37. tuf,
38. uran,
39. volastonit (wollastonit, spremlja ga kalcit),
40. volfram,
41. zlato in druge plemenite kovine,
42. železo in
43. živo srebro.
4. člen 
(način izvajanja pravilnika) 
(1) Ugotavljanje in razvrščanje zalog in virov trdnih mineralnih surovin v kategorije in razrede, izračun zalog in virov, določitev vsebine elaborata o zalogah in virih, vodenje evidence, postopek za potrditev zalog in virov ter vsebine bilanc o zalogah in virih trdnih mineralnih surovin se izvajajo v skladu z II., III., IV. in V. poglavjem tega pravilnika, ki se uporabljajo za vse trdne mineralne surovine (v nadaljnjem besedilu: mineralne surovine).
(2) Ugotavljanje in razvrščanje zalog posameznih vrst mineralnih surovin ter določitev njihove kakovosti in tehnoloških lastnosti se izvajajo v skladu s Prilogo 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
5. člen 
(izrazi) 
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1. »bilančne zaloge« so zaloge, ki se lahko pri obstoječi stopnji znanosti, tehnike, tehnologije in ekonomike gospodarno izkoriščajo, brez odštevanja odkopnih in industrijskih izgub;
2. »geološke zaloge« so skupne zaloge in viri mineralnih surovin v nahajališču ali v rudnem telesu, brez odštevanja odkopnih in industrijskih izgub;
3. »geološko-ekonomska ocena« je ocena, s katero se določa bilančnost zalog v nahajališčih, ki so v fazi raziskav;
4. »industrijske zaloge« so tiste količine odkopnih zalog, ki so zmanjšane za izgube v procesih priprave, obogatitve in predelave mineralne surovine;
5. »kategorizacija zalog« je razvrstitev geoloških zalog na podlagi stopnje raziskanosti nahajališča in poznavanja kakovosti mineralnih surovin v zaloge kategorij A, B in C1 ter vire kategorij C2, D1 in D2;
6. »klasifikacija zalog« je razvrstitev zalog na podlagi tehnično-ekonomske možnosti izkoriščanja v razrede: bilančne, pogojno bilančne in izvenbilančne zaloge;
7. »nahajališče« je pridobivalni ali raziskovalni prostor;
8. »odkopne zaloge« so tiste količine bilančnih zalog, ki so zmanjšane za izgube pri odkopavanju mineralne surovine;
9. »rudarski projekt« je rudarski projekt za pridobitev dovoljenja za raziskovanje ali rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje, izdelan v skladu z zakonom, ki ureja rudarstvo, in rudarski projekt za izkoriščanje mineralnih surovin, izdelan v skladu z Zakonom o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99, 46/04 in 68/08);
10. »tehnično-ekonomska ocena« je ocena, s katero se določa bilančnost zalog na nahajališčih, ki so v fazi izkoriščanja.
II. UGOTAVLJANJE STOPNJE RAZISKANOSTI NAHAJALIŠČ IN RAZVRŠČANJE ZALOG IN VIROV MINERALNIH SUROVIN 
1. Razvrstitev nahajališč na skupine in podskupine
6. člen 
(razvrstitev nahajališč na skupine in podskupine) 
(1) Nahajališča mineralnih surovin se razvrščajo v skupine in podskupine na podlagi:
– velikosti, oblike in zapletenosti geoloških in rudnih teles;
– genetskega tipa nahajališča ali rudnega telesa;
– mineralne sestave in njenih značilnosti;
– načina porazdelitve koristnih surovin;
– tektonike;
– kakovosti mineralne surovine;
– hidrogeoloških značilnosti in
– inženirsko-geoloških značilnosti.
(2) Ugotavljanje in razvrščanje nahajališč posameznih mineralnih surovin se izvajata v skladu s Prilogo 1 tega pravilnika, s katero se urejata tudi ugotavljanje in razvrščanje njihovih zalog iz drugega odstavka 4. člena tega pravilnika.
(3) Glede na razvrstitev nahajališča v skupino in podskupino se določata vrsta in potrebna gostota raziskovalnih del za ugotavljanje stopnje raziskanosti in poznavanja nahajališča.
(4) Če za nahajališče ni ugotovljena stopnja poznavanja katerega od elementov iz prvega odstavka tega člena, se uvrsti v naslednjo nižjo skupino ali podskupino, čeprav po drugih elementih izpolnjuje pogoje za uvrstitev v višjo skupino ali podskupino.
2. Stopnja raziskanosti nahajališča
7. člen 
(ugotavljanje stopnje raziskanosti nahajališča) 
(1) Stopnja raziskanosti nahajališča mineralnih surovin se ugotavlja na podlagi poznavanja naslednjih njegovih značilnosti, ki vključujejo:
a) geološko zgradbo in velikost nahajališča;
b) pripadnost nahajališča ali rudnega telesa določenemu genetskemu tipu ali rudni formaciji;
c) mineralno in petrografsko sestavo ter strukturo in teksturo mineralne surovine – granulometrijska sestava, način zraščanja koristnih mineralov, mineralov jalovine in morebitne druge posebnosti;
č) fizikalno-kemične in fizikalno-mehanske značilnosti mineralne surovine in obdajajočih kamnin;
d) najnižje in srednje vsebnosti koristnih in škodljivih sestavin mineralne surovine;
e) kemijske in tehnološke značilnosti mineralne surovine v zvezi z možnostjo priprave, obogatitve in predelave;
f) prostorsko razporeditev različnih tipov mineralne surovine;
g) litofacialno sestavo in strukturno-tektonske značilnosti mineralne surovine;
h) hidrogeološke značilnosti in režim podzemnih vodá;
i) inženirsko-geološke značilnosti, ki opredeljujejo pogoje za odkopavanje in
j) kategorije in razrede zalog mineralne surovine.
(2) Poleg značilnosti iz prejšnjega odstavka se za ugotavljanje stopnje raziskanosti nahajališča upoštevajo tudi druge značilnosti nahajališča, če so pomembne za določitev pogojev odkopavanja ali za klasifikacijo in kategorizacijo zalog in virov.
3. Raziskovanje nahajališča in določanje gostote raziskovalnih del
8. člen 
(raziskovanje nahajališča) 
(1) Raziskovanje nahajališča mineralnih surovin se izvaja:
– z metodami geoloških, geofizikalnih, geokemičnih, hidrogeoloških in inženirsko-geoloških raziskav;
– s površinskimi in podzemnimi raziskovalnimi rudarskimi deli;
– s površinskim in jamskim raziskovalnim vrtanjem, ali
– z vzorčenjem vseh raziskovalnih del za potrebe geoloških, kemičnih, fizikalno-mehanskih, tehnoloških in drugih preiskav, ki so pomembne za določitev kakovosti in uporabe mineralne surovine.
(2) Raziskovanje nahajališča mineralnih surovin se izvaja v dveh fazah:
‒ 1. faza: osnovne geološke raziskave,
‒ 2. faza: podrobne geološke raziskave.
(3) Z osnovnimi geološkimi raziskavami se ugotavljajo viri kategorij C2, D1 in D2 iz 19., 20. in 21. člena tega pravilnika.
(4) S podrobnimi geološkimi raziskavami se ugotavljajo zaloge kategorij A, B in C1 iz 15., 16. in 17. člena tega pravilnika.
9. člen 
(določanje gostote raziskovalnih del) 
Gostota raziskovalnih del se določi glede na zapletenost geološke zgradbe, stopnjo in način spremenljivosti posameznih geoloških elementov ter glede na velikost in obliko nahajališča.
(2) Za vsako posamezno mineralno surovino so v Prilogi 1 tega pravilnika določene vrste raziskovalnih del po skupinah in podskupinah nahajališč ali rudnih teles. Določene so tudi največje razdalje med raziskovalnimi deli, s katerimi je zagotovljeno ugotavljanje razsežnosti nahajališča ali rudnega telesa ter ugotavljanje in izračun zalog kategorij A, B in C1 iz 15., 16. in 17. člena tega pravilnika.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je dovoljeno odstopanje glede posameznih vrst raziskovalnih del ali največjih razdalj med raziskovalnimi deli:
– kadar se z geostatističnimi metodami in drugimi metodami ugotovi, da bi vrsta predpisanih raziskovalnih del ali največjih razdalj med raziskovalnimi deli povzročila nesmotrno porabo sredstev ali občutno podaljšanje trajanja raziskav;
– kadar je zaradi različnih namenov izkoriščanja iste mineralne surovine potrebna različna stopnja raziskanosti nahajališča ali poznavanja lastnosti mineralne surovine;
– kadar nahajališča zaradi njegovih posebnosti ni mogoče uvrstiti v nobeno skupino ali podskupino, ali
– kadar že obstajajo predhodno izvedena raziskovalna in rudarska dela.
(4) Odstopanja iz prejšnjega odstavka morajo ostati v mejah največje dopustne napake ali v mejah verjetnosti ugotovitve zalog kategorij A, B in C1 v skladu z 31. členom tega pravilnika.
10. člen 
(ugotavljanje raziskanosti mineralne surovine z raziskovalnim vrtanjem) 
(1) Pri ugotavljanju raziskanosti mineralne surovine z raziskovalnim vrtanjem mora odstotek pridobljenega jedra znašati:
– najmanj 75 % jedra iz vsakega dolžinskega intervala vrtanja skozi mineralno surovino;
– najmanj 70 % jedra, če je bila opravljena karotaža vrtine.
(2) Glede na kategorijo zalog in virov, velikost nahajališča, namen uporabe in fizikalno-mehanske lastnosti mineralne surovine je lahko v skladu s Prilogo 1 tega pravilnika odstotek dobljenega jedra različen od vrednosti, navedene v prejšnjem odstavku tega člena.
(3) Odklon raziskovalne vrtine se meri:
– pri vertikalnih raziskovalnih vrtinah, globljih od 300 m, praviloma na vsakih 100 m globine;
– pri poševnih in horizontalnih vrtinah, daljših od 50 m, na vsakih nadaljnjih 25 m dolžine.
4. Določanje kakovosti in tehnoloških značilnosti mineralne surovine
11. člen 
(način določanja kakovosti mineralne surovine v nahajališču) 
(1) Kakovost mineralne surovine v nahajališču se določa z vzorčenjem in nato s preiskavami odvzetih vzorcev.
(2) Za vsako nahajališče se preizkusno določa najprimernejša metoda vzorčenja, ki ustreza zadevnim naravnim razmeram.
12. člen 
(določanje kakovosti mineralne surovine) 
(1) Kakovost mineralne surovine se določa z laboratorijskimi preiskavami, ki v popolnosti določajo najpomembnejše značilnosti koristnih in škodljivih sestavin mineralne surovine in so pomembne za njena racionalno izkoriščanje in uporabnost.
(2) Kakovost mineralne surovine se določa:
– s kemičnimi, fizikalno-kemičnimi, fizikalno-mehanskimi, mineraloškimi, petrološkimi in drugimi preiskavami v laboratoriju in meritvami na terenu, ali
– s polindustrijskimi in industrijskimi preizkusi za določitev tehnoloških lastnosti mineralne surovine.
(3) Preiskave mineralne surovine se izvajajo v skladu z veljavnimi slovenskimi standardi, ki urejajo preiskave mineralnih surovin.
(4) Rezultati preiskav mineralne surovine se podajajo za koristno surovino v naravnem stanju in njene posamezne sestavine ali frakcije po veljavnih slovenskih standardih, ki urejajo preiskave mineralnih surovin.
(5) Prostorninska masa se določa v naravnem stanju za vsako vrsto mineralne surovine, za katero se zaloge posebej izračunajo.
13. člen 
(določanje tehnoloških lastnosti mineralne surovine) 
(1) Preiskave tehnoloških lastnosti mineralne surovine se opravljajo z laboratorijskimi preiskavami ter polindustrijskimi in industrijskimi preizkusi na reprezentativnih vzorcih.
(2) Za zaloge kategorij A in B se tehnološke lastnosti mineralne surovine ugotavljajo s preiskavami v laboratorijskem ali polindustrijskem obsegu.
(3) Če je bila za kakšno rudno telo opravljena tehnološka preiskava mineralne surovine v industrijskem ali polindustrijskem obsegu in je v praksi potrjeno, da med njim in drugimi rudnimi telesi v istem nahajališču ni pomembnih razlik glede mineralnih in kemičnih značilnosti mineralne surovine, zadoščajo za preostala rudna telesa v istem nahajališču tehnološke preiskave v laboratorijskem obsegu.
(4) Za zaloge kategorije C1 se tehnološke lastnosti mineralne surovine ugotavljajo s preiskavami v laboratorijskem obsegu. Če so v nahajališču zaloge mineralnih surovin višjih kategorij, ki so tehnološko že preiskane, za zaloge kategorije C1 niso potrebne posebne tehnološke preiskave.
(5) Če je v nahajališču zastopanih več naravnih tipov in vrst mineralnih surovin, se tehnološke preiskave opravljajo za vsak tip posebej.
5. Razvrščanje zalog in virov mineralnih surovin
14. člen 
(razvrščanje geoloških zalog) 
(1) Geološke zaloge se v odvisnosti od stopnje raziskanosti in poznavanja kakovosti mineralne surovine razvrščajo v:
‒ zaloge, ki se glede na stopnjo raziskanosti delijo na:
1. kategorijo A ‒ dokazane zaloge;
2. kategorijo B ‒ raziskane zaloge;
3. kategorijo C1 ‒ manj raziskane zaloge;
‒ vire, ki se glede na stopnjo raziskanosti delijo na:
1. kategorijo C2 ‒ perspektivni viri;
2. kategorijo D1 ‒ pričakovani viri;
3. kategorijo D2 ‒ predpostavljeni viri.
(2) Glede na tehnično-ekonomske možnosti izkoriščanja se zaloge razvrščajo v razrede: bilančne, pogojno bilančne in izvenbilančne zaloge. Viri mineralnih surovin kategorij C2, D1 in D2 se ne razvrščajo v razrede.
(3) Bilančne zaloge, zmanjšane za izgube pri odkopavanju, so odkopne zaloge.
(4) Odkopne zaloge, zmanjšane za izgube med industrijskimi procesi (priprava, obogatitev in predelava mineralne surovine), so industrijske zaloge.
(5) Razvrstitev geoloških zalog je prikazana s shemo v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
5.1 Kategorizacija zalog in virov mineralnih surovin
5.1.1 Zaloge mineralnih surovin 
15. člen 
(zaloge kategorije A) 
(1) V zaloge kategorije A se uvrščajo količine mineralnih surovin v nahajališču, pri katerih so:
1. z neposrednim opazovanjem, opravljenimi rudarskimi deli ali z raziskovalnimi vrtinami v celoti ugotovljeni:
– pogoji nastanka;
– lega in razprostranjenost;
– velikost, oblika in zgradba;
– koristne mineralne snovi in njihovo medsebojno razmerje, in
– prostorska razporeditev v nahajališču ali rudnem telesu;
2. v celoti ugotovljene kakovost in tehnološke lastnosti za potrebe priprave, obogatitve in predelave mineralne surovine;
3. v celoti ugotovljeni različki iste vrste mineralne surovine za različne industrijske namene, njihovo medsebojno razmerje in prostorska razporeditev;
4. določene meje med koristno surovino in jalovino, in
5. pojasnjeni tektonski, hidrogeološki, inženirsko-geološki in drugi naravni pogoji v tolikšnem obsegu, da je mogoče določiti metode za izkoriščanje mineralne surovine.
(2) Pri zalogah kategorije A ekstrapolacija ni dovoljena, razen v nahajališčih enostavne geološke zgradbe in enakomerne sestave, ki se izkoriščajo že več let in imajo odprte velike površine.
16. člen 
(zaloge kategorije B) 
(1) V zaloge kategorije B se uvrščajo količine mineralnih surovin v nahajališču, pri katerih so:
1. z neposrednim opazovanjem, opravljenimi raziskovalnimi deli ali z raziskovalnim vrtanjem znani in ugotovljeni:
– pogoji nastanka;
– lega in razprostranjenost;
– velikost, oblika in zgradba;
– koristne mineralne snovi in njihovo medsebojno razmerje in
– prostorska razporeditev v nahajališču ali rudnem telesu;
2. ugotovljene glavne značilnosti kakovosti in glavne tehnološke lastnosti za potrebe priprave, obogatitve in predelave mineralne surovine;
3. ugotovljeni različki iste vrste mineralne surovine za različne industrijske namene, brez podrobnega ugotavljanja prostorske razporeditve za vsak različek mineralne surovine;
4. ugotovljena razmerja ter narava jalovih in izvenbilančnih delov rudnega telesa, brez podrobnega ugotavljanja njihovih mej, in
5. ugotovljeni tektonski, hidrogeološki, inženirsko-geološki in drugi naravni pogoji v obsegu, ki omogoča, da se oceni način izkoriščanja mineralne surovine.
(2) Pri zalogah kategorije B je ekstrapolacija dovoljena. Stopnja dovoljene ekstrapolacije je določena za posamezne mineralne surovine in je navedena v Prilogi 1 tega pravilnika.
17. člen 
(zaloge kategorije C1)
(1) V zaloge kategorije C1 se uvrščajo količine mineralnih surovin v nahajališču, pri katerih so delno:
1. ugotovljeni pogoji nastanka, lega in razprostranjenost ter velikost, oblika in zgradba nahajališča, koristna mineralna surovina in njena prostorska razporeditev;
2. ugotovljene glavne značilnosti kakovosti in glavne tehnološke lastnosti za pripravo, obogatitev in predelavo mineralne surovine;
3. ugotovljeni različki iste vrste mineralne surovine za različne industrijske namene in
4. ugotovljeni tektonski, hidrogeološki, inženirsko-geološki in drugi naravni pogoji za izkoriščanje mineralne surovine.
(2) Pri zalogah kategorije C1 je ekstrapolacija dovoljena. Stopnja dovoljene ekstrapolacije je določena za posamezne mineralne surovine in je navedena v Prilogi 1 tega pravilnika.
18. člen 
(namen zalog) 
Zaloge kategorij A, B in C1 so podlaga za odločitev investitorja o odprtju rudnika in za izdelavo osnovnega koncepta odprtja rudnika v okviru rudarskega projekta za pridobitev koncesije za izkoriščanje. Pri rudnikih v obratovanju so zaloge kategorij A, B in C1 podlaga za izdelavo investicijskega programa in načrtovanje nadaljnjega obratovanja rudnika.
5.1.2 Viri mineralnih surovin 
19. člen 
(viri kategorije C2)
(1) V vire kategorije C2 se uvrščajo količine mineralnih surovin, pri katerih so pogoji nastanka, velikost, oblika in lega določeni po geoloških in geofizikalnih podatkih ter delno raziskani z raziskovalnimi deli ali določeni po analogiji z znanimi deli nahajališča. Kakovost mineralne surovine je določena s preiskavami vzorcev in po podatkih iz najbližjih raziskanih rudnih teles.
(2) Viri kategorije C2 pripadajo delom nahajališča, ki niso dovolj raziskani, da bi omogočili uvrstitev v zaloge, ali so nadaljevanje raziskanih delov nahajališča.
20. člen 
(viri kategorije D1)
(1) V vire kategorije D1 se uvrščajo količine mineralnih surovin, ki se domnevajo po opravljeni analizi splošnih geoloških razmer in primerjanju podatkov iz raziskovalnih in rudarskih del na sosednjem območju.
(2) Viri kategorije D1 so v neraziskanih delih znanih rudnih polj ali v delih, ki so podaljšek raziskanih delov nahajališča.
21. člen 
(viri kategorije D2)
(1) V vire kategorije D2 se uvrščajo predpostavljeni viri na območju, na katerem niso bila odkrita ne nahajališča ne pojavi mineralnih surovin, vendar je mogoče njihov obstoj domnevati. V vire kategorije D2 se uvrščajo količine mineralnih surovin, ki se domnevajo po podatkih o geološkem razvoju in posebnostih geološke zgradbe nekega ozemlja, pridobljenih s kompleksnimi geološkimi, geofizikalnimi in geokemičnimi raziskavami in preiskavami ter z analizo litološko-stratigrafskih, mineraloških, petroloških, strukturno-tektonskih, paleogeografskih in drugih dejstev, ki opredeljujejo pogoje za pojavljanje mineralne surovine.
(2) Viri kategorije D2 se ugotavljajo z analogijo z isto geološko formacijo ter s statističnimi in analitično-sintetičnimi metodami. Poleg tega je mogoče o virih kategorije D2 na neraziskanih območjih domnevati tudi z analogijo po parametrih, ki so bili ugotovljeni na raziskanih območjih z enakimi ali podobnimi genetskimi značilnostmi.
22. člen 
(namen virov) 
(1) Viri kategorij D1 in D2 so podlaga za načrtovanje osnovnih geoloških raziskav na širšem območju.
(2) Viri kategorij C2 so podlaga za nadaljevanje osnovnih geoloških raziskav na ožjem območju.
(3) Viri kategorij D1 in D2 se od virov kategorije C2 razlikujejo po tem, da se parametri za oceno virov kategorij D1 in D2 domnevajo in so določeni posredno.
5.2 Klasifikacija zalog mineralnih surovin
23. člen 
(parametri pri klasificiranju) 
Pri klasificiranju zalog mineralnih surovin v razrede se upoštevajo:
1. genetski parametri – nastanek, potencialnost nahajališča in njegovega širšega območja;
2. znanstveno-tehnični napredek in spremembe na trgu ter druge tehnično-gospodarske razmere lahko vplivajo, da se en razred zalog preklasificira v drugega;
3. geološki parametri – vrsta mineralne surovine, vrsta nahajališča (lega, velikost, oblika in zgradba), količina zalog mineralnih surovin, vsebina koristnih mineralnih snovi in njihova prostorska razporeditev, tektonika, hidrogeološke, inženirsko-geološke razmere in druge geološke razmere nahajališča;
4. tehnični parametri – dostopnost nahajališča, način odpiranja nahajališča, pridobivanja, priprave, obogatitve in predelave mineralne surovine, odkopne in industrijske izgube, časovno obdobje izkoriščanja, transport, preskrba z vodo in energijo ter drugo;
5. tehnološki parametri – parametri, ki vplivajo na pripravo, obogatitev in predelavo mineralne surovine;
6. ekonomski parametri – cena mineralne surovine na trgu, stroški odpiranja, pridobivanja, stroški priprave, obogatitve in predelave mineralne surovine, stroški odkupa zemljišč, stroški sanacije površin po končanem izkoriščanju, interna stopnja donosa in drugo;
7. omejitveni parametri – prostorske in okoljske omejitve;
8. pridobitev vseh predpisanih dovoljenj in druge dokumentacije, in
9. drugi parametri – razvoj regije, občine, kraja, socialni vidiki, strateške potrebe in drugo.
24. člen 
(bilančne zaloge) 
(1) Ekonomičnost izkoriščanja bilančnih zalog mora biti v skladu s trenutnim stanjem znanosti, tehnike, tehnologije in ekonomike. Za različne vrste mineralnih surovin ter različne genetske in industrijske tipe nahajališč istih mineralnih surovin je ekonomičnost lahko različna, odvisno od genetskih, geoloških, tehničnih, tehnoloških, ekonomski, omejitvenih in drugih parametrov.
(2) Ekonomičnost izkoriščanja bilančnih zalog mineralnih surovin se lahko v posameznih primerih ocenjuje z analogijo (primerljivostjo).
(3) Pri ugotavljanju bilančnih zalog osnovne mineralne surovine se ugotovijo tudi druge vrste mineralnih surovin v nahajališču ali rudnem telesu, ki jih je mogoče ekonomično izkoristiti. Ugotovijo se posamezne mineralne surovine, ki so v talnini, krovnini ali v bokih rudnih teles in jih je mogoče ekonomično izkoristiti.
(4) Za nahajališča v izkoriščanju se odkopne izgube mineralne surovine določajo na podlagi izkušenj in podatkov geoloških raziskav ter odkopavanja. Industrijske izgube se določajo na podlagi podatkov priprave, obogatitve in predelave mineralne surovine. Pri odpiranju novih nahajališč se te izgube ocenjujejo glede na podatke geoloških raziskav ali po analogiji z obstoječimi nahajališči.
25. člen 
(pogojno bilančne zaloge) 
Pogojno bilančne zaloge so zaloge, ki jih trenutno zaradi nekaterih omejitev ni mogoče izkoriščati, vendar se zanje utemeljeno pričakuje, da bodo v doglednem obdobju postale bilančne.
26. člen 
(izvenbilančne zaloge) 
(1) Izvenbilančne zaloge so zaloge, ki jih ni mogoče ekonomično niti smotrno izkoriščati, običajno zaradi:
– premajhne količine mineralnih surovin;
– premajhne debeline sloja mineralnih surovin;
– prevelike globine rudnega telesa;
– premajhne vsebnosti koristnih sestavin mineralnih surovin;
– prevelike vsebnosti škodljivih sestavin mineralnih surovin;
– prezahtevne tehnologije priprave, obogatitve in predelave v oteženih rudarsko-tehničnih in hidrogeoloških razmerah, ker so zaloge na varovanih območjih in v varnostnih stebrih (bližina objektov, vodotokov in drugo) ali
– neugodnih gospodarskih in tržnih razmer.
(2) Med izvenbilančne zaloge se uvrščajo tudi zaloge mineralnih surovin, pri katerih bi zaradi njihovega pridobivanja čezmerno obremenjevali okolje, brez možnosti sanacije in zaščite v mejah ekonomičnosti. Izvenbilančne zaloge delimo na:
– izvenbilančne zaloge zaradi naravnih razmer in
– izvenbilančne zaloge zaradi tehnično-ekonomskih razmer.
6. Geološko-ekonomska in tehnično-ekonomska ocena zalog mineralnih surovin
27. člen 
(vrste ocene) 
Bilančnost zalog mineralnih surovin v nahajališčih (v celoti ali njihovih delov ali rudnih teles) se ugotavlja:
– z geološko-ekonomsko oceno za nahajališča, ki so v fazi raziskav (raziskovalni prostori), ali
– s tehnično-ekonomsko oceno za nahajališča, ki se izkoriščajo (pridobivalni prostori).
28. člen 
(geološko-ekonomska ocena)
(1) Geološko-ekonomska ocena se izdela za raziskovalne prostore. Vsebuje analizo in oceno parametrov v skladu s 23. členom tega pravilnika.
(2) Geološko-ekonomska ocena nahajališča se izdela za ugotavljanje pogojno bilančnih in izvenbilančnih zalog mineralne surovine in za izdelavo investicijsko-tehnične dokumentacije za odpiranje rudnikov.
29. člen 
(tehnično-ekonomska ocena)
(1) Tehnično-ekonomska ocena se izdela za pridobivalne prostore. Vsebuje analizo in oceno parametrov v skladu s 23. členom tega pravilnika.
(2) Tehnično-ekonomska ocena nahajališča se izdela za ugotavljanje bilančnih, pogojno bilančnih in izvenbilančnih zalog mineralne surovine in zajema oceno ekonomičnosti pridobivanja, priprave, obogatitve in predelave mineralne surovine pri tekočem obratovanju in razvoju rudnika.
7. Izračun zalog in virov mineralnih surovin
30. člen 
(način izračuna zalog in virov) 
Zaloge in viri mineralnih surovin se izračunajo z metodami, ki zagotavljajo zadostno natančnost izračuna. Če zaloge in viri niso izračunani po metodi vzporednih grafičnih prerezov, mora biti v elaboratu priložen verifikacijski izračun zalog in virov po metodi vzporednih grafičnih prerezov. Usmeritev grafičnih prerezov nahajališča na površini mora upoštevati mrežo raziskovalnih del, odprta rudarska dela ter obliko raziskovalnega ali pridobivalnega prostora in rudnega telesa.
31. člen 
(dopustnost napak pri izračunu zalog) 
Največja dovoljena napaka pri izračunu zalog kategorij A, B in C1 ter verjetnost izračuna znašata:
Kategorija
Dovoljena napaka (v %)
Verjetnost (v %)
A
±15
85
B
±30
70
C1
±50
50
III. VSEBINA ELEBORATA O ZALOGAH IN VIRIH MINERALNIH SUROVIN 
32. člen 
(elaborat o zalogah in virih mineralnih surovin) 
(1) Izračunane zaloge in viri mineralnih surovin ter njihova klasifikacija in kategorizacija so navedeni v elaboratu o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov določene vrste mineralnih surovin (v nadaljnjem besedilu: elaborat).
(2) Elaborat se izdela za vsak raziskovalni ali pridobivalni prostor. Če je nosilec rudarske pravice v osnovnem pridobivalnem prostoru in njegovi širitvi isti (meje prostorov se stikajo), se izdela enoten elaborat. Zaloge in viri se izračunajo ločeno za vsak pridobivalni ali raziskovalni prostor ter za vsako vrsto mineralne surovine posebej, glede na stanje 31. decembra preteklega leta. Za pridobivalni prostor se izdela elaborat na pet let, za raziskovalni prostor pa v roku, določenem z dovoljenjem za raziskovanje.
(3) Bilančne zaloge so lahko le zaloge v pridobivalnih prostorih v delih, kjer je izkoriščanje odobreno:
– s potrjenim rudarskim projektom;
– s koncesijo, izdano do 31. 12. 2010, ali
– z dovoljenjem za izkoriščanje mineralnih surovin, izdanim v skladu z Zakonom o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08 in 61/10 – ZRud-1).
(4) Preostale zaloge v pridobivalnih prostorih in zaloge v raziskovalnih prostorih so pogojno bilančne ali izvenbilančne.
(5) Pri izračunu zalog mora biti ob meji pridobivalnega ali raziskovalnega prostora upoštevan petmetrski varnostni pas, v katerem so zaloge izvenbilančne. Varnostnega pasu ni treba upoštevati, kadar je nosilec rudarske pravice lastnik sosednjega zemljišča ali ima pravico izvajati rudarska dela na podlagi pisnega sporazuma z lastnikom zemljišča, na katerem je podpis lastnika zemljišča overjen. Varnostnega pasu prav tako ni treba upoštevati, kadar se meji dveh pridobivalnih prostorov stikata.
(6) Za izračun bilančnih, pogojno bilančnih in izvenbilančnih zalog in virov se upoštevata naklon končne brežine kopa in najnižja kota odkopavanja, ki ju določa potrjen rudarski projekt.
(7) Elaborat obsega:
– naslovno stran (naslov elaborata z vrsto mineralne surovine, za katero je podeljena rudarska pravica, in z imenom raziskovalnega ali pridobivalnega prostora, datum stanja zalog in virov, ime in naslov nosilca rudarske pravice ali naročnika, ime in naslov pravne ali fizične osebe, ki je izdelala elaborat, ter ime in podpis avtorja elaborata, datum in kraj izdelave elaborata ter arhivska številka), ki jo podpiše in žigosa pravna ali fizična oseba, ki je izdelala elaborat;
– kazalo vsebine elaborata in seznam prilog;
– besedilni del (besedilo in besedilne priloge);
– grafični del, in
– dokumentacijsko gradivo.
(8) Elaborat lahko izdela pravna ali fizična oseba s potrdilom o izpolnjevanju predpisanih zahtev za opravljanje dejavnosti izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije, rudarske tehnične dokumentacije – geološki del ali geološke dokumentacije v rudarstvu, ki ga je izdala pristojna rudarska inšpekcija.
(9) Avtor elaborata je lahko oseba, ki je v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu vpisana kot odgovorni rudarski projektant ali odgovorni rudarski projektant – geološki del.
(10) Pregledovalec elaborata je lahko oseba, ki je v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu vpisana kot odgovorni rudarski revident ali odgovorni rudarski revident – geološki del.
33. člen 
(vsebina besedilnega dela elaborata) 
(1) Poglavja besedilnega dela elaborata so:
1. Uvod
1.1. Osnovni cilj in namen izdelave elaborata, navedba nosilca rudarske pravice 
1.2. Polno ime in sedež pravne ali fizične osebe (naslov), ki je izdelala elaborat, ter seznam avtorja in sodelavcev izdelave elaborata z navedbo njihove kvalifikacije 
1.3. Datum izdelave elaborata 
1.4. Datum stanja izračuna zalog in virov 
2. Osnovni podatki o nahajališču
2.1. Geografski opis, lega in velikost nahajališča 
2.2. Podatki o raziskovalnem ali pridobivalnem prostoru 
2.3. Podatki o rudarski pravici in rudarskem projektu 
2.4. Podatki o predhodnem izračunu zalog in virov in pojasnilo primerjave z zalogami in viri iz predmetnega elaborata 
3. Zgodovina dosedanjih raziskav
4. Geološke raziskave nahajališča in laboratorijske preiskave mineralne surovine, izvedene od predhodno potrjenega elaborata
5. Geologija nahajališča
5.1. Geološka zgradba nahajališča in bližnje okolice 
5.2. Opis rudnih teles, geneza in tektonika nahajališča 
6. Hidrogeološke značilnosti nahajališča
7. Inženirsko-geološke značilnosti nahajališča
8. Kakovost mineralne surovine in njena uporabnost
9. Vplivi obratovanja rudnika na okolje
10. Izračun zalog in virov
10.1. Metoda in način izračuna zalog in virov 
10.2. Kriterij kategorizacije zalog in virov 
10.3. Kriterij klasifikacije zalog 
10.4. Pregled geoloških zalog po kategorijah in razredih, prikaz odkopnih in industrijskih zalog ter prikaz odkopnih, industrijskih in drugih izgub 
11. Geološko-ekonomska ali tehnično-ekonomska ocena nahajališča
11.1. Genetske, geološke, tehnične, tehnološke, ekonomske in druge razmere ter omejitve 
11.2. Vrednostna ocena nahajališča, ločeno za raziskovalni in za pridobivalni prostor 
12. Rekapitulacija zalog in virov-tabelarni pregled
13. Sklepne ugotovitve
(2) Besedilne priloge so:
1. projektna naloga o izdelavi elaborata;
2. odločba o registraciji nosilca rudarske pravice;
3. odločba o registraciji pravne ali fizične osebe, ki je izdelala elaborat, in potrdilo rudarske inšpekcije o izpolnjevanju pogojev;
4. potrdilo, da avtor elaborata izpolnjuje zahteve;
5. izjava o izvedenem strokovnem pregledu elaborata;
6. potrdilo, da pregledovalec elaborata izpolnjuje zahteve;
7. do sedaj veljavno potrdilo o potrjenih zalogah na obravnavanem prostoru;
8. koncesijska pogodba za izkoriščanje mineralne surovine ali dovoljenje za raziskovanje;
9. kopija naslovne strani potrjenega rudarskega projekta za pridobitev dovoljenja za raziskovanje ali koncesije za izkoriščanje. V primeru koncesije, izdane do 31. 12. 2010, pa odločba za izkoriščanje mineralne surovine;
10. seznam uporabljene literature, strokovne dokumentacije in upoštevanih predpisov;
11. obrazci MS1, MS2 in MS3, ki so določeni v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika. Obrazci MS1, MS2 in MS3 se izdelajo ločeno za vsak raziskovalni ali pridobivalni prostor. Obrazcu MS2 se priloži izris karte prostora iz rudarske knjige (v formatu pdf). Obrazec MS3 se izdela za vsako mineralno surovino posebej. Obrazca MS1 in MS2 podpiše odgovorna oseba nosilca rudarske pravice in ju potrdi z žigom. Obrazec MS3 podpišeta odgovorna oseba nosilca rudarske pravice in avtor elaborata ter ga potrdita z žigom;
12. kopija strani iz potrjenega rudarskega projekta, na katerih so navedene tehnične omejitve pridobivanja (naklon končne brežine kopa, najnižja kota odkopavanja), in kopija naslovne strani tega rudarskega projekta.
(3) Poglavja in priloge besedilnega dela elaborata si morajo slediti v enakem vrstnem redu, kot so navedeni v tem členu.
34. člen 
(vsebina grafičnega dela elaborata) 
(1) Grafični del elaborata obsega:
1. pregledno topografsko karto z označenimi raziskovalnimi ali pridobivalnimi prostori v merilu do 1:50 000;
2. pregledno geološko karto širšega območja nahajališča v merilu do 1:25 000;
3. geološke karte jamskih horizontov v primeru podzemnega pridobivanja mineralne surovine;
4. geodetski načrt nahajališča z vrisanimi mejami raziskovalnih ali pridobivalnih prostorov in površinskimi in jamskimi pridobivalnimi deli ter katastrom v merilu do 1:1 000 s certifikatom izdelave;
5. geološko karto nahajališča, z mejami raziskovalnih ali pridobivalnih prostorov in površinskimi in jamskimi pridobivalnimi deli, katastrom, z omejitvami klasificiranih in kategoriziranih zalog in virov, s prerezi in bloki za izračun zalog in virov ter z raziskovalnimi deli (vrtine, izkopi (razkopi) in mesta vzorčenja) v merilu do 1:1 000;
6. vzporedne geološke prereze skozi nahajališče z oznakami in navedbo velikosti površine klasificiranih in kategoriziranih zalog in virov ter z vrisanimi raziskovalnimi deli in z mejami raziskovalnih ali pridobivalnih prostorov v merilu do 1:1 000;
7. vzdolžni kontrolni geološki prerez z označenimi omejitvami posameznih zalog in virov z vrisanimi raziskovalnimi deli in z mejami raziskovalnih ali pridobivalnih prostorov v merilu do 1:1 000, in
8. karto končnega stanja pridobivanja mineralne surovine iz potrjenega rudarskega projekta v primeru površinskega pridobivanja.
(2) Za nahajališča večjih razsežnosti (več kot 2 km2) se lahko grafični del elaborata izdela v manjšem, a smiselnem merilu, kot ga določa prvi odstavek tega člena.
35. člen 
(vsebina dokumentacijskega gradiva elaborata) 
Dokumentacijsko gradivo elaborata obsega:
1. prereze raziskovalnih vrtin in jamskih rudarskih del;
2. rezultate laboratorijskih preiskav;
3. rezultate opravljenih preiskav polindustrijskih in industrijskih vzorcev;
4. rezultate inženirsko-geoloških raziskav in geomehanskih preiskav;
5. tabele izračunov zalog in virov, ločeno za vsak raziskovalni ali pridobivalni prostor, po posameznih blokih za vsako kategorijo in razred posebej in za vsako vrsto mineralne surovine posebej, in
6. izpisek iz zemljiške knjige ali pisni sporazum med nosilcem rudarske pravice in lastnikom zemljišča, iz katerega izhaja, da ima nosilec rudarske pravice pravico izvajati rudarska dela, in na katerem je overjen podpis lastnika zemljišča.
36. člen 
(dopustne izjeme) 
Ne glede na drugi odstavek 32. člena se lahko za pridobivalne prostore, v katerih se pridobivajo prod, pesek in tehnični kamen s površinskim izkoriščanjem in letnim odkopom do 5 000 m3 v raščenem stanju, ter naravni kamen, ki se v površinskih kopih pridobiva občasno, elaborat izdela na deset let.
37. člen 
(oblika elaborata) 
Elaborat se sestavi po predpisanem zaporedju vsebine, navedene v tem pravilniku, listi pa se vežejo z državno vrvico.
IV. EVIDENCA IN NAČIN VODENJA PODATKOV O ZALOGAH IN VIRIH MINERALNIH SUROVIN 
38. člen 
(evidenčna knjiga o mineralnih surovinah) 
(1) Nosilci rudarske pravice začnejo voditi evidenčno knjigo o zalogah in virih in raziskavah mineralne surovine (v nadaljnjem besedilu: evidenčna knjiga) takoj po pridobitvi dovoljenja za raziskovanje ali podpisu koncesijske pogodbe za izkoriščanje. Evidenčna knjiga se vodi na obrazcih MS1, MS2 in MS3, ki so v Prilogi 3 tega pravilnika.
(2) Evidenčna knjiga mora biti v obliki registratorja formata A4.
39. člen 
(vodenje evidenčne knjige) 
(1) Obrazec z označbo MS1 iz Priloge 3 tega pravilnika izpolni nosilec rudarske pravice, ko začne voditi evidenčno knjigo. V njem vpiše podatke o svojem sedežu in vrsti rudarske pravice, ime, občino in površino raziskovalnega ali pridobivalnega prostora, številko in datum dovoljenja za raziskovanje ali številko in datum koncesijske pogodbe, čas trajanja, vrsto mineralne surovine, način izkoriščanja, sestavine mineralne surovine, ki se uporabljajo, in sestavine mineralne surovine, ki se ne uporabljajo. Če se podatki spremenijo, izpolni in podpiše nov obrazec in ga vloži v evidenčno knjigo za prejšnjim.
(2) V obrazec z označbo MS2 iz Priloge 3 tega pravilnika nosilec rudarske pravice vpiše ime raziskovalnega ali pridobivalnega prostora, vriše skico površine raziskovalnega prostora na podlagi dovoljenja za raziskovanje ali pridobivalnega prostora na podlagi koncesije za izkoriščanje ter izdela legendo. Če se površina raziskovalnega ali pridobivalnega prostora spremeni, izpolni in podpiše nov obrazec in ga vloži v evidenčno knjigo za prejšnjim.
(3) V obrazec z označbo MS3 iz Priloge 3 tega pravilnika nosilec rudarske pravice vpiše stanje bilančnih, pogojno bilančnih in izvenbilančnih zalog ter odkopnih zalog po kategorijah in stanje virov. Poleg podatkov o količini vpiše tudi podatke o kakovosti mineralne surovine in izgubah pri odkopavanju mineralne surovine in podatke o odkopanih količinah bilančnih zalog po letih za zadnje petletno obdobje (po letih in skupaj). Zaloge mineralnih surovin se evidentirajo po kategorijah A, B in C1, viri mineralnih surovin pa se evidentirajo po kategorijah C2, D1 in D2. Podatki o količini zalog in virov ter odkopane količine se vpisujejo v ustreznih merskih enotah v raščenem stanju. Za kakovost se podajajo vsi elementi, ki so pomembni za uporabnost mineralne surovine. Vpišeta se številka in datum zadnjega potrdila o stanju zalog in virov. Nosilec rudarske pravice izpolni obrazec z označbo MS3 vsako leto in pri tem upošteva stanje na dan 31. decembra preteklega leta, obrazec vloži v evidenčno knjigo po časovnem zaporedju za prej izpolnjenimi obrazci. Obrazec MS3 podpišeta odgovorna oseba nosilca rudarske pravice in tehnični vodja rudarskih del ter ga potrdita z žigom.
(4) Obrazci iz Priloge 3 tega pravilnika se vodijo v analogni obliki na papirju. Izpis na obrazcih je natisnjen ali v tehnični pisavi. Obrazci se izdelajo ločeno za vsak raziskovalni ali pridobivalni prostor in za vsako vrsto mineralne surovine posebej.
(5) Vse obrazce MS1, MS2 in MS3 iz Priloge 3 tega pravilnika mora odgovorna oseba podpisati in potrditi z žigom, preden se vložijo v evidenčno knjigo.
V. POTRJEVANJE ELABORATOV TER BILANCA ZALOG IN VIROV MINERALNIH SUROVIN 
1. Potrjevanje elaboratov o zalogah in virih mineralnih surovin
40. člen 
(komisija za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin) 
(1) Elaborate strokovno pregleda Komisija za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo z odločbo imenuje minister, pristojen za rudarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).
(2) Komisijo sestavljajo strokovno usposobljeni člani.
(3) Način dela in poslovanja komisije je določen s poslovnikom komisije.
41. člen 
(postopek potrjevanja elaboratov) 
(1) Nosilec rudarske pravice dostavi elaborat v dveh izvodih na sedež komisije. Elaborat mora biti opremljen z državno vrvico, vendar ne vezan.
(2) Po prejemu elaborata komisija najprej pregleda, ali ima elaborat obliko, predpisano s tem pravilnikom, nato določi dva recenzenta, ki podrobno pregledata vsebino elaborata in podata vsak svoje pisno mnenje (recenzijo).
(3) Komisija obravnava le elaborate, ki so izdelani v skladu s tem pravilnikom, in za raziskovalne ali pridobivalne prostore, ki so urejeni v rudarski knjigi.
(4) Na seji komisije, na kateri se obravnava elaborat, se piše zapisnik, ki ga podpišejo prisotni člani komisije, recenzenta, predstavnik nosilca rudarske pravice, avtor elaborata in drugi prisotni. Če komisija presodi, da je treba elaborat dopolniti ali popraviti, ga vrne izdelovalcu ali nosilcu rudarske pravice in določi rok, v katerem ga je treba dopolniti ali popraviti. Elaborat je mogoče po pripombah komisije in recenzentov, navedenih v zapisniku, dopolniti največ dvakrat.
(5) Če elaborat po dveh dopolnitvah ni ustrezno dopolnjen ali popravljen, mora nosilec rudarske pravice (naročnik) komisiji v obravnavo predložiti nov elaborat.
(6) Pojasnila, ki jih zahteva komisija v zapisniku, se priložijo na začetku elaborata skupaj z zapisnikom in recenzijama. Popravki ali dopolnitve se izvedejo v vsebini zadevnega elaborata.
(7) Ko komisija ugotovi, da je elaborat ustrezen, predlaga ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), da ga potrdi in da izda potrdilo o stanju zalog in virov mineralne surovine v raziskovalnem ali pridobivalnem prostoru. Za raziskovalni prostor se potrjujejo zaloge in viri, za pridobivalni prostor pa bilančne in odkopne zaloge. Vezavo elaborata z državno vrvico, pečatenje in potrjevanje izvede ministrstvo.
(8) Komisija v primeru negativne ocene elaborat vrne nosilcu rudarske pravice (naročniku), potrdilo o stanju zalog in virov se ne izda.
(9) Ministrstvo izda potrdilo o stanju zalog in virov mineralne surovine s sklepom, ki velja:
‒ pet let za elaborate, izdelane v skladu z 32. členom tega pravilnika;
‒ deset let za elaborate, izdelane v skladu s 36. členom tega pravilnika.
(10) En izvod potrjenega elaborata in dva izvoda potrdila o stanju zalog in virov prejme nosilec rudarske pravice. Drugi izvod potrjenega elaborata in en izvod potrdila se hranita v arhivu komisije. Tretji izvod potrdila hrani ministrstvo.
(11) Nosilec rudarske pravice mora komisiji predložiti elaborat pred potekom veljavnosti sklepa iz devetega odstavka tega člena. Na zahtevo pristojnega rudarskega inšpektorja se elaborat izdela tudi pred obdobjem, določenim s sklepom.
(12) Veljaven je samo elaborat, ki ga potrdi ministrstvo in na podlagi katerega je izdano potrdilo o stanju zalog in virov mineralne surovine. Potrjen elaborat je sestavni del potrdila o stanju zalog in virov mineralne surovine.
2. Bilance zalog in virov mineralnih surovin
42. člen 
(obveznost predložitve podatkov) 
(1) Nosilci rudarske pravice za izkoriščanje morajo do 31. januarja tekočega leta ministrstvu predložiti podatke o stanju zalog in virov na dan 31. decembra preteklega leta.
(2) Nosilci rudarske pravice za izkoriščanje podatke iz prejšnjega odstavka predložijo na podpisanem in žigosanem obrazcu MS3. Obrazec podpišeta odgovorna oseba nosilca rudarske pravice in tehnični vodja rudarskih del.
(3) Obrazec MS3 mora predložiti tudi nosilec rudarske pravice za raziskovanje, in to pred potekom veljavnosti dovoljenja za raziskovanje.
43. člen 
(letna in petletna bilanca) 
(1) Ministrstvo na podlagi pridobljenih podatkov o zalogah in virih mineralnih surovin iz prejšnjega člena izdela letno in petletno bilanco skupnih zalog in virov vseh vrst mineralnih surovin v Sloveniji.
(2) Letna bilanca o zalogah in virih mineralnih surovin v Sloveniji se izdela po stanju na dan 31. decembra preteklega leta, in sicer najpozneje do 30. junija tekočega leta.
(3) Petletna bilanca skupnih zalog in virov mineralnih surovin v Sloveniji, ki vsebuje analizi stanja in odkopanih količin, se izdela vsakih pet let po stanju na dan 31. decembra preteklega petega leta, in sicer najpozneje do 30. junija tekočega leta. V letu, v katerem se izdela petletna bilanca, se letna bilanca ne izdela.
44. člen 
(vsebina bilanc) 
(1) Letne in petletne bilance zalog in virov mineralnih surovin vsebujejo:
– vrste mineralnih surovin;
– imena nahajališč in raziskovalnih ali pridobivalnih prostorov;
– podatke o nosilcih rudarske pravice za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje: ime, naslov (sedež);
– podatke o rudarskih pravicah: številke in datume dovoljenj za raziskovanje, številke in datume koncesijskih pogodb, veljavnost pogodb;
– številke in datume zadnjih potrdil o stanju zalog in virov za posamezne raziskovalne ali pridobivalne prostore;
– količine bilančnih, pogojno bilančnih, izvenbilančnih in odkopnih zalog in virov po kategorijah po posameznih raziskovalnih ali pridobivalnih prostorih in skupno;
– delež (v odstotkih) odkopnih izgub za posamezne raziskovalne ali pridobivalne prostore;
– količine odkopanih zalog mineralne surovine za preteklo leto in za zadnje petletno obdobje, in
– podatke o kakovosti in uporabnosti mineralne surovine.
(2) Letne in petletne bilance zalog in virov lahko vsebujejo tudi druge podatke, ki so pomembni za posamezno vrsto mineralne surovine.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
45. člen 
(dokončanje elaboratov) 
(1) Postopki izdelave in potrjevanja elaboratov zalog in virov mineralnih surovin, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega pravilnika, se končajo v skladu z dosedanjimi predpisi.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se podatki o stanju zalog in virov mineralnih surovin, ki temeljijo na elaboratih iz prejšnjega odstavka, predložijo na obrazcih iz tega pravilnika.
46. člen 
(delovanje komisije) 
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se Komisija za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin, imenovana na podlagi Pravilnika o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 36/06 in 61/10 – ZRud-1), šteje za Komisijo za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin v skladu s tem pravilnikom.
47. člen 
(prenehanje uporabe) 
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 36/06 in 61/10 – ZRud-1).
48. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-350/2018/19
Ljubljana, dne 15. januarja 2020
EVA 2018-2430-0094
Mag. Alenka Bratušek 
ministrica 
za infrastrukturo 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti