Uradni list

Številka 54
Uradni list RS, št. 54/2017 z dne 29. 9. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 54/2017 z dne 29. 9. 2017

Kazalo

2441. Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije (ReMRSHP), stran 6959.

  
Državni zbor je na podlagi četrtega odstavka 4. člena Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 70/06) in 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13 in 38/17) na seji 26. septembra 2017 sprejel
R E S O L U C I J O 
o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije (ReMRSHP) 
Republika Slovenija kot odgovorna članica mednarodne skupnosti potrjuje svojo zavezanost mednarodnemu razvojnemu sodelovanju, ki je ena temeljnih vsebin slovenske zunanje politike.
Ob upoštevanju sprememb v mednarodni skupnosti, ki so nastale v času po uveljavitvi Resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije za obdobje do leta 2015 (Uradni list RS, št. 73/08), zlasti pa novih globalnih izzivov 21. stoletja,
ob zavzemanju Republike Slovenije za blaginjo in dostojanstvo vseh ljudi, odpravljanje revščine, trajnostni razvoj, spoštovanje človekovih pravic ter oblikovanje miroljubnih in vključujočih družb,
ob upoštevanju zavez Republike Slovenije v mednarodni skupnosti, zlasti v mednarodnih in regionalnih organizacijah, predvsem Evropski uniji, Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter Organizaciji združenih narodov,
ob zavzemanju za vrednote, ki jih slovenska družba visoko ceni in spoštuje: pravičnost, enakopravnost in solidarnost, raznolikost, tolerantnost ter spoštovanje demokracije in človekovih pravic, vključno s prepovedjo diskriminacije,
ob potrditvi pomembnosti ozaveščanja o mednarodnem razvojnem sodelovanju, vključno z globalnim učenjem,
ob priznavanju potrebe po učinkovitem odzivu na specifične razvojne in humanitarne potrebe ter prioritete partnerskih držav,
Državni zbor sprejema Resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije 
Skupaj za blaginjo in trajnostno prihodnost 
1. Republika Slovenija z mednarodnim razvojnim sodelovanjem prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju ter prevzema soodgovornost za odpravo revščine in doseganje trajnostnega razvoja. Republika Slovenija je razvita država in donatorica uradne razvojne pomoči. Kot odgovorna in dejavna članica mednarodne skupnosti sooblikuje politike in ukrepe za reševanje globalnih razvojnih izzivov. Republika Slovenija skupaj s partnerji prispeva k spoštovanju človekovega dostojanstva in k trajnostni, pravični, vključujoči, varni in uspešni prihodnosti za vse.
2. Z mednarodno humanitarno pomočjo Republika Slovenija izraža solidarnost s prizadetimi državami in posamezniki, ki se soočajo z izrednimi razmerami kot posledicami naravnih in drugih nesreč večjih razsežnosti ali oboroženih spopadov.
3. V skladu z veljavno Deklaracijo o zunanji politiki Republike Slovenije in Strategijo zunanje politike Republike Slovenije je mednarodno razvojno sodelovanje pomemben instrument slovenske zunanje politike. Je izraz solidarnosti in interesa Republike Slovenije, saj globalni razvojni izzivi in krize ogrožajo mir, varnost, stabilnost in trajnostni razvoj v svetu, s tem pa vplivajo na položaj in delovanje Republike Slovenije v mednarodnem okolju. Mednarodno razvojno sodelovanje krepi dvostranske politične in gospodarske odnose ter prepoznavnost Republike Slovenije v svetu.
4. Mednarodno razvojno sodelovanje Republike Slovenije je dvostransko in večstransko. Dvostransko razvojno sodelovanje Republika Slovenija načrtuje in izvaja predvsem v obliki programskega in projektnega sodelovanja s partnerskimi državami ter z zagotavljanjem namenske mednarodne humanitarne pomoči. V okviru večstranskega mednarodnega razvojnega sodelovanja se Republika Slovenija dejavno vključuje v mednarodno razvojno sodelovanje Evropske unije in drugih mednarodnih institucij in organizacij, katerih članica je, tako na ravni oblikovanja politik in ukrepov kot tudi usmerjanja in izvajanja programov.
Cilj, izhodišča in načela 
5. Ključni cilj mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije je prispevati k odpravi revščine, zmanjševanju neenakosti ter doseganju trajnostnega razvoja v partnerskih državah.
6. Izhodišča mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije so:
(i) cilji zunanje politike, katere sestavni del je mednarodno razvojno sodelovanje;
(ii) mednarodni dogovori in standardi na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in trajnostnega razvoja, ki jih Republika Slovenija sooblikuje v okviru mednarodnih organizacij, katerih članica je; osrednji dokument je univerzalna Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030;
(iii) vrednote in strateške razvojne usmeritve slovenske družbe, vključno z gospodarstvom;
(iv) dosedanje izkušnje, primerjalne prednosti in zmogljivosti Republike Slovenije za izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja.
7. Načela, ki usmerjajo mednarodno razvojno sodelovanje Republike Slovenije, so: pristop, ki temelji na človekovih pravicah, učinkovitost razvojnega sodelovanja, skladnost politik za razvoj, lastništvo držav nad lastnim razvojem ter partnerstvo za trajnostni razvoj.
8. Načela, ki usmerjajo humanitarno pomoč, so humanitarna načela in načela dobrega humanitarnega donatorstva.
Prednostna področja in območja mednarodnega razvojnega sodelovanja 
9. Mednarodno razvojno sodelovanje Republike Slovenije se osredotoča na prednostna vsebinska področja in geografska območja, kjer je lahko uradna razvojna pomoč učinkovita, odraža slovenske primerjalne prednosti in zmogljivosti ter zagotavlja podporo razvojnim prizadevanjem partnerskih držav. Pri tem Republika Slovenija za večjo učinkovitost spodbuja dialog in sodelovanje s partnerskimi državami, drugimi donatoricami in mednarodnimi organizacijami.
10. Prednostna vsebinska področja so:
– spodbujanje miroljubnih in vključujočih družb, s poudarkom na dobrem upravljanju, enakih možnostih, vključno z enakostjo spolov, ter kakovostnem izobraževanju;
– boj proti podnebnim spremembam, s poudarkom na trajnostnem gospodarjenju z naravnimi in energetskimi viri.
11. Prednostna geografska območja so Zahodni Balkan, evropsko sosedstvo in podsaharska Afrika, s poudarkom na najmanj razvitih državah.
S posameznimi izbranimi državami prednostnih geografskih območij se lahko vzpostavi programsko ali projektno razvojno sodelovanje, pri čemer se med drugim upoštevajo stopnja razvoja, stabilnost in varnostne razmere ter raven vsestranskih odnosov in sodelovanja med partnersko državo v razvoju in Republiko Slovenijo.
Mednarodna humanitarna pomoč 
12. Republika Slovenija posveča posebno pozornost humanitarnemu delovanju, pri čemer se njen odziv usmerja in usklajuje skladno z mednarodnim humanitarnim pravom in s humanitarnimi načeli človekoljubnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti, ob spoštovanju človekovih pravic in begunskega prava.
Z namenom zmanjšanja tveganja za nesreče ter doseganja trajnostnega razvoja si Republika Slovenija prizadeva za dopolnjujoče delovanje mednarodne humanitarne pomoči in mednarodnega razvojnega sodelovanja, s posebnim poudarkom na povezovanju programov rekonstrukcije in rehabilitacije z aktivnostmi mednarodnega razvojnega sodelovanja.
13. Mednarodna humanitarna pomoč obsega:
(i) nujno pomoč, ki se namenja neodvisno od prednostnih vsebinskih področij in geografskih območij na podlagi humanitarnega poziva prizadete države ali mednarodne organizacije, upoštevajoč humanitarne potrebe, aktivnosti mednarodnih organizacij in učinkovitost odziva;
(ii) pomoč po humanitarnih krizah, vključno s programi rekonstrukcije in rehabilitacije; prednostni vsebinski področji takšne pomoči sta:
– človekova varnost in zaščita, vključno s programi protiminskega delovanja in pomočjo žrtvam min;
– pomoč po oboroženih spopadih, v prvi vrsti otrokom.
(iii) aktivnosti za zmanjšanje ranljivosti in tveganja za krize, preventivno delovanje ter krepitev odpornosti; prednostno vsebinsko področje teh aktivnosti je zagotavljanje varnosti preskrbe, zlasti otrok, s pitno vodo ter varno, zadostno in ustrezno hrano.
Dolgoročno načrtovanje in zagotavljanje sredstev za mednarodno razvojno sodelovanje 
14. Republika Slovenija si ob upoštevanju javnofinančnih zmožnosti in makroekonomskih trendov prizadeva uresničevati svoje mednarodne zaveze glede obsega uradne razvojne pomoči. V skladu z zavezo, ki jo je Republika Slovenija sprejela v okviru Evropske unije, Vlada Republike Slovenije v šestih mesecih po sprejetju resolucije na predlog nacionalnega koordinatorja sprejme akcijski načrt o postopnem povečevanju deleža bruto nacionalnega dohodka za uradno razvojno pomoč, v okviru katerega si bo prizadevala uresničiti zavezo, da do leta 2030 za uradno razvojno pomoč nameni 0,33 odstotka bruto nacionalnega dohodka.
15. Republika Slovenija vsaj 10 odstotkov razpoložljive dvostranske uradne razvojne pomoči nameni za humanitarno pomoč.
16. S ciljem koncentracije uradne razvojne pomoči na prednostna področja in območja, ki jih določa ta resolucija, Republika Slovenija nameni (i) vsaj 50 odstotkov razpoložljive dvostranske pomoči za programe in projekte, ki so prednostni po geografskem in vsebinskem merilu; (ii) vsaj 80 odstotkov razpoložljive dvostranske pomoči za programe in projekte, ki so prednostni po vsaj enem od obeh meril.
Sistem mednarodnega razvojnega sodelovanja 
17. Vzdržen in učinkovit sistem mednarodnega razvojnega sodelovanja zahteva ustrezno strateško ureditev ter organizacijsko strukturo, ki je naravnana k uresničevanju razvojnih ciljev in pozitivnih razvojnih rezultatov tako za partnerske države v razvoju kot za Republiko Slovenijo v vlogi donatorice.
18. Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v vlogi nacionalnega koordinatorja vodi stalno koordinacijsko skupino za mednarodno razvojno sodelovanje, usklajuje politike mednarodnega razvojnega sodelovanja med ministrstvi, se posvetuje z izvajalci, zasebnim sektorjem, civilno družbo in drugimi deležniki mednarodnega razvojnega sodelovanja ter sodeluje v strokovnem svetu za mednarodno razvojno sodelovanje.
Načrtovanje mednarodnega razvojnega sodelovanja in poročanje o njem 
19. Strategijo mednarodnega razvojnega sodelovanja na podlagi te resolucije sprejme Vlada Republike Slovenije v roku enega leta po njenem sprejetju. Strategija podrobno opredeljuje predvsem: (i) prednostna vsebinska področja; (ii) prednostna geografska območja, vključno s kriteriji za izbor prednostnih partnerskih držav in usmeritvami za delovanje v izbranih programskih partnerskih državah; (iii) usmeritve na področju mednarodne humanitarne pomoči; (iv) usmeritve za večstransko razvojno sodelovanje, s poudarkom na delovanju v okviru Evropske unije; (v) usmeritve za sodelovanje z nevladnimi organizacijami in zasebnim sektorjem; (vi) usmeritve za ozaveščanje javnosti o mednarodnem razvojnem sodelovanju.
20. Dvostransko razvojno sodelovanje se načrtuje z večletnim okvirnim programom razvojnega sodelovanja.
21. O doseženih ciljih in rezultatih mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije Vlada Republike Slovenije redno seznanja Državni zbor Republike Slovenije v letnih poročilih in periodičnih evalvacijah. Poročila so podlaga za redno mednarodno poročanje o stanju in napredku na tem področju.
Vključujoče in učinkovito partnerstvo za mednarodno razvojno sodelovanje 
22. Partnerstvo med državo in drugimi deležniki na nacionalni, regionalni in globalni ravni, vključno z zasebnim sektorjem in civilno družbo, temelji na načelih univerzalnosti, solidarnosti, sodelovanja in vzajemne odgovornosti ter je ključnega pomena za doseganje trajnostnih razvojnih učinkov.
23. Republika Slovenija poudarja pomen učinkovitosti uradne razvojne pomoči. Prizadeva si za čim večji učinek svoje uradne razvojne pomoči v partnerskih državah, tudi z zmanjševanjem administrativnih stroškov in mobilizacijo dodatnih sredstev partnerjev.
24. Republika Slovenija prepoznava vlogo zasebnega sektorja pri doseganju trajnostnega razvoja, zlasti prek naložb, trgovine in ustvarjanja delovnih mest, ter spodbuja partnerstva z zasebnim sektorjem, usmerjena v doseganje vključujoče in trajnostne rasti v partnerskih državah.
25. Republika Slovenija si prizadeva za vključevanje nevladnih organizacij in civilne družbe v načrtovanje, izvajanje in vrednotenje mednarodnega razvojnega sodelovanja. Posebna pozornost namenja razvoju nevladnih razvojnih organizacij ter spodbujanju njihovega medsebojnega sodelovanja.
26. Posebna skupina izvajalcev so ustanove, ki jih je Vlada Republike Slovenije ustanovila oziroma soustanovila za mednarodno razvojno sodelovanje na posameznem vsebinskem področju. Republika Slovenija razvija partnerstvo s temi ustanovami in spodbuja njihovo učinkovito delovanje in medsebojno sodelovanje.
Ozaveščanje javnosti 
27. Republika Slovenija prepoznava vlogo globalnega učenja pri odpravi revščine in uresničevanju trajnostnega razvoja. Republika Slovenija spodbuja aktivnosti globalnega učenja za razumevanje svetovnega dogajanja, njegovih vzrokov in posledic ter povezanosti lokalne in svetovne razsežnosti.
28. Za celostno razumevanje mednarodnega razvojnega sodelovanja se posebna pozornost namenja ozaveščanju javnosti v Republiki Sloveniji o pomenu, ciljih in dosežkih na tem področju.
Spremljanje in evalvacija mednarodnega razvojnega sodelovanja 
29. Vsi programi in projekti mednarodnega razvojnega sodelovanja morajo vključevati jasno opredeljene cilje in proces spremljanja doseganja teh ciljev.
30. Podlago za evalvacijo mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije predstavljata veljavna Evalvacijska politika mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki jo sprejme Vlada Republike Slovenije, in veljavne Evalvacijske smernice mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki jih določi minister za zunanje zadeve.
31. Evalvacija uresničevanja Strategije mednarodnega razvojnega sodelovanja se izvede vsaka štiri leta. Na podlagi nje se strategija lahko revidira, pri čemer se upoštevajo tudi nacionalne in mednarodne okoliščine.
Št. 002-01/17-11/11
Ljubljana, dne 26. septembra 2017
EPA 1975-VII
Državni zbor 
Republike Slovenije 
dr. Milan Brglez l.r.
Predsednik 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti