Na podlagi določil 79. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A), je Skupščina Socialne zbornice Slovenije na redni seji dne 25. 10. 2018 sprejela
Socialne zbornice Slovenije
Socialna zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) je osrednje strokovno združenje, v katerega se prostovoljno vključujejo izvajalci s področja socialnega varstva in drugi izvajalci, ki prispevajo oziroma želijo prispevati k socialni blaginji oziroma izboljšanju stanja na področju socialnega varstva.
Poslanstvo zbornice je povezovanje socialno varstvene dejavnosti in njenih izvajalcev v celoto, tako na lokalni, regionalni in na nacionalni ravni, kot tudi vseh treh sektorjev – javnega, nevladnega ter zasebnega, v skrbi za razvoj in dvig strokovne ravni izvajanja socialno varstvenih dejavnosti.
Zbornica izvaja javna pooblastila in naloge določene z zakonom, ki ureja socialno varstvo, drugimi zakoni in s tem statutom.
Zbornica izvaja povezovalne, razvojne in podporne naloge s področja socialnega varstva, nudi pomoč in podporo svojim članom ter skrbi za udejanjanje Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu.
(ime, sedež in poslovni naslov)
Ime zbornice je: Socialna zbornica Slovenije.
V mednarodnem poslovanju zbornica uporablja ime v angleškem jeziku, ki se glasi: Social Chamber of Slovenia.
Zbornica je pravna oseba s sedežem v Ljubljani.
Poslovni naslov zbornice se določi in spreminja s sklepom upravnega odbora.
Pri izvrševanju javnih pooblastil in zakonsko določenih nalog zbornice zbornica uporablja žig, ki je okrogle oblike, v zunanjem krogu ima napis Republika Slovenija, v sredini pa grb Republike Slovenije ter ime in sedež zbornice.
Pri opravljanju drugih nalog zbornice, kot so določene v prvem odstavku tega člena, zbornica uporablja štampiljko, ki je kvadratne oblike z besedilom: Socialna zbornica Slovenije, v sredini štampiljke je znak zbornice okrogle oblike, ki ima v temnem polju svetlo stilizirano kratico SZS.
Zbornica ima dva zakonita zastopnika.
Prvi zastopnik zbornice je predsednik zbornice, ki zbornico zastopa samostojno in v celoti, razen na področju delovnih razmerij zaposlenih v strokovni službi zbornice.
Drugi zastopnik zbornice je generalni sekretar, ki zbornico zastopa samostojno na področju delovnih razmerij zaposlenih v strokovni službi zbornice. Na področju zagotavljanja kadrovskih, organizacijskih, administrativnih in tehničnih pogojev za izvajanje zakonskih ter s tem statutom določenih nalog zbornice generalni sekretar zbornico zastopa samostojno, v skladu s splošnimi akti zbornice, ter odločitvami skupščine, upravnega odbora ter predsednika zbornice.
(sodelovanje z drugimi organizacijami in vključevanje v zveze, združenja)
Pri uresničevanju svojih nalog zbornica sodeluje z organizacijami v Republiki Sloveniji in v tujini, ki delujejo na področju socialnega varstva in na področjih sorodnih dejavnosti oziroma imajo enake ali sorodne namene in cilje.
Zbornica se lahko vključuje v zveze in združenja na nacionalni in mednarodni ravni, v kolikor je to v skladu z namenom in cilji delovanja zbornice. O vključitvi v zvezo ali združenje ter izstopu iz le te odloči upravni odbor.
(pogoji in načini včlanjevanja)
Član zbornice lahko pod pogoji, določenimi v tem statutu, postane fizična oziroma pravna oseba, z vložitvijo pristopne izjave, na obrazcu, ki ga določi zbornica, in je priloga pravilnika o članstvu v zbornici, v kateri se zaveže, da bo deloval v skladu s tem statutom in splošnimi akti zbornice ter da bo plačeval članarino.
Pristopno izjavo se predloži zbornici osebno ali po pošti na poslovni naslov zbornice, faksu ali v elektronski obliki na elektronski naslov zbornice, objavljen na spletni strani zbornice.
Izpolnjevanje pogojev za članstvo preveri generalni sekretar, ki v primeru izpolnjevanja pogojev kandidatu za člana izda obvestilo o včlanitvi, ki velja od dne prejema pristopne izjave oziroma od oddaje le te priporočeno na pošto.
V primeru neizpolnjevanja pogojev za včlanitev sklep o zavrnitvi včlanitve izda upravni odbor.
Zbornica ima redne in častne člane.
Redni člani so individualni in kolektivni člani.
V zbornico se kot individualni člani prostovoljno lahko včlanijo fizične osebe oziroma posamezniki, ki opravljajo socialno varstveno dejavnost ali izkažejo interes za članstvo v zbornici, pod pogojem, da v zadnjih treh koledarskih letih pred predložitvijo pristopne izjave niso bile pravnomočno obsojene za kazniva dejanja, ki so v nasprotju s poslanstvom, cilji in nalogami zbornice oziroma je bila v tem obdobju obsodba že izbrisana iz kazenske evidence.
V zbornico se kot kolektivni člani prostovoljno lahko včlanijo pravne osebe, ki opravljajo socialno varstveno dejavnost ali izkažejo interes za članstvo v zbornici ter v zadnjih treh koledarskih letih pred predložitvijo pristopne izjave niso izvajale dejavnosti oziroma delovale v nasprotju s poslanstvom, cilji in nalogami zbornice.
Naziv častni član podeli skupščina na predlog strokovnega sveta individualnemu članu zbornice, ki pri svojem poklicnem ali prostovoljnem delu na področju socialnega varstva dosega izjemne dosežke in ima posebne zasluge za razvoj socialno varstvene dejavnosti ter pri uveljavljanju poslanstva zbornice.
Častni člani so v pravicah in obveznostih izenačeni z rednimi člani, razen plačevanja članarine, ki so jo oproščeni.
(pravice individualnih članov)
Individualni člani zbornice imajo naslednje pravice:
– preko svojih predstavnikov odločati v skupščini ter v drugih organih zbornice;
– skladno z določili tega statuta biti izvoljeni v organe zbornice;
– do varovanja strokovne integritete;
– da so seznanjeni z delom organov zbornice;
– da uresničujejo svoje interese na področju dejavnosti zbornice;
– da se udeležujejo vseh dejavnosti zbornice;
– da se strokovno in regionalno povezujejo v sekcije;
– da se vključujejo v izvajanje strokovnih in drugih nalog zbornice;
– da uveljavljajo popust v programih, ki jih izvaja zbornica;
– da brezplačno prejemajo bilten zbornice Socialni izziv;
– da brezplačno pridobijo osebno referenčno mnenje zbornice;
– da imajo člansko izkaznico.
(dolžnosti individualnih članov)
Dolžnosti individualnih članov zbornice so:
– spoštovanje in širjenje poslanstva zbornice;
– spoštovanje Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu;
– aktivno sodelovanje in odzivanje na pobude ter strokovne aktivnosti zbornice;
– da s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog zbornice;
– spoštovanje tega statuta, splošnih aktov in sklepov organov zbornice;
– redno obveščanje zbornice o podatkih, potrebnih za vodenje evidence individualnega članstva zbornice;
– redno plačevanje članarine.
(pravice kolektivnih članov)
Kolektivni člani zbornice imajo naslednje pravice:
– predlaganje svojih predstavnikov – individualnih članov zbornice – v skupščino in organe zbornice;
– partnersko sodelovanje v zadevah, ki so ključnega pomena za stroko in socialno varstveno dejavnost;
– da predlagajo ustanovitev strokovnih delovnih skupin zbornice;
– do strokovnega posvetovanja oziroma oblikovanja stališč;
– da se preko svojih individualnih članov strokovno in regionalno povezujejo v sekcije;
– pravico do popusta pri storitvah zbornice, opredeljenih v okviru nalog zbornice;
– brezplačno prejemanje biltena zbornice Socialni izziv;
– da pridobijo mnenje o programih, ki jih izvajajo, s popustom pri plačilu.
(dolžnosti kolektivnih članov)
Dolžnosti kolektivnih članov zbornice so:
– spoštovanje avtonomije zbornice;
– širjenje poslanstva zbornice;
– spoštovanje in skrb za seznanjanje s Kodeksom etičnih načel v socialnem varstvu;
– aktivno sodelovanje in odzivanje na pobude ter strokovne aktivnosti zbornice;
– da s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog zbornice;
– spoštovanje tega statuta, splošnih aktov in sklepov organov zbornice;
– redno obveščanje zbornice o spremembi podatkov, potrebnih za vodenje evidence kolektivnega članstva zbornice;
– redno plačevanje članarine.
Člani zbornice plačujejo članarino, ki jo s sklepom določi upravni odbor.
Članstvo v zbornici preneha s:
– črtanjem, če član kljub pisnemu opominu ne plača članarine;
– prostovoljnim izstopom;
– izključitvijo člana;
– smrtjo individualnega ali častnega člana;
– prenehanjem delovanja kolektivnega člana.
Člana upravni odbor črta iz članstva zbornice, če ne plača članarine tudi po naknadno določenem roku v pisnem opominu, z dnem, ko bi moral po opominu najkasneje plačati članarino.
Član lahko kadarkoli izstopi iz članstva zbornice na podlagi izjave o izstopu iz članstva na obrazcu, ki je priloga pravilnika, ki ureja članstvo v zbornici.
Ugotovitveni sklep o izstopu iz članstva v zbornici sprejme upravni odbor in velja od prvega dne v naslednjem mesecu od prejema izstopne izjave.
Član, ki izstopa ali mu je prenehalo članstvo v zbornici, je dolžan poravnati vse obveznosti, nastale v času članstva v zbornici.
(izključitev iz članstva)
Častno razsodišče lahko izključi člana iz zbornice zaradi grobih kršitev Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu, dolžnosti oziroma določb tega statuta, drugih splošnih aktov zbornice, če zavestno ravna proti interesom zbornice, če s svojimi dejanji grobo krši ugled zbornice in njegovih članov ali če je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki je v nasprotju s poslanstvom, cilji in nalogami zbornice, pod pogojem, da obsodba še ni bila izbrisana iz kazenske evidence.
O predlogu za izključitev člana odloči častno razsodišče zbornice s sklepom.
Postopek o izključitvi se vodi v skladu s pravilnikom o delu častnega razsodišča.
(Pravilnik o članstvu v Socialni zbornici Slovenije)
Podrobneje, skladno z določili tega statuta, postopek včlanitve, prenehanja članstva, način določitve in plačevanja članarine, ter vodenje registra članstva zbornice ureja Pravilnik o članstvu v Socialni zbornici Slovenije.
Zoper sklep častnega razsodišča, upravnega odbora, drugih organov ali zastopnika zbornice ima član, če ni z zakonom ali tem statutom določeno drugače, v 15 dneh pravico do pritožbe na skupščino zbornice.
Skupščina mora pritožbo obravnavati na prvi sklicani redni ali izredni seji in o njej odločiti.
III. NAČIN ZAGOTAVLJANJA JAVNOSTI DELA ZBORNICE
Za zagotovitev javnosti dela in dajanje informacij o delu zbornice je odgovoren predsednik zbornice.
Člane zbornice in širšo javnost zbornica o svojem delovanju obvešča:
– s pravico vpogleda članov v zapisnike organov zbornice,
– preko sredstev javnega obveščanja,
– preko spletne strani zbornice,
– preko elektronske pošte,
– z izdajanjem strokovnega in informacijskega glasila,
– z organizacijo okroglih miz, tiskovnih konferenc, delavnic, posvetovanj, izobraževanj, predavanj in drugih dogodkov,
– na druge primerne načine.
IV. DEJAVNOST IN NALOGE ZBORNICE
(javna pooblastila in naloge zbornice)
Zbornica skrbi za povezanost, razvoj in dvig strokovne ravni izvajanja socialno varstvene dejavnosti.
Zbornica opravlja kot javna pooblastila naloge, določene z zakonom, ki ureja socialno varstvo.
Zbornica opravlja tudi druge naloge, določene z zakonom, ki ureja socialno varstvo.
Povezovalne in razvojne naloge zbornice so:
– sodeluje s pristojnim ministrstvom, državnim zborom in državnim svetom ter po potrebi z drugimi upravnimi organi na ravni države ter z organi v regijah in lokalnih skupnostih;
– sodeluje s poslovnimi skupnostmi in drugimi organiziranimi subjekti s področja socialnega varstva, invalidskega varstva, z raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijami ter s strokovnimi združenji doma in v tujini;
– sodeluje pri pripravi standardov in normativov storitev socialnega varstva ter standardov znanj za posamezno dejavnost in poklicnih standardov;
– sodeluje pri oblikovanju kriterijev za napredovanje strokovnih delavcev in za vrednotenje strokovnega dela strokovnih delavcev in sodelavcev v socialnem varstvu;
– podpira in ustvarja pogoje za razvoj socialno inovativnih in komplementarnih dejavnosti na področju socialnega varstva;
– podpira in razvija prostovoljno delo v socialnem varstvu;
– razvija funkcijo osveščanja državljanov;
– daje strokovno mnenje o posameznih programih izvajalcev dejavnosti socialnega varstva, na njihovo pobudo ali na pobudo financerja;
– opravlja svetovalno delo in daje strokovno pomoč posameznim izvajalcem socialno varstvenih programov;
– opravlja izdajateljsko dejavnost (bilten Socialni izziv in drugo);
– opravlja izobraževalno dejavnost.
Podporne naloge ter dejavnosti, ki jih zbornica opravlja v okviru nudenja pomoči in podpore svojim članom so:
– vzpostavi in vodi računalniško podprt informacijski sistem z registrom članstva ter izvajalcev socialno varstvene dejavnosti;
– varuje strokovno integriteto svojih članov, jim daje potrebno pomoč in referenčna mnenja;
– predlaga pristojnemu ministrstvu podelitev nagrad in priznanj strokovnim delavcem in strokovnim sodelavcem ter drugim delavcem na področju socialnega varstva;
– spodbuja in neguje sodelovanje med člani s strokovnimi srečanji in drugimi oblikami druženja doma in v tujini;
– skrbi za obveščenost svojih članov o dogajanjih na področju socialnega varstva in o delu zbornice z biltenom Socialni izziv;
– organizira strokovna srečanja, kot so dnevi Socialne zbornice Slovenije, Socialni klub, strokovni posveti in podobno.
(sestava organov zbornice)
Pri podaji mnenj zbornice o izdaji koncesij za opravljanje socialno varstvene dejavnosti in določanju liste strokovnjakov za opravljanje inštruktažnega svetovanja izvajalcem, morajo biti pri odločanju organov zbornice sorazmerno zastopani delavci v javnih zavodih, drugih socialno varstvenih zavodih, dobrodelnih organizacijah, organizacijah za samopomoč, invalidskih organizacijah in pri zasebnikih.
Zbornica izvaja tudi naslednje, v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) opredeljene pridobitne dejavnosti:
I 56.300 Strežba pijač
J 58.110 Izdajanje knjig
J 58.140 Izdajanje revij in druge periodike
J 58.190 Drugo založništvo
J 63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti
J 63.120 Obratovanje spletnih portalov
J 63.990 Drugo informiranje
L 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin
M 69.103 Druge pravne dejavnosti
M 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike
M 73.110 Dejavnost oglaševalskih agencij
M 73.200 Raziskovanje trga in javnega mnenja
M 74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti
N 79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj
N 82.110 Nudenje celovitih pisarniških storitev
N 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti
N 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
N 82.990 Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje
O 84.120 Urejanje zdravstva, izobraževanja, kulturnih in drugih socialnih storitev, razen obvezne socialne varnosti
P 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
P 85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje
Q 88.999 Drugo drugje nerazvrščeno socialno varstvo brez nastanitve
R 91.011 Dejavnost knjižnic
R 91.012 Dejavnost arhivov
S 94.110 Dejavnost poslovnih in delodajalskih združenj
S 94.120 Dejavnost strokovnih združenj.
Zbornica lahko opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti povezana z namenom in cilji, kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti zbornice ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.
Šteje se, da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji zbornice, če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev zbornice, pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov zbornice. Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti zbornice se šteje tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev zbornice.
Organi zbornice so:
– kolegijski organi:
– najvišji organ odločanja:
– organ upravljanja:
– organ nadzora:
– organi skupščine:
– komisija za volitve in imenovanja
– posvetovalni organ, organ strokovne presoje in pritožbeni organ (javna pooblastila):
– individualni organi:
– izvršilni in poslovodni organ:
Pri sestavi organov zbornice je potrebno upoštevati načelo zastopanosti delavcev v javnih zavodih, drugih socialno varstvenih zavodih, humanitarnih organizacijah, nevladnih organizacijah, ki delujejo na področju socialnega varstva, invalidskih organizacijah in zasebnikov.
Predlog sklepa o razpisu volitev članov skupščine in organov zbornice pripravi komisija za volitve in imenovanja, sprejme ga predsednik zbornice najmanj dva meseca pred iztekom mandatne dobe organov zbornice.
(skupne določbe o organih zbornice)
Mandat članov vseh kolegijskih organov zbornice, predsednika in podpredsednika zbornice traja štiri leta, z možnostjo ponovne izvolitve.
Mandat generalnega sekretarja traja pet let, z možnostjo ponovnega imenovanja.
Delo vseh organov zbornice, razen generalnega sekretarja, je častno, brez plačila, člani so upravičeni do povračila materialnih stroškov, ki jim nastanejo pri izvajanju nalog zbornice. Način in pogoje izplačevanja teh povračil podrobneje določi upravni odbor zbornice.
Volitve v organe zbornice se opravijo v skladu s pravilnikom o volitvah članov skupščine in organov zbornice ter s sklepom o volitvah v organe zbornice iz prejšnjega člena tega statuta.
Novi upravni odbor, nadzorni odbor, častno razsodišče, komisija za volitve in imenovanja in strokovni svet zbornice se prvič po izvolitvi sestanejo v 15 dneh po seji skupščine, da se izvoli predsednik in podpredsednik organov.
Seje vseh organov skliče predsednik zbornice.
V kolikor statut zbornice za posamezen organ izrecno ne določa drugače, se za predsednika novoizvoljenega organa zbornice imenuje tistega člana organa, ki je na volitvah na skupščini prejel najvišje število glasov.
Podpredsednik organa v celoti nadomešča predsednika organa v času njegove odsotnosti.
Generalni sekretar zbornice izmed delavcev strokovne službe zbornice določi tajnika posameznega organa zbornice, ki opravlja administrativna opravila ter vodi zapisnik o sejah organa zbornice. Zapisnik mora biti posredovan članom organa najkasneje v 15 dneh po seji.
Če ni s tem statutom drugače določeno, članu organa preneha funkcija pred potekom mandatne dobe, če sam odstopi ali če ga skupščina, generalnega sekretarja pa upravni odbor, te funkcije skladno z določili tega statuta razreši.
V primeru iz prejšnjega odstavka se manjkajočega člana organa izvoli najkasneje v treh mesecih na dopisni seji skupščine. V tem primeru mandat novo izvoljenega člana organa traja do zaključka mandata preostalih članov organa, izvoljenih skladno z določili prvega odstavka tega člena.
Podrobneje se delo in sestava organov določi s poslovniki oziroma pravilniki o delu organov zbornice, skladno z določili tega statuta.
V primeru rednega poteka mandata traja mandat prejšnjemu članu kolegijskega organa oziroma prejšnjemu individualnemu organu do trenutka izvolitve oziroma potrditve novega člana oziroma individualnega organa.
(razrešitev predsednika, podpredsednika zbornice in članov organov zbornice)
Postopek za razrešitev predsednika zbornice, podpredsednika zbornice ali člana organa zbornice se začne na podlagi obrazložene pisne zahteve, ki jo poda upravni odbor ali najmanj deset članov skupščine.
Člani komisije za volitve in imenovanja ne morejo biti podpisniki zahteve iz prvega odstavka tega člena.
Zahtevo za razrešitev se predloži komisiji za volitve in imenovanja, ki preveri formalno pravilnost zahteve in se ob tem ne spušča v presojanje razlogov za razrešitev.
Če niso izpolnjeni formalni pogoji za vložitev zahteve iz prvega odstavka tega člena, komisija zahtevo zavrže.
Če komisija zahteve ne zavrže, razpiše razpravo in glasovanje o razrešitvi za naslednjo redno ali izredno sejo skupščine zbornice.
Predsednik zbornice, podpredsednik zbornice ali član drugega organa zbornice je razrešen, če za razrešitev glasuje večina prisotnih članov skupščine.
Razlogi za razrešitev predsednika, podpredsednika zbornice ali člana organa zbornice so:
| – | če zavestno ali iz velike malomarnosti ravna v nasprotju s tem statutom ali zoper interese in cilje zbornice; |
– če je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki je v nasprotju s poslanstvom, cilji in nalogami zbornice;
– če blati ugled zbornice oziroma njenega organa ali drugega člana;
– če mu je pri opravljanju funkcije mogoče očitati veliko malomarnost, zaradi česar je zbornici nastala škoda;
– nespoštovanje rokov za odpravo nepravilnosti, naloženih s strani nadzornega odbora;
– drugi utemeljeni razlogi, ki onemogočajo nadaljnje opravljanje funkcije.
Skupščina je najvišji organ zbornice.
Sestavlja jo 60 članov, od tega 30 predstavnikov individualnih in 30 predstavnikov kolektivnih članov.
Kandidate za predstavnike individualnih članov predlagajo individualni člani zbornice v okviru strokovnih društev, združenj in drugih organiziranih skupin, glede na izobrazbo oziroma poklic, ki ga opravljajo in zastopajo.
Kandidate za predstavnike kolektivnih članov predlagajo kolektivni člani zbornice izmed individualnih članov zbornice glede na pravni status oziroma področje dela kolektivnega člana zbornice, pri katerem so zaposleni in to vrsto kolektivnih članov oziroma njihovo področje dela zastopajo.
V okviru predstavnikov individualnih in kolektivnih članov morajo biti enakopravno zastopani člani zbornice v javnih zavodih, v drugih socialno varstvenih zavodih, v gospodarskih družbah, v dobrodelnih organizacijah, v organizacijah za samopomoč, v invalidskih organizacijah, v zavodih, ki opravljajo socialno varstveno dejavnost na podlagi koncesije in kot zasebniki, glede na zastopanost v članstvu zbornice, določeno v tretjem in četrtem odstavku tega člena, na dan sprejema sklepa o razpisu volitev.
V skupščino so lahko izvoljeni predstavniki individualnih članov oziroma imenovani predstavniki kolektivnih članov, ki imajo na dan oddaje kandidature in izvolitve oziroma imenovanja poravnano članarino in druge dospele in zapadle finančne obveznosti do zbornice ter izpolnjujejo svoje druge obveznosti do zbornice.
Podrobneje postopek volitev oziroma imenovanja predstavnikov v skupščino zbornice ureja pravilnik, ki ureja volitve članov skupščine in organov zbornice in na njegovi podlagi izdan sklep o razpisu volitev članov skupščine in organov zbornice.
Pristojnosti skupščine:
– sklepa o dnevnem redu;
– določa vsebine delovanja ter organizacijo zbornice, organe in njihove pristojnosti;
– skrbi za povezanost socialno varstvene dejavnosti in njenih izvajalcev v celoto, tako na lokalni, regionalni kot tudi na nacionalni ravni in za povezovanje javnega, nevladnega in zasebnega sektorja;
– skrbi za vključevanje nalog, pomembnih za udejanjanje Republike Slovenije kot socialne države, v program dejavnosti zbornice;
– sprejema in spreminja statut in druge splošne pravne akte zbornice iz 79. člena tega statuta;
– sprejme Kodeks etičnih načel v socialnem varstvu;
– potrjuje letni program dela zbornice;
– potrjuje letni finančni načrt zbornice;
– potrjuje letni zaključni račun zbornice in poročilo zbornice o poslovanju;
– sklepa o nakupu, prodaji in najemu nepremičnin zbornice;
– potrjuje letna poročila organov zbornice;
– sprejema odločitve o strateško pomembnih zadevah za socialno varstveno dejavnost;
– voli in razrešuje predsednika in podpredsednika zbornice,
– voli člane kolegijskih organov zbornice;
– potrjuje mandat novim članom skupščine;
– na predlog strokovnega sveta imenuje častne člane zbornice.
Skupščina zbornice dela in odloča na sejah, ki so lahko redne, izredne, dopisne ali volilne.
Seje skupščine so javne.
Redno sejo skliče predsednik zbornice enkrat letno.
Izredna seja se sklicuje v primerih, določenih s tem statutom ter izrednih primerih, izven rednih sej skupščine, za odločanje o nujnih in neodložljivih vprašanjih iz pristojnosti skupščine, in lahko sklepa samo o stvareh, za katere je sklicana.
Dopisna seja skupščine se skliče v primerih, določenih s tem statutom ter v izrednih razmerah, ko ni mogoče izvesti niti redne niti izredne seje za odločanje o posamezni zadevi iz pristojnosti skupščine.
Vsake štiri leta se skliče volilna seja skupščine, na kateri se voli člane zbornice v organe zbornice ter predsednika in podpredsednika zbornice. Volitve v organe skupščine so tajne.
Za sklic, presojanje sklepčnosti, vodenje in potek izredne, dopisne in volilne seje se, če ni v tem statutu in poslovniku o delu skupščine drugače določeno, smiselno uporabljajo določila tega statuta in poslovnika o delu skupščine za sklic, presojanje sklepčnosti, vodenje in potek redne seje skupščine.
Sklicatelj skupščine je predsednik zbornice na svojo pobudo, na zahtevo upravnega odbora, nadzornega odbora ali na zahtevo desetih članov skupščine.
Predsednik zbornice je dolžan sklicati izredno skupščino najkasneje v 30 dneh po prejemu zahteve. V nasprotnem primeru izredno skupščino lahko v nadaljnjih 15 dneh skliče predlagatelj, ki mora predložiti dnevni red z ustreznimi gradivi.
O sklicu skupščine, vključno z dnevnim redom, morajo biti obveščeni vsi člani zbornice, najmanj osem dni pred dnem, za katerega je sklicana.
(vodenje in način dela skupščine)
Sejo skupščine vodi do izvolitve delovnih teles ter delovnega predsedstva predsednik zbornice, ki skupščini v izvolitev predlaga delovno predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik delovnega predsedstva in dva člana, tričlanska verifikacijska komisija, dva overitelja zapisnika ter zapisnikar.
O poteku seje skupščine se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in dva overitelja.
(način sprejemanja odločitev skupščine)
Skupščina veljavno sklepa, če je na seji prisotna več kot polovica njenih članov. Člani skupščine glasujejo o predlogih odločitev javno, razen, če se skupščina odloči, da se bo o posameznem predlogu odločitve glasovalo tajno. Poslovnik o delu skupščine lahko za primer začetne nesklepčnosti skupščine določa nižji prag sklepčnosti.
Skupščina sprejema odločitve z večino glasov prisotnih članov, razen če je za sprejem posameznih odločitev s tem statutom določena drugačna večina.
(poslovnik o delu skupščine)
Delo skupščine podrobneje ureja poslovnik o delu skupščine, ki ga sprejme skupščina.
PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK ZBORNICE
Predsednika in podpredsednika zbornice na predlog komisije za volitve in imenovanja izvoli skupščina izmed individualnih članov zbornice, za mandatno dobo štirih let, po poteku katere sta lahko ponovno izvoljena.
Za predsednika oziroma podpredsednika zbornice lahko kandidira vsak individualni član zbornice, ki mu potrdi kandidaturo najmanj deset članov zbornice.
Za svoje delo predsednik in podpredsednik zbornice odgovarjata skupščini zbornice.
(pristojnosti predsednika zbornice)
Predsednik zbornice:
– skladno z določi tega statuta zastopa zbornico in v njenem imenu sklepa obligacijska razmerja ter podpisuje vse listine, s katerimi zbornica nastopa do članov ter v razmerju do drugih fizičnih in pravnih oseb;
– je odgovoren za zakonitost delovanja zbornice in njenih organov;
– predstavlja zbornico v javnosti;
– zagotavlja javnost dela in podaja informacije o delu zbornice;
– podpisuje javne dokumente zbornice ter odločbe in sklepe s področja izvajanja javnih pooblastil zbornice;
– sklicuje in predlaga dnevni red ter vodi seje skupščine do izvolitve delovnega predsedstva;
– podpisuje splošne akte in odločitve, ki jih sprejme skupščina;
– izda sklep o razpisu volitev članov skupščine in organov zbornice;
– spremlja in skrbi za izvajanje sklepov skupščine;
– usklajuje delo organov zbornice;
– zastopa interese članov zbornice;
– podpira razvoj regionalnega in mrežnega povezovanja izvajalcev socialno varstvene dejavnosti;
– s ciljem koordinacije dela organov zbornice sklicuje kolegij predsednika zbornice kot posvetovalno telo predsednika zbornice;
– opravlja druge naloge, določene s tem statutom ali za katere ga pooblasti skupščina.
(pristojnosti podpredsednika zbornice)
Predsednika zbornice v času njegovi odsotnosti v celoti nadomešča podpredsednik zbornice.
Podpredsednik lahko opravlja tudi druge naloge, za katere ga skladno z določili tega statuta pooblasti predsednik zbornice ali skupščina.
V primeru odstopa, razrešitve ali drugih razlogov prenehanja opravljanja funkcije predsednika zbornice, podpredsednik polnopravno opravlja funkcijo in naloge predsednika zbornice do izvolitve novega predsednika zbornice.
Upravni odbor je organ upravljanja zbornice.
Za svoje delo upravni odbor odgovarja skupščini zbornice.
Upravni odbor ima devet članov.
Člane upravnega odbora na predlog komisije za volitve in imenovanja izvoli skupščina zbornice izmed članov zbornice.
Upravni odbor mora biti sestavljen tako, da so zastopana raznovrstna področja dela in izvajalcev socialno varstvene dejavnosti.
Naloge in pristojnosti upravnega odbora:
– obravnava pomembna vprašanja za delovanje zbornice;
– izvršuje sklepe ter navodila skupščine;
– sprejema letni finančni načrt zbornice in letni program dela zbornice ter ju predlaga v potrditev skupščini;
– sprejema letni zaključni račun zbornice in poročilo zbornice o poslovanju ter ju predlaga v potrditev skupščini;
– sprejema letna poročila o delu zbornice ter jih predlaga v potrditev skupščini;
– obravnava gradiva in analize ter v zvezi z njimi predlaga skupščini zbornice delovne sklepe;
– spremlja izvajanje javnih pooblastil in drugih zakonsko ter statutarno določenih nalog zbornice;
– imenuje generalnega sekretarja zbornice;
– na predlog generalnega sekretarja izmed individualnih članov zbornice predlaga kandidate za predstavnike zbornice v organih drugih institucij oziroma organizacij;
– na predlog strokovnega sveta izmed individualnih članov zbornice imenuje predstavnike zbornice v strokovne svete ministrstev;
– določa višino članarine za individualne in kolektivne člane;
– določa ceno storitev zbornice in popuste za individualne in kolektivne člane;
– odloča o ugovorih zoper odločitve organov zbornice, v kolikor ni s tem statutom, zakonom ali na njegovi podlagi sprejetim splošnim aktom drugače določeno;
– skrbi za zagotavljanje pogojev za delovanje zbornice;
– odloča o vključevanju zbornice v zveze in združenja in izstopu iz le teh;
– sprejema splošne in druge pravne akte zbornice iz 81. člena tega statuta;
– opravlja druge naloge, določene s tem statutom.
Delo upravnega odbora vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik upravnega odbora.
Upravni odbor dela in odloča na rednih in dopisnih sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik upravnega odbora v primeru njegove odsotnosti pa podpredsednik upravnega odbora.
Seje upravnega odbora se sklicuje po potrebi, praviloma štirikrat letno.
Predsednik upravnega odbora mora sklicati sejo upravnega odbora na zahtevo predsednika zbornice, generalnega sekretarja ali tretjine članov upravnega odbora. Če predsednik v osmih dneh po prejemu zahteve seje ne skliče, to lahko storijo predlagatelji v roku desetih dni, ki morajo predložiti dnevni red in ustrezno gradivo.
Upravni odbor lahko veljavno odloča, če je pred glasovanjem prisotnih vsaj polovica članov upravnega odbora, odločitev pa je veljavno sprejeta, če zanjo glasuje večina prisotnih članov.
Za sklic, vodenje, potek in glasovanje v okviru dopisne seje, vključno z vodenjem zapisnika, se smiselno uporabljajo določila o sklicu, vodenju, poteku in glasovanju na redni seji upravnega odbora.
(prisotnost in sodelovanje na sejah)
Na seje upravnega odbora se vabi predsednika nadzornega odbora, predsednika in podpredsednika zbornice ter generalnega sekretarja, ki so brez pravice glasovanja.
Če je potrebno, upravni odbor na svoje seje vabi tudi predsednike oziroma člane drugih organov zbornice ali druge osebe.
(imenovanje komisij in drugih delovnih teles)
Za preučitev posameznih vprašanj ter pripravo mnenj in predlogov sklepov, ki so v pristojnosti upravnega odbora, upravni odbor lahko imenuje komisije, strokovne odbore, občasna delovna telesa, ekspertne skupine in eksperte.
(poslovnik, ki ureja delo upravnega odbora)
Delo upravnega odbora podrobneje ureja poslovnik, ki ga sprejme upravni odbor.
Nadzorni odbor ima pet članov, ki jih na predlog komisije za volitve in imenovanja izvoli skupščina zbornice izmed članov zbornice.
Članstvo v nadzornem odboru ni združljivo s članstvom v drugih organih zbornice.
Nadzorni odbor spremlja in nadzira finančno in materialno poslovanje zbornice, spremlja delo upravnega odbora in drugih organov zbornice ter izvajanje sklepov skupščine in organov zbornice.
Predsednik nadzornega odbora lahko, če je potrebno, skladno z določili tega statuta sodeluje na sejah upravnega odbora in drugih organov zbornice, vendar nima pravice glasovanja.
Za svoje delo je nadzorni odbor odgovoren skupščini.
Nadzorni odbor dela na sejah, ki jih po potrebi sklicuje predsednik nadzornega odbora, najmanj enkrat letno, da se opravi notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem zbornice in o tem poroča skupščini pred potrditvijo zaključnega računa na seji skupščine zbornice.
Nadzorni odbor nadzor opravi po lastni presoji, dolžan pa ga je opraviti tudi na pobudo:
– predsednika zbornice,
– generalnega sekretarja,
– upravnega odbora zbornice ali
– najmanj desetih članov skupščine zbornice.
Nadzorni odbor veljavno odloča, če so prisotni vsaj trije člani, odločitev pa je sprejeta, če zanjo glasujejo vsaj trije člani.
(ugotovitve nadzornega odbora)
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah poroča skupščini.
Nadzorni odbor mora o morebitnih ugotovljenih nepravilnostih nemudoma obvestiti predsednika zbornice in generalnega sekretarja ter odgovornemu za nepravilnosti določiti rok za njihovo odpravo.
(poslovnik, ki ureja delo nadzornega odbora)
Delo nadzornega odbora podrobneje ureja poslovnik, ki ga sprejme nadzorni odbor.
Častno razsodišče zbornice obravnava kršitve Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu, storjene pri opravljanju dejavnosti socialnega varstva.
Častno razsodišče odloča o disciplinskih kršitvah oziroma disciplinski odgovornosti članov zbornice.
Častno razsodišče opravlja tudi naslednje naloge:
– spodbuja in spremlja uveljavljanje etičnih načel in poklicnih kodeksov delavcev na področju socialnega varstva;
– proučuje posamezne etične probleme na področju izvajanja dejavnosti socialnega varstva;
– varuje strokovno integriteto članov in jim po potrebi nudi pomoč;
– skrbi za ozaveščanje uporabnikov socialno varstvenih storitev.
Častno razsodišče ima sedem članov, ki jih na predlog komisije za volitve in imenovanja izvoli skupščina zbornice izmed članov skupščine zbornice.
Za svoje delo je častno razsodišče odgovorno skupščini.
Članstvo v častnem razsodišču ni združljivo s članstvom v drugih organih zbornice.
Seje častnega razsodišča vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik častnega razsodišča.
Častno razsodišče je sklepčno, če so prisotni najmanj štirje člani.
Častno razsodišče sprejema sklepe z večino glasov prisotnih članov.
Seje častnega razsodišča se sklicujejo po potrebi.
(postopek obravnave kršitev Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu, storjenih pri opravljanju dejavnosti socialnega varstva)
Zahtevo za ugotovitev odgovornosti za kršitve Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu, storjenih pri opravljanju dejavnosti socialnega varstva, poda lahko vsak državljan, organizacija in pristojno ministrstvo, ki opravlja strokovni in upravni nadzor nad delom izvajalcev na področju socialnega varstva.
Predlog za uvedbo disciplinskega postopka pred častnim razsodiščem poda član ali organ zbornice.
Častno razsodišče vodi disciplinski postopek in izreka disciplinske ukrepe v skladu s tem statutom in pravilnikom o delu častnega razsodišča.
Disciplinski ukrepi, ki jih po izvedenem postopku v skladu s pravilnikom o delu častnega razsodišča izreče častno razsodišče so:
– opomin,
– javni opomin,
– izključitev iz članstva zbornice.
Zoper sklep častnega razsodišča ima član, na katerega se odločitev nanaša, možnost pritožbe na skupščino v 15 dneh od vročitve sklepa. Odločitev skupščine je dokončna.
Disciplinske kršitve, ki jih obravnava častno razsodišče, so:
– kršitev določb tega statuta, drugih splošnih aktov zbornice in Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu,
– nevestno opravljanje sprejetih zadolžitev in funkcij v zbornici,
– neizvrševanje sklepov organov zbornice,
– dejanja, ki škodujejo interesom in ugledu zbornice.
(pravilnik o delu častnega razsodišča)
Podrobneje vodenje postopka obravnave kršitev Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu, storjenih pri opravljanju dejavnosti socialnega varstva, disciplinskega postopka ter delo častnega razsodišča ureja pravilnik o delu častnega razsodišča, ki ga sprejme skupščina.
KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA
Komisija za volitve in imenovanja ima pet članov, ki jih izvoli skupščina zbornice izmed članov skupščine zbornice.
Za svoje delo je odgovorna skupščini.
Naloge in pristojnosti komisije za volitve in imenovanja:
– pripravi predlog sklepa o volitvah članov skupščine in organov zbornice;
– podaja predloge za sestavo, izvolitev in imenovanje organov zbornice, delovnih teles in njihovih članov;
– pripravi predlog liste za izpraševalce izpitnih komisij za izvajanje strokovnih izpitov, liste izvajalcev inštruktažnega svetovanja, liste ocenjevalcev za postopek strokovne verifikacije socialnovarstvenih programov, liste ocenjevalcev za izdelavo strokovnih mnenj ter liste članov komisij za preizkus usposobljenosti strokovnih sodelavcev;
– pripravi predlog besedila javnega razpisa za imenovanje generalnega sekretarja, ki ga posreduje upravnemu odboru ter predlaga upravnemu odboru kandidate za imenovanje generalnega sekretarja, ki izpolnjujejo razpisne pogoje;
– predlaga kandidate za prejemnike nagrad in priznanj za področje socialnega varstva ter opravlja druge kadrovske naloge na podlagi določb tega statuta, splošnih aktov zbornice in sklepov skupščine zbornice;
– obravnava druga vprašanja, ki jih določi skupščina.
Delo komisije za volitve in imenovanja vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik komisije za volitve in imenovanja.
Komisija za volitve in imenovanja dela in odloča na rednih in dopisnih sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik komisije za volitve in imenovanja, v primeru njegove odsotnosti pa podpredsednik komisije za volitve in imenovanja.
Seje komisije za volitve in imenovanja se sklicuje po potrebi.
Predsednik komisije za volitve in imenovanja mora sklicati sejo komisije za volitve in imenovanja na zahtevo najmanj dveh članov komisije za volitve in imenovanja, upravnega odbora, predsednika zbornice ali generalnega sekretarja. Če predsednik v osmih dneh po prejemu zahteve seje ne skliče, to lahko v roku desetih dni storijo predlagatelji, ki morajo predložiti dnevni red in ustrezno gradivo.
Komisija za volitve in imenovanja lahko veljavno odloča, če je prisotnih vsaj polovica članov komisije, odločitev pa je veljavno sprejeta, če zanjo glasujejo vsaj trije člani.
(poslovnik, ki ureja delo komisije za volitve in imenovanja)
Delo komisije za volitve in imenovanja podrobneje ureja poslovnik, ki ga sprejme komisija za volitve in imenovanja.
Strokovni svet je posvetovalni organ zbornice, ki ga sestavljajo ugledni strokovnjaki s področja socialno varstvene dejavnosti.
Strokovni svet sestavlja enajst članov, praktikov in teoretikov s področja socialnega varstva, ki jih na predlog komisije za volitve in imenovanja izvoli skupščina zbornice izmed strokovnjakov – individualnih članov zbornice.
Za svoje delo strokovni svet odgovarja skupščini.
Naloge in pristojnosti strokovnega sveta:
– spremlja in proučuje problematiko socialnega varstva v državi v luči uresničevanja strateških usmeritev zbornice, ciljev nacionalnega programa socialnega varstva Republike Slovenije in Republike Slovenije kot socialne države;
– pripravlja strokovne predloge za razvoj posamezne dejavnosti v okviru socialnega varstva in nacionalnega programa;
– podpira razvoj socialno inovativnih in komplementarnih dejavnosti na področju socialnega varstva;
– spremlja dejavnost raziskovalnih in izobraževalnih institucij na področju socialnega varstva ter skrbi za povezovanje zborničnih nalog z njimi;
– obravnava pomembnejša razvojna vprašanja stroke ter organom zbornice svetuje v zvezi z njimi;
– sprejema mnenja in stališča, s katerimi sodeluje pri razvoju socialnega varstva v državi, skladno s sprejetimi usmeritvami področja;
– upravnemu odboru izmed individualnih članov zbornice predlaga predstavnike zbornice v strokovne svete ministrstev;
– generalnemu sekretarju podaja soglasje k ustanavljanju in ukinjanju sekcij zbornice;
– sprejema liste zunanjih sodelavcev, ki sodelujejo pri izvajanju javnih pooblastil in drugih nalogah zbornice:
– izpraševalcev izpitnih komisij za izvajanje strokovnih izpitov na področju socialnega varstva;
– ocenjevalcev za postopek strokovne verifikacije socialnovarstvenih programov;
– ocenjevalcev za izdelavo strokovnih mnenj;
– člane komisij za preizkus usposobljenosti strokovnih sodelavcev;
– strokovnjake za izvajanje inštruktažnih svetovanj;
– sodeluje z organi zbornice, s strokovno službo zbornice, ekspertnimi in delovnimi skupinami zbornice ter po potrebi podaja strokovna mnenja;
– na predlog strokovne službe zbornice sprejme katalog programov stalnega strokovnega usposabljanja.
Strokovni svet zbornice deluje tudi kot organ strokovne presoje in pritožbeni organ, pristojen za reševanje ugovorov, ki se nanašajo na odločitve organov zbornice, povezane z izvajanjem javnih pooblastil in z zakonom določenih nalog ter uveljavljanjem Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu, razen če ni z zakonom ali z na podlagi zakona sprejetim splošnim pravnim aktom drugače določeno.
Delo strokovnega sveta vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik strokovnega sveta.
Strokovni svet dela in odloča na rednih in dopisnih sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik strokovnega sveta, v primeru njegove odsotnosti pa podpredsednik strokovnega sveta.
Seje strokovnega sveta se sklicuje po potrebi, praviloma štirikrat letno.
Predsednik strokovnega sveta mora sklicati sejo strokovnega sveta na zahtevo tretjine članov strokovnega sveta, predsednika zbornice ali generalnega sekretarja. Če predsednik v osmih dneh po prejemu zahteve seje ne skliče, to lahko v roku desetih dni storijo predlagatelji, ki morajo predložiti dnevni red in ustrezno gradivo.
Strokovni svet lahko veljavno odloča, če je prisotnih vsaj polovica članov strokovnega sveta, odločitev pa je veljavno sprejeta, če zanjo glasuje večina prisotnih članov.
(poslovnik, ki ureja delo strokovnega sveta)
Delo strokovnega sveta podrobneje ureja poslovnik, ki ga sprejme strokovni svet.
GENERALNI SEKRETAR ZBORNICE
Generalni sekretar zbornice je izvršilni in poslovodni organ zbornice s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki opravlja delo profesionalno in s polnim delovnim časom.
Generalni sekretar je vodja strokovne službe in odgovoren za izvajanje organizacijskih, administrativnih in tehničnih nalog zbornice.
Generalnega sekretarja zbornice na podlagi javnega razpisa, izmed individualnih članov zbornice imenuje upravni odbor zbornice.
Pogoje, ki jih mora izpolnjevati kandidat za generalnega sekretarja, določi upravni odbor v skladu z zakonom in aktom zbornice o sistemizaciji delovnih mest.
Mandat generalnega sekretarja traja pet let, z možnostjo ponovnega imenovanja.
Individualno pogodbo o zaposlitvi v skladu z delovnopravno zakonodajo, z njim v imenu zbornice sklene predsednik upravnega odbora zbornice.
Generalni sekretar je za svoje delo odgovoren upravnemu odboru zbornice.
Upravni odbor lahko generalnega sekretarja razreši iz naslednjih razlogov:
– če zavestno ali iz velike malomarnosti ravna v nasprotju s tem statutom ali zoper interese in cilje zbornice;
– če je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki je v nasprotju s poslanstvom, cilji in nalogami zbornice;
– če blati ugled zbornice oziroma njenega organa ali drugega člana;
– če mu je pri opravljanju funkcije mogoče očitati veliko malomarnost, zaradi česar je zbornici nastala škoda;
– nespoštovanje rokov za odpravo nepravilnosti, naloženih s strani nadzornega odbora;
– drugi utemeljeni razlogi, ki onemogočajo nadaljnje opravljanje funkcije.
(naloge generalnega sekretarja)
Naloge generalnega sekretarja:
– skladno z določili tega statuta zastopa zbornico v pravnem prometu;
– vodi delo strokovne službe zbornice;
– skrbi za zagotovitev pogojev za izvajanje organizacijskih, administrativnih in tehničnih nalog zbornice;
– sodeluje in nudi strokovno podporo pri delu skupščine, upravnega odbora in drugih organov zbornice;
– izvršuje sklepe skupščine in upravnega odbora,
– nudi podporo organom zbornice za izvajanje nalog zbornice;
– na podlagi s strani strokovnega sveta potrjenih list izmed individualnih članov zbornice imenuje zunanje strokovne delavce in sodelavce v delovne, ekspertne in druge strokovne skupine, ki razvijajo in izvajajo naloge zbornice;
– s soglasjem strokovnega sveta ustanavlja ter ukinja sekcije zbornice;
– spremlja delovanje sekcij;
– v okviru s tem statutom določenih pristojnosti ter skladno z usmeritvami upravnega in nadzornega odbora izvaja finančno poslovanje zbornice;
– predlaga upravnemu odboru v imenovanje izmed individualnih članov zbornice izbrane predstavnike zbornice v organe drugih institucij oziroma organizacij.
(mnenja, usmeritve in priporočila)
Skupščina in drugi organi zbornice lahko dajejo generalnemu sekretarju zbornice v zvezi z opravljanjem njegovih nalog mnenja, usmeritve in priporočila o načinu izvrševanja.
VI. STROKOVNA SLUŽBA ZBORNICE
(naloge strokovne službe)
Strokovne, organizacijske, tehnične in administrativne naloge, potrebne za zagotavljanje pogojev za izvajanje dejavnosti in nalog zbornice, opredeljenih zakonodajo in s tem statutom, zagotavlja strokovna služba zbornice, ki jo vodi generalni sekretar.
Glede na izkazan strokovni interes se v zbornici kot oblike samostojnega strokovnega delovanja ustanovijo sekcije za posamezne strokovne dejavnosti, strokovna področja posameznih dejavnosti (strokovno povezovanje) ali glede na območje delovanja (regionalno povezovanje) članov.
O ustanavljanju in ukinjanju sekcij odloča generalni sekretar zbornice s soglasjem strokovnega sveta.
Delovanje sekcij spremlja generalni sekretar.
Določbe tega člena glede ustanovitve se ne uporabljajo za sekcije, ki so pri zbornici že ustanovljene.
V sekcije se združujejo člani zbornice, ki opravljajo istovrstno ali sorodno dejavnost, ki delujejo na istem ali sorodnem strokovnem področju oziroma na istem ožjem ali širšem območju, z namenom opravljanja strokovnih nalog iz dejavnosti zbornice, ki se nanašajo na posamezno dejavnost, strokovno področje posamezne dejavnosti ali določeno območje opravljanja posamezne dejavnosti.
Sekcije sprejemajo stališča in predloge glede svoje dejavnosti in jih uveljavljajo v okviru zbornice ter drugih organov kot tudi v razmerju do ministrstev, drugih javnih in strokovnih institucij itd.
Naloge in pristojnosti sekcij:
– spremljanje zakonodaje s področja dejavnosti sekcije in priprava predlogov za spremembe in dopolnitve zakonodaje,
– zastopanje skupnih interesov članov sekcije na področju delovanja sekcije,
– vzpodbujanje razvoja in dvig kakovosti strokovnega dela na področju oziroma območju delovanja sekcije,
– opravljanje drugih nalog v skladu s programom dela sekcije.
Sekcija za vsako leto posebej sprejme svoj program dela, ki mora biti skladen s tem statutom, programom dela zbornice in njenim finančnim načrtom.
Podrobneje organe in delovanje sekcije ureja poslovnik o delu posamezne sekcije, ki ga sprejme posamezna sekcija in potrdi generalni sekretar.
VIII. FINANCIRANJE DELOVANJA ZBORNICE IN RAZPOLAGANJE S PREMOŽENJEM ZBORNICE
Zbornica pridobiva sredstva za svoje delovanje iz naslednjih virov:
– s prispevki članov;
– iz proračuna Republike Slovenije za izvajanje javnih pooblastil;
– z darili in volili;
– iz drugih virov.
Premoženje zbornice sestavljajo nepremičnine in premičnine, denarna sredstva ter druga sredstva, materialne pravice in terjatve.
(upravljanje s premoženjem zbornice)
Zbornica avtonomno uporablja in razpolaga s premoženjem iz prejšnjega člena za uresničevanje namena in ciljev, zaradi katerih je bila ustanovljena.
S premoženjem zbornice skladno z določili tega statuta ter usmeritvami in sklepi skupščine upravlja upravni odbor.
Zbornica razpolaga z denarnimi sredstvi v skladu s programom in letnim finančnim načrtom, ki ga potrjuje skupščina. Na redni seji skupščine se vsako leto obravnava in potrjuje letno poročilo in poročilo o poslovanju.
O nakupu, prodaji in najemu nepremičnin sklepa skupščina.
Nadzor nad upravljanjem s premoženjem zbornice izvaja nadzorni odbor.
(pravilnik o finančnem poslovanju)
Finančno poslovanje zbornice podrobneje ureja pravilnik o finančnem poslovanju, ki ga sprejme upravni odbor.
(razpolaganje s premoženjem v primeru prenehanja zbornice)
V primeru prenehanja delovanja zbornice se poravnajo vse obveznosti, neporabljena proračunska sredstva se vrnejo proračunu, preostanek premoženja pa se prenese na drugo nepridobitno organizacijo oziroma pravno osebo, ki jo določi skupščina hkrati z odločitvijo o prenehanju delovanja zbornice.
IX. SPLOŠNI IN DRUGI PRAVNI AKTI ZBORNICE
(pravni akti, ki jih sprejema skupščina)
Skupščina zbornice sprejema naslednje splošne pravne akte ter njihove spremembe in dopolnitve:
– statut zbornice;
– poslovnik o delu skupščine;
– pravilnik o volitvah članov skupščine in organov zbornice;
– Kodeks etičnih načel v socialnem varstvu;
– pravilnik o načrtovanju, spremljanju in izvajanju supervizije strokovnega dela strokovnih delavcev;
– pravilnik o pripravništvu na področju socialnega varstva;
– pravilnik o načrtovanju in organiziranju stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja;
– pravilnik o reševanju ugovorov zoper opravljanje socialno varstvene storitve zasebnikov;
– pravilnik o delu častnega razsodišča;
– pravilnik o določitvi vrste in stopnje izobrazbe za strokovne sodelavce v socialnem varstvu;
– pravilnik o strokovnem izpitu na področju socialnega varstva;
– druge splošne pravne akte, potrebne za izvrševanje javnih pooblastil.
Statut zbornice je temeljni splošni pravni akt zbornice, s katerim morajo biti usklajeni vsi drugi splošni in drugi pravni akti zbornice.
(postopek sprejemanja sprememb statuta in drugih splošnih pravnih aktov, ki jih sprejema skupščina)
Pobudo za spremembo oziroma dopolnitev statuta ali drugega splošnega oziroma pravnega akta skupščine lahko poda skupščina in vsak organ zbornice.
O pobudi za spremembo statuta in drugih pravnih aktov skupščine predhodno razpravlja upravni odbor, ki s sklepom določi obseg sprememb in vprašanja, ki jih je potrebno urediti.
Spremembe statuta ali drugega splošnega akta skupščine pripravi generalni sekretar zbornice in jih predloži v predhodno obravnavo in potrditev upravnemu odboru.
Statut oziroma spremembe in dopolnitve statuta zbornice in Kodeks etičnih načel v socialnem varstvu sprejme skupščina zbornice z veljavnim sklepom, za katerega je glasovalo najmanj dve tretjini vseh članov skupščine zbornice.
Splošne in druge pravne akte zbornice, razen aktov iz prejšnjega odstavka tega člena, sprejme skupščina zbornice z večino glasov prisotnih članov skupščine zbornice.
(pravni akti, ki jih sprejema upravni odbor)
Splošni in drugi pravni akti, ki jih sprejema upravni odbor zbornice, so:
– pravilnik o izdaji strokovnih mnenj zbornice, ki se sprejme po predhodnem mnenju strokovnega sveta;
– pravilnik o članstvu v zbornici;
– pravilnik o finančnem poslovanju zbornice;
– pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v strokovni službi;
– pravilnik o varovanju poslovne in strokovne tajnosti ter premoženja;
– drugi pravilniki, odredbe in akti, ki so nujni za zakonito izvajanje nalog zbornice ter za sprejem niso v pristojnosti skupščine.
Pravne akte sprejme upravni odbor z večino glasov prisotnih članov upravnega odbora.
(objava splošnih in drugih pravnih aktov zbornice)
Sprejete splošne, po potrebi pa tudi druge pravne akte, zbornica objavi na svoji spletni strani.
Splošne pravne akte, izdane v okviru izvrševanja javnih pooblastil, skladno z zakonom, ki ureja socialno varstvo, predloži zbornica v soglasje pristojnemu ministrstvu, po prejemu soglasja jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Mandatna doba predsednika in podpredsednika zbornice, generalnega sekretarja ter članov organov in delovnih teles, izvoljenih oziroma imenovanih na podlagi statuta, sprejetega 12. 2. 2002, s spremembami in dopolnitvami, sprejetimi 23. 5. 2006, (Uradni list RS, št. 59/02 in 108/07), se izteče po preteku časa, določenega s sklepom o imenovanju.
Statut začne veljati z dnem sprejema na seji skupščine zbornice, razen določil, ki se nanašajo na javna pooblastila zbornice.
Na podlagi četrtega odstavka 79. člena Zakona o socialnem varstvu da soglasje k statutu zbornice v delu, ki se nanaša na javna pooblastila zbornice, Vlada Republike Slovenije.
Po pridobitvi soglasja Vlade RS se besedilo celotnega statuta objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Naslednji dan po objavi začnejo veljati določbe statuta, ki se nanašajo na javna pooblastila zbornice.
Z uveljavitvijo tega statuta zbornice preneha veljati statut, sprejet na skupščini Socialne zbornice Slovenije dne 12. 2. 2002, s spremembami in dopolnitvami, sprejetimi 23. 5. 2006 (Uradni list RS, št. 59/02 in 108/07) in vsa določila drugih splošnih pravnih aktov zbornice, ki so v nasprotju z določili tega statuta.
Do uskladitve splošnih pravnih aktov zbornice z določili tega statuta se določbe le teh še naprej uporabljajo, če niso v nasprotju s tem statutom, sicer se smiselno uporabljajo določila tega statuta.
Splošne in druge pravne akte, ki so potrebni za delo zbornice, zbornica sprejme ali uskladi z določili tega statuta najkasneje v šestih mesecih od sprejema tega statuta.
Ljubljana, dne 25. oktobra 2018
mag. Nace Kovač l.r.
Socialne zbornice Slovenije
