Na podlagi 3. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) v zvezi z določbami 1. člena Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 in 21/94), Državni zbor Republike Slovenije odloča, da se notificira nasledstvo Republike Slovenije glede Konvencije o prometnih znakih, sklenjene na Dunaju 8. novembra 1968.
Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in slovenskem prevodu objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe hkrati z aktom.
Ob notifikaciji nasledstva Republika Slovenija na podlagi 46. člena Konvencije o prometnih znakih poda naslednjo izjavo:
»Republika Slovenija je v skladu s prvim odstavkom 9. člena Konvencije o prometnih znakih izbrala vzorec Aa, v skladu s tretjim odstavkom 10. člena pa je izbrala vzorec B 2a«.
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.

POGODBENICE SO SE
OB UPOŠTEVANJU, da je mednarodna enotnost prometnih znakov in simbolov na njih potrebna, da se olajša mednarodni cestni promet in poveča varnost cestnega prometa,
DOGOVORILE:

Pojmi, navedeni v tej konvenciji, pomenijo:
(a) "domača zakonodaja" pogodbenice pomeni vso državno ali lokalno zakonodajo in predpise, ki veljajo na ozemlju pogodbenice;
(b) "naselje" pomeni območje, na katerem so dovozi in izvozi posebno označeni z znaki za naselje, ali območje, ki je v domači zakonodaji opredeljeno drugače;
(c) "cesta" pomeni celotno površino katere koli poti ali ulice, ki je na voljo za javni promet;
(d) "vozišče" pomeni del ceste, ki je navadno namenjen prometu vozil; cesta ima lahko več vozišč, ki so jasno ločena med seboj, na primer z ločilnim pasom, ali pa so nivojsko ločena;
(e) "prometni pas" pomeni enega od vzdolžnih pasov, na katere se deli vozišče, in je ali pa ni označen z vzdolžnimi cestnimi označbami ter je dovolj širok za eno premikajočo se kolono dvoslednih motornih vozil;
(f) "križišče" pomeni prometno površino, ki nastane s križanjem, združitvijo ali ločitvijo dveh ali več cest v isti ravnini, vključno z drugimi površinami, ki pri tem nastanejo;
(g) "prehod ceste čez progo v isti ravnini" pomeni nivojsko križanje ceste s tiri železniške ali tramvajske proge;
(h) "avtocesta" pomeni cesto, ki je posebej zasnovana in zgrajena za promet motornih vozil in nima neposrednega dostopa do sosednjih zemljišč, ter:
(i) ima, razen na posameznih mestih ali začasno, dve smerni vozišči, ločeni z ločilnim pasom, ki ni namenjen prometu, ali izjemoma na drugačen način;
(ii) v isti ravnini ne prečka ceste, železniške ali tramvajske proge ali pešpoti in
(iii) je posebej označena kot avtocesta;
(i) za vozilo velja, da je:
(i) "ustavljeno", če stoji toliko časa, kot je potrebno, da vstopijo ali izstopijo osebe ali da se natovori ali raztovori blago, in
(ii) "parkirano", če stoji iz kakršnega koli razloga, razen takrat, ko se s tem izogne drugim udeležencem cestnega prometa ali trčenju z oviro ali upošteva prometne predpise, in če čas ustavitve takega vozila ni omejen na čas, potreben za vstop ali izstop oseb ali natovarjanje ali raztovarjanje blaga.
Pogodbenicam pa je prepuščena razlaga pojma "ustavljeno" pri vsakem vozilu, ki v smislu pododstavka ii stoji za čas, ki ne presega časa, določenega z domačo zakonodajo, razlaga pojma "parkirano" pa za vsako vozilo, ki v smislu pododstavka i stoji za čas, ki presega tistega, ki je določen z domačo zakonodajo;
(j) "kolo" pomeni vsako vozilo, ki ima vsaj dve kolesi in ga oseba poganja z lastno močjo, predvsem s pedali ali ročnimi gonilkami;
(k) "moped" pomeni vsako dvokolesno ali trikolesno vozilo, opremljeno z motorjem z notranjim izgorevanjem, katerega delovna prostornina ne presega 50 cm³ (3,05 kubičnih palcev) in katerega največja konstrukcijsko določena hitrost ne presega 50 km (30 milj) na uro. Pogodbenice pa imajo pravico, da v skladu s svojo domačo zakonodajo med mopede ne štejejo vozil, ki glede na njihovo uporabo nimajo značilnosti kolesa, še posebno ne značilnosti poganjanja s pedali, ali katerih največja konstrukcijsko določena hitrost, masa ali nekatere značilnosti motorja presegajo določene meje. Nobena določba v tej opredelitvi se ne razlaga na način, ki bi pogodbenicam pri uporabi njihove domače zakonodaje o cestnem prometu preprečeval obravnavo mopeda popolnoma enako kot kolesa;
(l) "motorno kolo" pomeni dvokolesno vozilo s stransko prikolico ali brez nje, ki je opremljeno s pogonskim motorjem. Pogodbenice lahko v svoji domači zakonodaji obravnavajo kot motorna kolesa tudi trikolesna vozila, katerih masa praznega vozila ne presega 400 kg (900 funtov). Pojem "motorno kolo" ne vključuje mopedov, čeprav lahko pogodbenice obravnavajo mopede kot motorna kolesa v tej konvenciji, če o tem dajo izjavo v skladu z drugim odstavkom 46. člena te konvencije;
(m) "vozilo na motorni pogon" pomeni vsako cestno vozilo na lastni pogon, razen mopeda na ozemljih pogodbenic, ki ne obravnavajo mopedov kot motornih koles, in ne vozi po tirih;
(n) "motorno vozilo" pomeni vsako vozilo na motorni pogon, ki se navadno uporablja za prevoz oseb ali blaga po cesti ali za vleko vozil za prevoz oseb ali blaga po cesti. Ta pojem vključuje tudi trolejbuse, torej vozila, ki so priključena na električni vod in ne vozijo po tirih. Sem ne spadajo vozila, kot so kmetijski traktorji, ki se samo slučajno uporabljajo za prevoz oseb ali blaga po cesti ali za vleko vozil, ki se uporabljajo za prevoz oseb ali blaga, po cesti;
(o) "priklopno vozilo" pomeni vsako vozilo, ki je narejeno tako, da ga vleče vozilo na motorni pogon, in vključuje tudi polpriklopnike;
(p) "polpriklopnik" pomeni vsako priklopno vozilo brez prednje osi, ki je narejeno tako, da se s sprednjim delom opira na vlečno vozilo in da precejšnji del njegove teže in teže njegovega tovora nosi motorno vozilo;
(q) "voznik" je vsaka oseba, ki vozi motorno vozilo ali drugo vozilo (vključno s kolesom) ali vodi živino, posamično ali v čredi, jate ali vprežne živali, tovorno živino ali jezdne živali po cesti;
(r) "največja dovoljena masa" pomeni največjo maso obremenjenega vozila, ki jo predpiše pristojni organ države, v kateri je vozilo registrirano;
(s) "skupna masa" pomeni dejansko maso obremenjenega vozila skupaj s posadko vozila in potniki;
(t) "smer prometa" in "ki ustreza smeri prometa" pomeni desno stran, če mora voznik vozila v skladu z domačo zakonodajo dovoliti bližajočemu se vozilu, da pelje mimo njega po njegovi levi strani; sicer pa ti izrazi pomenijo levo stran;
(u) zahteva, da voznik "da prednost" drugim vozilom, pomeni, da ne sme nadaljevati vožnje ali premika, če bi to utegnilo prisiliti voznike drugih vozil, da nenadno spremenijo smer ali hitrost svojih vozil.

Priloge k tej konvenciji, in sicer:
Priloga 1: Znaki za nevarnost, razen tistih, ki so postavljeni pred križišči ali prehodi ceste čez železniško progo v isti ravni,
Priloga 2: Znaki, ki urejajo prednost v križiščih, znaki za nevarnost pred križišči in znaki, ki urejajo prednost na ozkih cestnih odsekih,
Priloga 3: Znaki, ki se nanašajo na prehode ceste čez železniško progo v isti ravni,
Priloga 4: Znaki za izrecne odredbe, razen znakov za parkiranje,
Priloga 5: Znaki za obvestila, razen znakov za parkiranje,
Priloga 6: Znaki za ustavljanje in parkiranje,
Priloga 7: Dopolnilne table,
Priloga 8: Talne označbe,
Priloga 9: Barvni prikazi znakov, simbolov in tabel iz prilog 1 do 7(1)
so sestavni del te konvencije.

1. (a) Pogodbenice te konvencije soglašajo s sistemom prometnih znakov in njihovih simbolov, ki je opisan v tej konvenciji, in se zavezujejo, da ga bodo čim prej sprejele. Zato:
(i) se bodo pogodbenice tam, kjer ta konvencija predpisuje prometni znak in njegov simbol za označevanje nevarnosti, prepovedi, omejitve ali obveznosti ali obveščanje udeležencev cestnega prometa, zavezale, da ob upoštevanju rokov, ki jih določata drugi in tretji odstavek tega člena, za ta namen ne bodo uporabljale nobenega drugega znaka ali simbola;
(ii) bodo pogodbenice smele tam, kjer ta konvencija ne predpisuje prometnega znaka in njegovega simbola za označevanje nevarnosti, prepovedi, omejitve ali obveznosti ali obveščanje udeležencev cestnega prometa, v te namene uporabiti kateri koli znak ali simbol, ki ga želijo uporabiti, če tak znak ali simbol nima drugačnega pomena v tej konvenciji in če je v skladu s sistemom, ki ga predpisuje ta konvencija.
(b) Zaradi izboljšanja tehnik nadzora prometa in ob upoštevanju koristnosti izvajanja predhodnih preizkusov pred predložitvijo sprememb k tej konvenciji je pogodbenicam dana možnost, da na posameznih cestnih odsekih zaradi preizkušanja in začasne ureditve ne upoštevajo določb te konvencije.
2. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo na svojih ozemljih najpozneje v štirih letih od datuma začetka veljavnosti te konvencije zamenjale ali dopolnile vse prometne znake, simbole ali naprave, ki se, čeprav imajo značilnosti prometnih znakov, simbolov ali naprav, ki spadajo v sistem, predpisan s to konvencijo, uporabljajo z drugačnim pomenom, kot je tisti, ki ga predpisuje ta konvencija.
3. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo na svojih ozemljih v petnajstih letih od datuma začetka veljavnosti te konvencije zamenjale vse prometne znake, simbole ali naprave, ki niso v skladu s sistemom, predpisanim s to konvencijo. V tem obdobju se lahko ohranijo prejšnji prometni znaki in simboli poleg tistih, ki so predpisani v tej konvenciji, da bi se udeleženci cestnega prometa seznanili s sistemom, ki je predpisan v tej konvenciji.
4. Nobena določba te konvencije ne zahteva od pogodbenic, da prevzamejo vse vrste prometnih znakov, ki so v njej predpisani. Nasprotno, pogodbenice omejijo število sprejetih vrst prometnih znakov na tiste, ki so nujno potrebni.

Pogodbenice upoštevajo, da je prepovedano:
(a) pritrditi na prometni znak, njegov nosilec ali katero koli drugo napravo za nadzor prometa kar koli, kar ni povezano z namenom takega prometnega znaka ali naprave; če pogodbenice ali njihovi pristojni organi pooblastijo neprofitno organizacijo za namestitev znakov za obvestila, lahko dovolijo, da se emblem te organizacije pojavi na prometnem znaku ali njegovem nosilcu, če to ne ovira razumevanja znaka;
(b) nameščati kakršne koli table, obvestila, oznake ali naprave, ki bi se lahko zamenjale za znake ali druge naprave za nadzor prometa, bi tako postale manj vidne ali učinkovite, bi lahko zmedle udeležence cestnega prometa ali zmotile njihovo pozornost na način, ki škoduje varnosti prometa.

1. Sistem, ki ga predpisuje ta konvencija, razlikuje med temi skupinami prometnih znakov:
(a) znaki za nevarnost opozarjajo udeležence cestnega prometa na nevarnost na cesti in jih obveščajo o vrsti nevarnosti;
(b) znaki za izrecne odredbe naznanjajo udeležencem cestnega prometa posebne obveznosti, omejitve ali prepovedi, po katerih se morajo ravnati; delijo se na:
(i) znake za prednost;
(ii) znake za prepovedi ali omejitve;
(iii) znake za obveznost;
(c) znaki za obvestila so namenjeni udeležencem cestnega prometa med potovanjem ali za dajanje drugih informacij, ki utegnejo biti koristne; delijo se na:
(i) znake za prednostno smer;
(ii) kažipote;
(iii) znake za označevanje cest;
(iv) znake za označevanje kraja;
(v) znake za potrditev smeri;
(vi) druge znake, ki zagotavljajo koristne informacije za voznike vozil;
(vii) druge znake, ki prikazujejo objekte, ki utegnejo biti koristni za udeležence cestnega prometa.
2. Če ta konvencija omogoča izbiro med več prometnimi znaki ali simboli:
(a) se pogodbenice zavežejo, da bodo prevzele samo enega od teh prometnih znakov ali simbolov za svoje celotno ozemlje;
(b) si pogodbenice prizadevajo doseči regionalne sporazume o tej izbiri;
(c) bo tretji odstavek 3. člena te konvencije veljal za tiste vrste prometnih znakov in simbolov, ki niso izbrani.

1. Znaki se postavijo tako, da jih lahko vozniki, ki so jim ti znaki namenjeni, zlahka in pravočasno prepoznajo. Navadno so postavljeni na cesti v smeri prometa, vendar se lahko postavijo ali ponovijo nad voziščem. Vsak znak, ki je postavljen na tisto stran ceste, ki ustreza smeri prometa, se ponovno namesti nad vozišče ali na drugi strani vozišča, če so lokalne razmere take, da ga vozniki, ki jim je namenjen, morda ne bi pravočasno opazili.
2. Vsi znaki veljajo za voznike na celi širini vozišča, odprti za promet. Toda veljavnost znakov je lahko omejena samo na enega ali več prometnih pasov vozišča, kadar so pasovi označeni z vzdolžnimi označbami.
3. Tam, kjer bi bil po mnenju pristojnih organov znak neučinkovit, če bi bil postavljen ob rob vozišča ceste z ločenima smernima voziščema, se lahko postavi tudi na ločilni pas in tako ni potrebno, da se ponovno postavi ob rob vozišča.
4. Priporočljivo je, da domača zakonodaja zagotavlja:
(a) da so znaki postavljeni tako, da ne ovirajo prometa vozil na vozišču, in če so postavljeni ob rob vozišča, da čim manj ovirajo pešce. Razlike v nivoju med voziščem na strani, kjer je postavljen znak, in spodnjim robom znaka so pri znakih iste skupine na isti cesti čim enotnejše;
(b) da je velikost prometnih znakov taka, da se znak zlahka vidi od daleč in ga oseba, ki se mu približuje, zlahka razume; v skladu s pododstavkom c tega odstavka je ta velikost prilagojena normalni hitrosti vozil;
(c) da je velikost znakov za nevarnost in za izrecne odredbe standardizirana na ozemlju vsake pogodbenice. Na splošno se uporabljajo štiri velikosti za vsako vrsto znaka: majhen, normalen, velik in zelo velik znak. Majhni znaki se uporabljajo tam, kjer razmere ne omogočajo uporabe normalnih znakov, ali tam, kjer promet lahko poteka samo zelo počasi; uporabijo se lahko tudi za ponovitev predhodnega znaka. Veliki znaki se uporabljajo na zelo širokih cestah za hitri promet. Zelo veliki znaki se uporabljajo na cestah, po katerih promet poteka zelo hitro, kot so avtoceste.

1. Priporoča se, da domača zakonodaja zaradi boljše vidljivosti in razpoznavnosti ponoči zagotovi, da se prometni znaki, še posebno znaki za nevarnost in znaki za izrecne odredbe, razen tistih, ki označujejo ustavitev in parkiranje na osvetljenih ulicah naselij, osvetlijo ali opremijo z odsevnim materialom ali odsevnimi pripomočki, če ne slepijo udeležencev cestnega prometa.
2. Nobena določba v tej konvenciji ne prepoveduje uporabe znakov za obvestila, nevarnost, prepoved, omejitev ali obveznost, ki veljajo samo v določenem času ali ob določenih dnevih in so vidni samo, kadar je njihova vsebina pomembna.

1. Zaradi lažjega mednarodnega razumevanja znakov sistem prometnih znakov, predpisan v tej konvenciji, temelji na uporabi oblik in barv, značilnih za vsako skupino znakov, in kadar je le mogoče, na uporabi grafičnih simbolov namesto napisov. Kadar pogodbenice menijo, da je treba spremeniti predpisane simbole, take spremembe ne smejo spremeniti njihovih temeljnih značilnosti.
2. Pogodbenice, ki v skladu s točko ii pododstavka a prvega odstavka 3. člena te konvencije želijo sprejeti znak ali simbol, ki ga ta konvencija ne predpisuje, si prizadevajo za regionalno poenotenje novega znaka ali simbola.
3. Nobena določba v tej konvenciji ne prepoveduje napisa na dopolnilni pravokotni tabli pod znakom ali na pravokotni tabli z znakom, ki bi olajšal razumevanje znakov; tak napis se lahko namesti tudi na samem znaku, če to voznikom ne oteži razumevanja pomena znaka.
4. Kadar pristojni organi menijo, da bi moral biti pomen znaka ali simbola jasnejši ali da bi bilo treba omejiti uporabo znakov za izrecne odredbe na določene kategorije udeležencev cestnega prometa ali določena časovna obdobja in če bi bilo nemogoče zagotoviti potrebno obvestilo z dodatnim simbolom ali številkami, kakor je določeno v prilogah h konvenciji, se pod znakom na pravokotni tabli namestijo napisi, čeprav take napise lahko nadomesti ali dopolni eden ali več simbolov, nameščenih na isti tabli.
5. Napisi iz tretjega in četrtega odstavka tega člena so v enem, dveh ali več domačih jezikih in če pogodbenica meni, da je potrebno, tudi v drugih jezikih, še posebno v uradnih jezikih Združenih narodov.

1. V I. pododdelku oddelka A priloge 1 k tej konvenciji so navedeni vzorci znakov za nevarnost; v oddelku B pa so simboli, ki jih je treba prikazati na teh znakih, navedenih pa je tudi nekaj navodil za njihovo uporabo. Znaki in simboli za nevarnost, ki opozarjajo na nevarnost v križišču, so opisani v prilogi 2 k tej konvenciji, simboli za nevarnost, ki opozarjajo na prehod ceste čez železniško progo v isti ravnini, pa so opisani v prilogi 3. V skladu z drugim odstavkom 46. člena te konvencije vsaka država obvesti generalnega sekretarja o tem, ali je izbrala A(na a) ali A(na b) kot vzorec znaka za nevarnost.
2. Število znakov za nevarnost se po nepotrebnem ne poveča, vendar se znaki postavijo tako, da voznike, ki vozijo s potrebno previdnostjo, opozarjajo na mogoče cestne nevarnosti, ki jih je težko pravočasno opaziti.
3. Znaki za nevarnost se postavijo na taki razdalji od nevarnega mesta, da so učinkoviti podnevi in ponoči, ob upoštevanju cestnih in prometnih razmer, vključno s primerno hitrostjo vozil in razdaljo, s katere je znak viden.
4. Oddaljenost med znakom in začetkom nevarnega cestnega odseka je lahko navedena tudi na dopolnilni tabli, ki ustreza vzorcu 1 iz priloge 7 k tej konvenciji in je nameščena v skladu z določbami navedene priloge; to obvestilo mora biti dano, kadar vozniki ne morejo presoditi razdalje med znakom in začetkom nevarnega cestnega odseka in če ni taka, kot bi jo pričakovali v normalnih okoliščinah.
5. Znaki za nevarnost se lahko ponovijo, še posebno na avtocestah in večpasovnih hitrih cestah. Tam, kjer se ponovijo, je razdalja med znakom in začetkom nevarnega cestnega odseka prikazana v skladu s četrtim odstavkom tega člena. Pri znakih za nevarnost, ki opozarjajo na premične mostove in prehode ceste čez železniške proge v isti ravnini, imajo pogodbenice možnost uporabiti določbe tretjega odstavka 35. člena te konvencije ali petega odstavka oddelka B priloge 1 k tej konvenciji namesto določb tega odstavka.
6. Če se znak za nevarnost uporabi za opozarjanje na nevarnost na daljšem cestnem odseku (npr. vrsta nevarnih ovinkov ali odsek vozišča v slabem stanju) in je pri tem zaželeno, da se dolžina navedenega odseka označi, je to označeno z dopolnilno tablo, ki ustreza vzorcu 2 iz priloge 7 k tej konvenciji, ki je postavljena v skladu z določbami, ki veljajo za navedeni odsek.

1. Znaki, ki udeležence cestnega prometa opozarjajo na posebna pravila prednosti na križiščih ali jih obveščajo o njih, so znaki B-1, B-2, B-3 in B-4, ki so opisani v oddelku A priloge 2 k tej konvenciji. Znaka, ki udeležence cestnega prometa obveščata o prednostnem pravilu na ozkih cestnih odsekih, sta znaka B-5 in B-6, ki sta opisana v oddelku C priloge 2 k tej konvenciji.
2. Znak B-1 KRIŽIŠČE S PREDNOSTNO CESTO zavezuje voznike, da morajo na križišču s takim znakom dati prednost vozilom na cesti, ki se ji približujejo.
3. Znak B-2 USTAVI zavezuje voznike, da na križišču s takim znakom ustavijo, preden zapeljejo nanj, in dajo prednost vozilom na cesti, ki se ji približujejo. V skladu z drugim odstavkom 46. člena te konvencije vsaka država obvesti generalnega sekretarja o tem, ali je izbrala znak B-2(na a) ali znak B-2(na b) kot vzorec za znak USTAVI.
4. Znak B-2 se lahko postavi tudi drugje, ne samo na križišču, če pristojni organi menijo, da je to potrebno za opozarjanje voznikov, da morajo ustaviti na isti ravnini z mestom, kjer je postavljen znak, in ne smejo nadaljevati vožnje, dokler se ne prepričajo, da lahko to storijo brez nevarnosti.
5. Znaka B-1 in B-2 se postavita na križišču po možnosti v isti višini z mestom, na katerem morajo vozila ustaviti ali mimo katerega ne smejo, kadar nimajo prednosti.
6. Znak A s simbolom A-23 ali simbolom A-24 se lahko uporablja kot opozorilo na znak B-1 oziroma B-2. Toda v državah, ki uporabljajo znak A(na a) kot znak za nevarnost, se lahko za opozorilo na znak B-1 ali znak B-2 uporabljajo enaki znaki, dopolnjeni z dopolnilno tablo vzorca 1, kakor je prikazano v prilogi 7.
7. Znak B-3 PREDNOSTNA CESTA se uporablja za obvestilo udeležencem cestnega prometa, da morajo na križiščih te ceste z drugimi cestami vozniki vozil, ki vozijo po drugih cestah ali prihajajo z njih, dati prednost vozilom, ki vozijo po tej cesti. Ta znak je lahko postavljen na začetku prednostne ceste in ponovljen za vsakim križiščem, lahko pa je postavljen tudi pred križiščem ali na njem. Kadar je znak B-3 postavljen na cesti, je pred mestom, kjer cesta nima več prednosti pred drugimi cestami, postavljen znak B-4 KONEC PREDNOSTI. Znak B-4 je lahko ponovljen enkrat ali večkrat pred mestom, kjer prednost preneha; znak ali znaki, postavljeni pred takim mestom, imajo dopolnilno tablo, ki ustreza vzorcu 1 iz priloge 7.
8. Če je opozorilo na bližajoče se križišče označeno na cesti z znakom za nevarnost, ki ima enega od simbolov A-22, ali če je na križišču cesta prednostna in označena kot taka z znaki B-3, kot je določeno v sedmem odstavku tega člena, se na križišču na vseh drugih cestah postavi znak B-1 ali B-2; postavitev znaka B-1 ali B-2 pa ni obvezna na cestah, kot so dovozne poti ali kolovozi, kjer morajo vozniki na križišču dati prednost, tudi če za to ni nobenega znaka. Znak B-2 se postavi samo, če pristojni organi menijo, da je primerno zahtevati od voznikov, da se ustavijo predvsem zaradi slabe vidljivosti cestnih odsekov na eni ali drugi strani križišča, ki se mu približujejo.

Oddelek A priloge 4 k tej konvenciji opisuje znake za prepovedi in omejitve, razen znakov za ustavljanje in parkiranje, ter določa njihov pomen. Opisuje tudi znake, ki obveščajo o prenehanju teh prepovedi in omejitev ali o prenehanju katere koli od njih.

Oddelek B priloge 4 k tej konvenciji opisuje znake za obveznost in določa njihov pomen.

1. Znaki za prepovedi in omejitve ter znaki za obveznost se postavijo čim bliže mestu, kjer se obveznost, omejitev ali prepoved začne, in se lahko ponovijo, če pristojni organi menijo, da je to potrebno. Toda če se pristojnim organom zaradi boljše vidljivosti ali zaradi vnaprejšnjega opozarjanja udeležencev zdi primerno, se lahko znaki postavijo na ustrezni razdalji pred mestom, ko nastopi obveznost, omejitev ali prepoved. Pod znake, ki so postavljeni pred mestom, ko nastopi obveznost, omejitev ali prepoved, se postavi dopolnilna tabla, ki ustreza vzorcu 1 priloge 7.
2. Znaki za izrecne odredbe, postavljeni zraven ali takoj za znakom z imenom naselja, pomenijo, da pravilo velja za celotno naselje, razen če bi drugi znaki na določenih cestnih odsekih v naselju določali drugače.

1. Priloga 5 k tej konvenciji opisuje znake, ki vsebujejo koristna obvestila za udeležence cestnega prometa ali navaja primere takih znakov; prav tako daje nekaj navodil za njihovo uporabo.
2. Besedilo na znakih za obvestila iz alinej i do v pododstavka c prvega odstavka 5. člena je v državah, ki ne uporabljajo latinice, napisano v uradnem jeziku države v latinici, izgovarjava pa naj bi bila čim bolj verodostojen posnetek uradnega jezika države.
3. V državah, ki ne uporabljajo latinice, se besede v latinici lahko napišejo na isti znak kakor besede v uradnem jeziku države ali pa na ponovljeni znak.
4. Znak ne sme imeti napisov v več kot dveh jezikih.

Predkažipoti se postavijo na takih razdaljah od križišča, da so podnevi in ponoči čim učinkovitejši ob upoštevanju cestnih in prometnih razmer, vključno z normalno hitrostjo vozil in razdaljo, s katere je znak viden; v naseljih naj ta razdalja ne preseže 50 metrov (55 jardov), na avtocestah in drugih hitrih cestah pa ne sme biti krajša od 500 m (550 jardov).
Znaki se lahko ponovijo. Dopolnilna tabla, nameščena pod znakom, lahko označuje razdaljo med znakom in križiščem; ta razdalja je lahko prikazana tudi na spodnjem delu znaka.

1. En kažipot lahko navaja več imen krajev; imena na znaku so napisana eno pod drugim. Črke, uporabljene za ime enega kraja, so lahko večje od črk za druge kraje samo, če je tak kraj največji med njimi.
2. Kadar so prikazane razdalje, se številke napišejo na isti višini kot ime kraja. Na kažipotih v obliki puščice se številke vstavijo med ime kraja in konico puščice; na znakih pravokotne oblike pa se vstavijo za ime kraja.

Znaki, ki se uporabljajo za označevanje cest po njihovi številki, ki je sestavljena iz številk, črk ali kombinacije številk in črk ali po njihovem imenu, vsebujejo navedeno številko ceste ali ime v pravokotnem okviru ali grb. Tiste pogodbenice, ki imajo svoj sistem razvrstitve cest, pa lahko nadomestijo pravokotni okvir s svojim simbolom za razvrstitev cest.

1. Znaki za označevanje kraja se lahko uporabijo za označevanje meje med državama, meje med upravnima okrožjema v isti državi ali imena naselja, reke, gorskega prelaza, razgledne točke.
2. Znak E-9(na a) ali E-9(na b) se postavita na začetku naselja; znak E-9(na c) ali E-9(na d) se postavi na koncu naselja. Domača zakonodaja lahko zagotovi, da ti znaki opozarjajo udeležence cestnega prometa, da prometni predpisi, ki veljajo na njenem ozemlju za naselja, veljajo od znaka E-9(na a) ali E-9(na b) do znaka E-9(na c) ali E-9(na d), razen če drugi znaki na nekaterih cestnih odsekih v naselju opozarjajo na drugačne predpise. Znak B-4 se vedno postavi na prednostno cesto, označeno z znakom B-3, če prednost na navedeni cesti preneha veljati tam, kjer cesta vodi skozi naselje.
3. Znaki za označevanje kraja, ki vsebujejo druge podatke kakor ime naselja, se bistveno razlikujejo predvsem po barvi od znakov E-9(na a) do E-9(na d).

Ti znaki se uporabljajo za potrditev smeri ceste tam, kjer pristojni organi menijo, da je to potrebno, na primer na izvozu iz večjega naselja. Na njih je ime enega, dveh ali več krajev, kot to določa prvi odstavek 16. člena te konvencije. Kadar so navedene razdalje, so številke napisane za imenom kraja.

Znak E-11(na a) ali E-11(na b) se postavi ob prehode za pešce, če pristojni organi menijo, da je to potrebno.

1. Znaki za obvestila, navedeni v 15. do 20. členu te konvencije, se postavijo tja, kjer pristojni organi menijo, da je priporočljivo. Drugi znaki za obvestila se v skladu z zahtevami prvega odstavka 6. člena postavijo samo tja, kjer pristojni organi menijo, da je potrebno; zlasti znaki od F-2 do F-7 smejo biti le na tistih cestah, na katerih so objekti za nujna popravila, polnjenje goriva, nastanitev in počivališče redki.
2. Znaki za obvestila se lahko ponovijo. Dopolnilna tabla, nameščena pod znak, lahko prikazuje razdaljo med znakom in mestom, ki ga ta znak označuje. Ta razdalja je lahko tudi vpisana na spodnji del samega znaka.

V prilogi 6 te konvencije so v oddelku A opisani znaki za prepoved ali omejitev ustavljanja ali parkiranja, v oddelku B pa drugi znaki, ki dajejo uporabne informacije o parkiranju; pomen znakov je razložen, dana pa so tudi navodila za njihovo uporabo.

1. V skladu z dvanajstim odstavkom tega člena se za svetlobne prometne znake za urejanje prometa vozil, razen tistih, ki so namenjeni izključno vozilom javnega prometa, smejo uporabljati samo znaki, ki pomenijo:
(a) neutripajoči svetlobni znaki:
(i) zelena luč pomeni, da se sme vožnja nadaljevati, vendar pa zelena luč za urejanje prometa v križišču ne dovoljuje voznikom nadaljevati vožnje, če je promet tako gost v smeri, v katero nameravajo nadaljevati pot, da vozniki, če bi zapeljali v križišče, ob naslednji zamenjavi svetlobnih znakov križišča ne bi mogli izprazniti;
(ii) rdeča luč pomeni, da nadaljevanje vožnje ni dovoljeno; vozila ne smejo zapeljati čez črto za ustavitev, če pa te črte ni, ne smejo peljati mimo svetlobnega znaka, ali če je znak na sredini ali na nasprotni strani križišča, ne smejo pripeljati na križišče ali se postaviti na prehod za pešce na križišču;
(iii) rumena luč, ki gori samostojno ali hkrati z rdečo lučjo; kadar gori samostojno, pomeni, da nobeno vozilo ne sme zapeljati čez črto za ustavitev ali mimo svetlobnega znaka, razen če je v trenutku, ko se luč prižge, tako blizu črte za ustavitev ali znaka, da se ne bi moglo varno ustaviti pred črto za ustavitev oziroma svetlobnim znakom. Kadar je svetlobni znak postavljen v sredini ali na nasprotni strani križišča, rumena luč pomeni, da nobeno vozilo ne sme pripeljati na križišče ali zapeljati na prehod za pešce na križišču, razen če je v trenutku, ko se prižge rumena luč, tako blizu prehoda ali križišča, da se ne more varno ustaviti. Kadar se prižge hkrati z rdečo lučjo, pomeni, da se bo svetlobni znak zamenjal, vendar pa to ne vpliva na prepoved vožnje, ki jo označuje rdeča luč;
(b) utripajoči svetlobni znaki:
(i) – utripajoča rdeča luč;
– ali dve izmenično utripajoči rdeči luči, pri čemer se ena prižge, ko je druga ugasnjena, in sta nameščeni na istem drogu v isti višini ter v isti smeri, pomenita, da vozila ne smejo prepeljati črte za ustavitev, če je ni, pa ne smejo peljati mimo svetlobnega znaka;
ti svetlobni znaki se smejo uporabljati samo na prehodih ceste čez železniško progo v isti ravnini, na začetku premičnih mostov ali pristajalnih pomolov za trajekte in ustavitev prometa, če na cesto prihajajo gasilska vozila ali se približuje zrakoplov v nizkem letu;
(ii) utripajoča rumena luč ali dve izmenično utripajoči rumeni luči pomenita, da vozniki lahko nadaljujejo vožnjo, vendar posebno previdno.
2. Svetlobni znaki tribarvnega sistema so sestavljeni iz treh neutripajočih luči rdeče, rumene in zelene barve; zelena luč se prižge le, kadar rdeča in rumena luč ne gorita.
3. Svetlobni znaki dvobarvnega sistema so sestavljeni iz neutripajoče rdeče luči in neutripajoče zelene luči. Rdeča in zelena luč ne smeta goreti hkrati. Svetlobni znaki dvobarvnega sistema se uporabljajo samo začasno, v času, določenem v tretjem odstavku 3. člena te konvencije, ki je potreben za nadomestitev obstoječih naprav.
4. Svetlobni znaki pri tribarvnem in dvobarvnem sistemu, navedenem v drugem in tretjem odstavku tega člena, so lahko nameščeni navpično ali vodoravno.
5. Če so svetlobni znaki nameščeni navpično, je rdeča luč zgoraj, če pa so nameščeni vodoravno, je rdeča luč na strani, nasprotni tisti, v katero poteka promet.
6. Pri sistemu tribarvnih svetlobnih znakov je rumena luč na sredini.
7. Vse luči v sistemu tribarvnih in dvobarvnih svetlobnih znakov iz drugega in tretjega odstavka tega člena so okrogle. Rdeče utripajoče luči iz prvega odstavka tega člena so prav tako okrogle.
8. Utripajoča rumena luč je lahko nameščena samostojno; taka luč se lahko uporabi tudi namesto sistema tribarvnih svetlobnih znakov takrat, kadar je promet redek.
9. Kadar zelena luč v sistemu tribarvnih svetlobnih znakov pokaže eno ali več puščic, prižig puščice ali puščic pomeni, da lahko vozila nadaljujejo vožnjo samo v nakazano smer ali smeri. Puščice, ki pomenijo, naj promet poteka ali ne poteka naravnost naprej, so usmerjene navzgor.
10. Kadar svetlobni znak tribarvnega sistema vključuje eno ali več dodatnih zelenih luči z eno ali več puščicami, prižig take dodatne puščice ali puščic, ne glede na to, katera luč sistema tribarvnih svetlobnih znakov v tistem trenutku gori, pomeni, da se lahko vožnja nadaljuje naprej v smer ali smeri, ki jih kaže puščica ali puščice; pomeni pa tudi, da morajo vozniki takrat, ko so njihova vozila na pasu, namenjenem za promet v smer, ki jo kaže puščica, ali v smer, v katero naj bi tak promet potekal, nadaljevati vožnjo v nakazano smer, če bi z ustavitvijo ovirali gibanje vozil za seboj na istem pasu, vendar vedno pod pogojem, da imajo vozila v prometnem toku, v katerega se vključujejo, možnost peljati mimo in da pešci niso ogroženi. Te dodatne zelene luči naj bi bile po možnosti postavljene v isti višini kot normalna zelena luč.
11. Kadar so zelene ali rdeče luči postavljene nad prometne pasove, označene z vzdolžnimi označbami na vozišču, ki ima več kakor dva pasova, rdeča luč pomeni, da se mora promet ustaviti na pasu, nad katerim je rdeča luč, zelena luč pa pomeni, da promet lahko poteka naprej. Tako nameščena rdeča luč ima obliko dveh poševnih prekrižanih črt in zelena luč obliko puščice, ki je usmerjena navzdol.
12. Domača zakonodaja lahko zagotovi postavitev počasno utripajočega srebrno-belega svetlobnega znaka na prehodu ceste čez železniško progo v isti ravnini, ki pomeni, da vozila lahko nadaljujejo vožnjo.
13. Kadar se svetlobni prometni znaki uporabljajo le za kolesarje, se ta omejitev zaradi preprečitve zmede lahko pojasni s prikazom simbola kolesa na svetlobnem znaku ali z uporabo manjšega znaka, ki ga dopolnjuje pravokotna tabla s simbolom kolesa.

1. Edini svetlobni znaki, ki se smejo uporabljati za pešce in so navedeni v nadaljevanju, pomenijo:
(a) neutripajoči svetlobni znaki:
(i) zelena luč pomeni, da lahko pešci prečkajo cesto;
(ii) rumena luč pomeni, da pešci ne smejo prečkati ceste, vendar lahko tisti, ki so že na vozišču, nadaljujejo pot na drugo stran;
(iii) rdeča luč pomeni, da pešci ne smejo stopiti na vozišče;
(b) utripajoči svetlobni znaki:
utripajoča zelena luč pomeni, da se čas za prečkanje pešcev izteka in da se bo prižgala rdeča luč.
2. Svetlobne znake za pešce po možnosti sestavlja dvobarvni sistem z dvema lučema, rdečo in zeleno; lahko pa jih sestavlja tudi tribarvni sistem s tremi lučmi, rdečo, rumeno in zeleno. Dve luči ne smeta nikoli goreti hkrati.
3. Luči svetlobnih znakov za pešce so razvrščene navpično, pri čemer je rdeča luč vedno na vrhu in zelena spodaj. Simbol na rdeči luči je po možnosti v obliki stoječega pešca ali pešcev, simbol na zeleni luči pa v obliki pešca ali pešcev, ki hodijo.
4. Svetlobni znaki za pešce so projektirani in razvrščeni tako, da popolnoma izključujejo vsako možnost zamenjave s svetlobnimi znaki za promet vozil.

Označbe na vozišču (talne označbe) se uporabljajo takrat, kadar pristojni organi menijo, da je to potrebno za urejanje prometa ali opozarjanje in usmerjanje udeležencev cestnega prometa. Uporabijo se lahko same ali skupaj z drugimi znaki, ki poudarjajo ali pojasnjujejo njihov pomen.

1. Vzdolžna označba na vozišču v obliki neprekinjene črte pomeni, da vozilom ni dovoljeno prečkati črte ali voziti po njej, in kadar ta črta ločuje dvosmerni promet, vozila ne smejo voziti po tisti strani črte, ki je za voznika nasprotna robu vozišča, namenjenega smeri prometa, v katero vozi. Vzdolžna označba v obliki dveh neprekinjenih črt ima isti pomen.
2. (a) Vzdolžna označba v obliki prekinjene črte na vozišču ne pomeni prepovedi, ampak se uporablja:
(i) za ločevanje prometnih pasov zaradi usmerjanja prometa ali
(ii) za opozorilo na približevanje neprekinjeni črti in prepovedi, ki jo ta črta pomeni, ali približevanje drugemu cestnemu odseku, ki pomeni nevarnost.
(b) Razmerje med dolžino razmikov med prekinjenimi črtami in dolžino črt samih je bistveno manjše tam, kjer so prekinjene črte uporabljene za namene, navedene v alineji ii pododstavka a tega odstavka, kakor tam, kjer so uporabljene za namen, naveden v alineji i pododstavka a tega člena.
3. Kadar neprekinjena vzdolžna črta poteka vzporedno s prekinjeno črto na vozišču, vozniki upoštevajo samo tisto črto, ki poteka po njihovi strani. Ta določba pa ne preprečuje voznikom, ki so prehitevali na dovoljeni način, da se vrnejo na svoje smerno vozišče.
4. Za namene tega člena se vzdolžne črte, ki se uporabljajo za označevanje robov vozišča, da bi bili vidnejši, in vzdolžne črte, povezane s prečnimi črtami, ki se uporabljajo za označevanje parkirnih mest na vozišču, ne štejejo za vzdolžne označbe.

1. Prečna označba v obliki neprekinjene črte ali dveh sosednjih neprekinjenih črt čez dva ali več prometnih pasov označuje črto, za katero morajo vozniki ustaviti, kakor to zahteva znak B-2 STOP, ki je naveden v tretjem odstavku 10. člena te konvencije. Taka označba se lahko uporabi tudi za označevanje črte, za katero se morajo vozniki ustavljati pred svetlobnim znakom ali na znak pooblaščene uradne osebe, ki usmerja promet, ali pred prehodom ceste čez železniško progo v isti ravnini. Beseda STOP je lahko označena na vozišču pred označbami, ki spremljajo znak B-2.
2. Razen če tehnično ni izvedljivo, so prečne označbe iz prvega odstavka tega člena na vozišču povsod, kjer je postavljen znak B-2.
3. Prečna označba v obliki prekinjene črte ali dveh sosednih prekinjenih črt, ki potekata čez enega, dva ali več prometnih pasov, je črta, čez katero vozila običajno ne smejo zapeljati, kadar ravnajo v skladu z znakom za dajanje prednosti B-1 KRIŽIŠČE S PREDNOSTNO CESTO iz drugega odstavka 10. člena te konvencije. Pred tako označbo je lahko na vozišču trikotnik s širokima stranicama, ki ima eno stran vzporedno z označbo, nasprotni vrh trikotnika pa usmerjen proti bližajočim se vozilom, da simbolizira znak B-1.
4. Za označevanje prehodov za pešce naj se po možnosti uporabljajo široke proge, vzporedne z osjo vozišča.
5. Za označevanje prehodov za kolesarje se uporabljajo prečne črte ali druge označbe, ki jih ni mogoče zamenjati z označbami za prehode za pešce.

1. Druge označbe na vozišču, kot so puščice, vzporedne ali poševne črte ali napisi, se lahko uporabljajo za ponovitev opozoril, prepovedi, omejitev ali obveznosti, ki so izražene z znaki, in za dajanje informacij udeležencem cestnega prometa, ki jih znaki ne morejo ustrezno izraziti. Take označbe se uporabljajo zlasti za označevanje mej parkirnih območij ali pasov, za označevanje avtobusnih ali trolejbusnih postajališč, kjer je parkiranje prepovedano, in za razvrstitev vozil pred križišči. Če je na vozišču, ki je razdeljeno na prometne pasove z vzdolžnimi označbami, puščica, vozniki vozijo v tisto smer ali katero od smeri, ki je označena na pasu, po katerem vozijo.
2. V skladu s četrtim odstavkom 27. člena te konvencije, ki se nanaša na prehode za pešce, je del vozišča ali območja, ki je nekoliko dvignjen nad površino vozišča, označen z vzporednimi poševnimi črtami, obrobljenimi z neprekinjeno ali prekinjeno črto; neprekinjena obroba pomeni, da vozila ne smejo zapeljati na to območje, prekinjena pa pomeni, da vozila ne smejo zapeljati na to območje, razen takrat, kadar je očitno, da to lahko storijo brez nevarnosti, ali če nameravajo zaviti na cesto, ki se priključuje cesti na drugi strani vozišča.
3. Cikcakasta črta na strani vozišča pomeni, da na tisti strani vozišča parkiranje ni dovoljeno do tam, do koder seže črta.

1. Talne označbe iz 26. in 28. člena te konvencije so lahko narisane na vozišče ali nanesene kako drugače, le da je enako učinkovito.
2. Če so talne označbe narisane, so rumene ali bele barve; uporabi se lahko tudi modra barva za območja, na katerih je parkiranje dovoljeno ali omejeno. Kadar se na ozemlju pogodbenice uporabljata rumena in bela barva, so označbe enakega razreda enake barve. V tem odstavku pojem bel vključuje tudi odtenke srebrne ali svetlosive barve.
3. Pri izdelavi napisov, simbolov in puščic talnih označb se upošteva, da jih je treba ustrezno podaljšati v smeri gibanja prometa zaradi zelo ozkega kota, pod katerim jih vidijo vozniki.
4. Priporoča se, da so talne označbe, namenjene vozilom v gibanju, odsevne, če gostota prometa to zahteva in če je razsvetljava slaba ali je sploh ni.

Priloga 2 k tej konvenciji vsebuje priporočila v zvezi z razporeditvijo in obliko talnih označb.

1. Območje del na cesti mora biti na vozišču jasno označeno.
2. Območje del je tam, kjer obseg del na cesti in gostota prometa to upravičujeta, označeno s postavitvijo neprekinjenih ali prekinjenih ovir s progami, ki so izmenično rdeče in bele, rdeče in rumene, črne in bele ali črne in rumene barve; če ovire niso odsevne, so ponoči dodatno označene z lučmi in odsevniki. Odsevne naprave in pritrjene luči, uporabljene v ta namen, so rdeče ali temnorumene barve, utripajoče luči pa temnorumene barve. Vendar so lahko:
(a) luči in naprave, ki so vidne samo za promet, ki poteka v eno smer, in označujejo območje del na cesti na nasprotni strani ceste, kjer navedeni promet poteka, bele barve;
(b) luči in naprave, ki označujejo območje del na cesti in ločujejo dve smeri prometa, bele ali svetlorumene barve.

Vsaka pogodbenica na svojem celotnem ozemlju sprejme isto barvo ali isti sistem barv za luči ali odsevne naprave, ki označujejo rob vozišča.

1. (a) Kadar je na prehodu ceste čez železniško progo v isti ravnini nameščen sistem signalizacije za opozarjanje na bližajoče se vlake ali na neposredno zapiranje zapornic (zapora) ali polzapornic (polovična zapora), je sestavljen iz utripajoče rdeče luči ali izmenično utripajočih rdečih luči, kot to določa pododstavek b prvega odstavka 23. člena te konvencije. Vendar so lahko:
(i) utripajoče rdeče luči, dopolnjene ali nadomeščene s svetlobnimi znaki tribarvnega sistema rdeče-rumene-zelene barve iz drugega odstavka 23. člena te konvencije ali s takimi svetlobnimi znaki brez zelene luči, če je drugi sistem tribarvnih svetlobnih znakov postavljen na cesti v bližini prehoda ceste čez železniško progo v isti ravnini ali če ima prehod zapornice;
(ii) na kolovozih (makadamskih cestah), kjer je promet zelo redek, in na pešpoteh zadošča le zvočni signal.
(b) V vseh primerih pa svetlobne znake lahko dopolnjujejo zvočni signali.
2. Svetlobni znaki so postavljeni ob rob vozišča v smeri prometa; luči so ponovljene na drugi strani ceste, kadar razmere, na primer vidljivost svetlobnih znakov ali gostota prometa, to zahtevajo. Svetlobni znaki so lahko ponovljeni na otoku sredi vozišča ali nameščeni nad voziščem, če je to priporočljivo zaradi lokalnih razmer.
3. V skladu s četrtim odstavkom 10. člena te konvencije je lahko znak B-2 USTAVI postavljen na prehodu ceste čez železniško progo brez zapornic, polzapornic ali svetlobnih prometnih znakov v opozorilo na bližajoče se vlake; na prehodih ceste čez železniško progo v isti ravnini, kjer tak znak stoji, vozniki ustavijo ob črti za ustavitev na vozišču, če pa te črte ni, ob znaku in ne smejo nadaljevati vožnje, dokler se ne prepričajo, da se prehodu ne približuje vlak.

1. Na prehodih ceste čez železniško progo v isti ravnini, ki imajo zapornice ali polzapornice na vsaki strani železniške proge, zaprtje takih zapornic ali polzapornic pomeni, da noben udeleženec cestnega prometa ne sme nadaljevati poti mimo najbližje zapornice ali polzapornice; premikanje zapornic ali polzapornic v tako lego, da zapirajo cesto, ima povsem isti pomen.
2. Prižig rdeče luči ali rdečih luči iz pododstavka a prvega odstavka 33. člena te konvencije ali uporaba zvočnega znaka iz prvega odstavka istega člena prav tako pomeni za vse udeležence cestnega prometa prepoved nadaljevanja vožnje čez črto za ustavitev ali če te črte ni, mimo svetlobnega ali zvočnega znaka. Prižig rumene luči tribarvnega sistema iz alineje i pododstavka a prvega odstavka 33. člena pomeni, da noben udeleženec cestnega prometa ne sme nadaljevati poti čez črto za ustavitev ali če te črte ni, mimo svetlobnega znaka, razen če je vozilo v trenutku, ko zasveti rumena luč, tako blizu znaka, da ne more brez nevarnosti ustaviti do svetlobnega znaka.

1. Zapornice in polzapornice na prehodih ceste čez železniško progo v isti ravnini so jasno označene s črtami, ki so izmenično rdeče in bele, rdeče in rumene, črne in bele ali črne in rumene barve. Lahko pa so pobarvane samo belo ali rumeno, če je na sredini nameščen velik rdeč krog.
2. Na vseh prehodih ceste čez železniško progo, kjer ni niti zapornic niti polzapornic, se takoj ob železniški progi postavi znak B-7, kakor je opisano v prilogi 3. Če je postavljen svetlobni znak, ki opozarja na bližajoče se vlake, ali znak B-2 USTAVI, se znak B-7 postavi na isti drog kakor svetlobni znak ali znak B-2. Postavitev znaka B-7 ni obvezna na:
(a) prehodu ceste čez železniško progo, po kateri železniški promet poteka zelo počasi in cestni promet ureja železničar, ki daje ustrezne ročne znake, ali
(b) prehodu kolovoza (makadamske ceste) z redkim prometom ali pešpotjo čez železniško progo.
3. Pravokotna tabla, ki ima daljše stranice obrnjene navpično in so na njej tri poševne rdeče proge na beli ali rumeni podlagi, se lahko namesti pod vsak znak za nevarnost, na katerem je eden od simbolov A-26 ali A-27, ki sta opisana v prilogi 3 k tej konvenciji, če so dopolnilni znaki, ki so sestavljeni iz tabel enake oblike z eno ali dvema poševnima rdečima progama na beli ali rumeni podlagi, postavljeni na razdalji ene tretjine ali dveh tretjin med znakom in železniško progo. Ti znaki se lahko ponovijo na nasprotni strani vozišča. Table, navedene v tem odstavku, so dodatno prikazane v oddelku C priloge 3 k tej konvenciji.

1. Zaradi posebne nevarnosti, ki jo pomenijo prehodi ceste čez železniško progo v isti ravnini, se pogodbenice zavezujejo:
(a) da bodo postavile enega od znakov za nevarnost z enim od simbolov A-26 ali A-27 pred vsak prehod ceste čez železniško progo v isti ravnini; vendar pa znak ni potreben:
(i) v posebnih primerih, ki se lahko pojavijo v naseljih;
(ii) na kolovozih (makadamskih cestah) in dovoznih poteh, po katerih se izjemoma odvija promet motornih vozil;
(b) da bodo opremile vsak prehod ceste čez železniško progo v isti ravnini z zapornicami ali polzapornicami ali s svetlobnimi znaki, ki opozarjajo na bližajoče se vlake, razen kadar udeleženci cestnega prometa lahko vidijo železniško progo na obeh straneh prehoda ceste čez železniško progo v isti ravnini s take razdalje, da lahko celo pri največji hitrosti vlakov voznik cestnega vozila, ki se približuje železniški progi s katere koli strani, pravočasno ustavi vozilo, preden nadaljuje vožnjo na prehod ceste čez železniško progo, če je na vidiku vlak, prav tako pa imajo udeleženci cestnega prometa, ki so že na prehodu, ko se vlak pojavi, dovolj časa, da zapeljejo na drugo stran; vendar pa morajo pogodbenice imeti možnost, da ne upoštevajo tega pododstavka na prehodih cest čez železniško progo v isti ravnini, na katerih vozijo vlaki sorazmerno počasi ali pa je promet motornih vozil na cesti redek;
(c) da bodo vsak prehod ceste čez železniško progo v isti ravnini, kjer ni mogoče videti zapornic ali polzapornic s kraja upravljanja, opremile z enim od sistemov za svetlobno javljanje prihoda vlakov iz prvega odstavka 33. člena te konvencije;
(d) da bodo vsak prehod ceste čez železniško progo v isti ravnini z zapornicami ali polzapornicami, ki se samodejno spustijo ob približevanju vlaka, opremile z enim od sistemov za svetlobno javljanje približevanja vlakov, ki so navedeni v prvem odstavku 33. člena te konvencije;
(e) da bodo zapornice in polzapornice zaradi boljše vidljivosti prevlečene z odsevnim materialom ali opremljene z odsevnimi napravami in po potrebi ponoči osvetljene; dodatno k temu bodo opozorilni znaki za nevarnost na cestah z gostim prometom motornih vozil ponoči, ki so nameščeni pred prehodom ceste čez železniško progo v isti ravnini, prevlečeni z odsevnim materialom ali opremljeni z odsevnimi napravami in po potrebi ponoči osvetljeni;
(f) da bodo po možnosti v bližini prehodov cest čez železniško progo s polzapornicami nameščene vzdolžne označbe na sredini cestišča, ki prepovedujejo vozilom, ki se približujejo prehodu ceste čez železniško progo, da bi zapeljala na tisto polovico vozišča, ki je namenjena prometu v nasprotni smeri, ali namestile usmerjevalne otoke, ki ločijo oba nasprotna prometna tokova.
2. Ta člen se ne uporablja za primere iz zadnjega stavka drugega odstavka 35. člena te konvencije.

1. Ta konvencija je na voljo za podpis do 31. decembra 1969 na sedežu Združenih narodov v New Yorku vsem državam članicam Združenih narodov ali katere koli specializirane agencije ali Mednarodne agencije za atomsko energijo ali pogodbenicam Statuta Meddržavnega sodišča in vsaki drugi državi, ki jo Generalna skupščina Združenih narodov povabi, da postane članica konvencije.
2. Ta konvencija mora biti ratificirana. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri generalnem sekretarju Združenih narodov.
3. Ta konvencija je na voljo za pristop vsem državam iz prvega odstavka tega člena. Listine o pristopu se deponirajo pri generalnem sekretarju Združenih narodov.

1. Med podpisom ali ratifikacijo te konvencije ali pristopom k njej oziroma kadar koli pozneje lahko vsaka država z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja, izjavi, da začne konvencija veljati za ozemlje ali ozemlja, navedena v uradnem obvestilu, trideset dni po dnevu, ko generalni sekretar prejme uradno obvestilo, ali z dnem, ko začne konvencija veljati za državo, ki je to uradno obvestilo poslala, kar je pozneje.
2. Vsaka država, ki pošlje uradno obvestilo iz prvega odstavka tega člena, v imenu ozemelj, za katera je obvestilo poslala, pošlje tudi izjave iz drugega odstavka 46. člena te konvencije.
3. Vsaka država, ki je poslala izjavo iz prvega odstavka tega člena, lahko kadar koli po tem datumu pošlje uradno obvestilo, naslovljeno na generalnega sekretarja, da konvencija ne bo več veljala na ozemlju, ki je navedeno v uradnem obvestilu; konvencija preneha veljati na takem ozemlju eno leto po dnevu, ko generalni sekretar prejme tako uradno obvestilo.

1. Ta konvencija začne veljati dvanajst mesecev po dnevu predložitve petnajste listine o ratifikaciji ali pristopu.
2. Za vsako državo, ki ratificira to konvencijo ali pristopi k njej po predložitvi petnajste listine o ratifikaciji ali pristopu, konvencija začne veljati dvanajst mesecev po dnevu, ko navedena država predloži svojo listino o ratifikaciji ali pristopu.

Z dnem, ko ta konvencija začne veljati, med pogodbenicami preneha veljati ali se nadomesti Konvencija o poenotenju cestne signalizacije, ki je bila na voljo za podpis v Ženevi 30. marca 1931, ali Protokol o prometnih znakih, ki je bil na voljo za podpis v Ženevi 19. septembra 1949.

1. Eno leto po začetku veljavnosti te konvencije lahko pogodbenica predlaga eno ali več sprememb k njej. Besedilo predlagane spremembe, ki ji je dodan obrazložitveni memorandum, se pošlje generalnemu sekretarju, ki o tem obvesti vse pogodbenice. Pogodbenice imajo možnost, da v dvanajstih mesecih od takrat, ko jim je bil predlog poslan, obvestijo generalnega sekretarja: (a) da spremembo sprejmejo ali (b) spremembo zavrnejo ali (c) izrazijo željo, da bi se sklicala konferenca za obravnavo spremembe. Generalni sekretar pošlje besedilo predlagane spremembe tudi vsem drugim državam iz prvega odstavka 37. člena te konvencije.
2. (a) Vsaka predlagana sprememba, sporočena v skladu s prejšnjim odstavkom, se šteje za sprejeto, če v dvanajstih mesecih, navedenih v prejšnjem odstavku, manj kot tretjina pogodbenic obvesti generalnega sekretarja, da zavrača spremembo ali želi sklic konference za njeno obravnavo. Generalni sekretar obvesti vse pogodbenice o vsaki odobritvi ali zavrnitvi katere koli predlagane spremembe ter o zahtevah za sklic konference. Če je skupno število takih zavrnitev in zahtev za konferenco, prejetih v dvanajstmesečnem roku, manjše od tretjine vseh pogodbenic, generalni sekretar obvesti vse pogodbenice, da bo sprememba začela veljati šest mesecev po poteku dvanajstmesečnega obdobja iz prejšnjega odstavka za vse pogodbenice, razen tistih, ki so v navedenem roku zavrnile spremembo ali zahtevale sklic konference za njeno obravnavo.
(b) Pogodbenica, ki v dvanajstih mesecih zavrne predlagano spremembo ali zahteva sklic konference za njeno obravnavo, lahko kadar koli po poteku tega roka obvesti generalnega sekretarja, da sprejme spremembo, generalni sekretar pa tako obvestilo pošlje vsem drugim pogodbenicam. Sprememba začne veljati za pogodbenice, ki so poslale obvestilo o sprejetju spremembe, šest mesecev po tem, ko generalni sekretar prejme njihovo uradno obvestilo.
3. Če predlagana sprememba ni sprejeta v skladu z drugim odstavkom tega člena in če v dvanajstih mesecih, opredeljenih v prvem odstavku tega člena, manj kot polovica vseh pogodbenic obvesti generalnega sekretarja, da predlagano spremembo zavrača, in če ga vsaj tretjina vseh pogodbenic, a ne manj kot deset, obvesti, da jo sprejemajo ali želijo sklic konference za njeno obravnavo, generalni sekretar skliče konferenco za obravnavo predlagane spremembe ali katerega koli drugega predloga, ki bi mu utegnil biti predložen v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
4. Če je v skladu s tretjim odstavkom tega člena sklicana konferenca, generalni sekretar nanjo povabi vse države iz prvega odstavka 37. člena te konvencije. Od povabljenih držav zahteva, da mu vsaj šest mesecev pred začetkom konference predložijo vse predloge, ki bi jih na konferenci želele obravnavati poleg predlagane spremembe; generalni sekretar take predloge pošlje vsem državam, povabljenim na konferenco, vsaj tri mesece pred začetkom konference.
5. (a) Vsaka sprememba konvencije je sprejeta, če jo odobri dvotretjinska večina držav, prisotnih na konferenci, če taka večina vključuje najmanj dve tretjini pogodbenic, prisotnih na konferenci. Generalni sekretar obvesti vse pogodbenice o sprejetju spremembe, sprememba pa začne veljati dvanajst mesecev po dnevu njegovega obvestila vsem pogodbenicam, razen za tiste, ki so v tem obdobju obvestile generalnega sekretarja, da spremembe ne sprejmejo.
(b) Pogodbenica, ki v dvanajstmesečnem obdobju spremembo zavrne, lahko kadar koli obvesti generalnega sekretarja, da jo sprejema, kar generalni sekretar sporoči vsem drugim pogodbenicam. Za pogodbenico, ki pošlje uradno obvestilo, da sprejema spremembo, začne ta veljati šest mesecev po tem, ko generalni sekretar prejme obvestilo, ali po dvanajstih mesecih, kar je pozneje.
6. Če predlagana sprememba ni sprejeta v skladu z drugim odstavkom tega člena in če pogoji za sklic konference iz tretjega odstavka tega člena niso izpolnjeni, se predlagana sprememba šteje za zavrnjeno.

Pogodbenica lahko pisno obvesti generalnega sekretarja, da odpoveduje to konvencijo. Odpoved začne veljati leto po tem, ko generalni sekretar prejme uradno obvestilo.

Konvencija preneha veljati, če se število pogodbenic zmanjša na manj kot pet v katerem koli obdobju zaporednih dvanajstih mesecev.

Spor med dvema ali več pogodbenicami zaradi razlage ali uporabe te konvencije, ki ga pogodbenice ne morejo rešiti s pogajanji ali kako drugače, se lahko na zahtevo katere koli pogodbenice predloži v obravnavo Mednarodnemu sodišču.

Nobena določba te konvencije se ne razlaga tako, da onemogoča pogodbenici sprejetje ukrepov, združljivih z Ustanovno listino Združenih narodov in omejenih z dejanskimi okoliščinami, ki so po njenem mnenju nujni za zagotovitev njene zunanje ali notranje varnosti.

1. Vsaka država lahko ob podpisu te konvencije ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji ali pristopu izjavi, da jo 44. člen te konvencije ne zavezuje. 44. člen ne zavezuje drugih pogodbenic do katere koli pogodbenice, ki je dala tako izjavo.
2. (a) Država ob predložitvi svoje listine o ratifikaciji ali pristopu z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju v zvezi z uporabo te konvencije izjavi:
(i) katerega od vzorcev A(na a) in A(na b) si je izbrala za znak za nevarnost (prvi odstavek 9. člena) in
(ii) katerega od vzorcev B-2(na a) in B-2(na b) si je izbrala za znak za ustavitev (tretji odstavek 10. člena).
Vsaka država lahko kadar koli pozneje spremeni svojo izbiro tako, da nadomesti eno izjavo z drugo ter o tem obvesti generalnega sekretarja.
(b) Država lahko ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji ali pristopu z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja, izjavi, da namerava pri uporabi te konvencije šteti mopede med motorna kolesa (prvi odstavek 1. člena).
Vsaka država lahko s poznejšim uradnim obvestilom generalnemu sekretarju to izjavo kadar koli umakne.
3. Izjave iz drugega odstavka tega člena začnejo veljati šest mesecev po tem, ko generalni sekretar prejme obvestilo o njih, ali z dnem, ko začne veljati konvencija v državi, ki je dala izjavo, kar je pozneje.
4. Pridržki h konvenciji in njenim prilogam, razen pridržka iz prvega odstavka tega člena, so dovoljeni, če so dani pisno in preden je deponirana listina o ratifikaciji ali pristopu ter so potrjeni v navedeni listini. Generalni sekretar sporoči pridržke vsem državam iz prvega odstavka 37. člena te konvencije.
5. Vsaka pogodbenica, ki da pridržek ali izjavo, kot jo navajata prvi in četrti odstavek tega člena, jo lahko kadar koli umakne z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja.
6. Pridržek v skladu s četrtim odstavkom tega člena:
(a) za pogodbenico, ki je dala ta pridržek, spremeni tiste določbe konvencije, na katere se tak pridržek nanaša, v obsegu, ki ga navaja pridržek;
(b) spremeni tiste določbe v enakem obsegu za druge pogodbenice v njihovih odnosih s pogodbenico, ki je vložila pridržek.

Poleg izjav, uradnih obvestil in sporočil iz 41. in 46. člena te konvencije generalni sekretar obvesti vse države iz prvega odstavka 37. člena o:
(a) podpisih, ratifikacijah in pristopih v skladu s 37. členom;
(b) izjavah v skladu z 38. členom;
(c) datumih začetka veljavnosti te konvencije v skladu 39. členom;
(d) datumu začetka veljavnosti sprememb te konvencije v skladu z drugim in petim odstavkom 41. člena;
(e) odpovedih v skladu z 42. členom;
(f) prenehanju veljavnosti te konvencije v skladu s 43. členom.

Izvirnik te konvencije v enem izvodu, katerega besedila v angleškem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku so enako verodostojna, se deponira pri generalnem sekretarju Združenih narodov, ki overjene verodostojne izvode konvencije pošlje vsem državam iz prvega odstavka 37. člena te konvencije.
V POTRDITEV tega so podpisani pooblaščenci, ki so jih za to pravilno pooblastile njihove vlade, podpisali to konvencijo.
SESTAVLJENO na Dunaju osmega novembra tisoč devetsto oseminšestdeset.

Opomba: Za znake za nevarnost pred križišči glej oddelek B priloge 2. Za znake za nevarnost pred prehodi cest čez železniško progo v isti ravnini glej oddelka A in C priloge 3.
ODDELEK A VZORCI ZNAKOV ZA NEVARNOST
Za znak za NEVARNOST "A" se uporablja vzorec A(na a) ali vzorec A(na b). Vzorec A(na a) je enakostranični trikotnik, pri katerem je ena stranica vodoravna, njej nasprotni vrh pa je nad njo; podlaga je bela ali rumena, rob pa je rdeč. Vzorec A(na b) je kvadrat z eno navpično diagonalo; podlaga je rumena in rob, ki je samo okvir, je črn. Če opis ne določa drugače, so simboli na teh znakih črne ali temnomodre barve.
Stranica znaka vzorca A(na a) normalne velikosti meri približno 0,90 m (3 čevlje); stranica majhnega znaka vzorca A(na a) pa meri najmanj 0,60 m (2 čevlja). Stranica znaka vzorca A(na b) normalne velikosti meri približno 0,60 m (2 čevlja); stranica majhnega znaka vzorca A(na b) pa meri najmanj 0,40 m (1 čevelj, 4 palce).
Pri izbiri med vzorcema A(na a) in A(na b) je treba upoštevati drugi odstavek 5. člena in prvi odstavek 9. člena te konvencije.
ODDELEK B SIMBOLI ZNAKOV ZA NEVARNOST IN NAVODILA ZA NJIHOVO UPORABO
1. Nevaren ovinek ali več nevarnih ovinkov
Opozorilo na nevaren ovinek ali več zaporednih nevarnih ovinkov označujejo simboli v nadaljevanju glede na to, kateri od njih je primeren:
A-1(na a): OVINEK NA LEVO
A-1(na b:) OVINEK NA DESNO
A-1(na c): DVOJNI OVINEK ALI VEČ ZAPOREDNIH OVINKOV, PRVI NA LEVO
A-1(na d): DVOJNI OVINEK ALI VEČ ZAPOREDNIH OVINKOV, PRVI NA DESNO
2. Nevaren klanec navzdol
Za opozorilo na nevaren klanec navzdol se uporablja simbol A-2(na a) skupaj z znakom vzorca A(na a) ali simbol A-2(na b) skupaj z znakom vzorca A(na b).
Leva stran simbola A-2(na a) zapolni levi vogal table znaka in njegov spodnji del seže čez celo širino table. Številka na simbolih A-2(na a) in A-2(na b) prikazuje naklon v odstotkih; lahko se tudi nadomesti z razmerjem (1: 10).
Pogodbenice imajo možnost, da uporabijo simbol A-2(na c) namesto simbola A-2(na a) ali A-2(na b), če so se odločile za znak vzorca A(na a), in simbol A-2(na d), če so se odločile za znak vzorca A(na b), pri čemer morajo čim bolj upoštevati določbe pododstavka b drugega odstavka 5. člena te konvencije.
3. Nevaren vzpon
Za opozorilo na nevaren vzpon se uporablja simbol A-3(na a) skupaj z znakom vzorca A(na a) ali simbol A-3(na b) skupaj z znakom vzorca A(na b).
Desna stran simbola A-3(na a) zapolni prostor v desnem vogalu table znaka in njegov spodnji del sega čez celo širino table. Številka pri simbolih A-3(na a) in A-3(na b) prikazuje naklon v odstotkih; lahko se tudi nadomesti z razmerjem (1: 10). Pogodbenice, ki so izbrale simbol A-2(na c) kot simbol za nevaren klanec navzdol, imajo možnost, da uporabijo simbol A-3(na c) namesto A-3(na a), tiste pogodbenice, ki so izbrale simbol A-2(na d), pa, da uporabijo simbol A-3(na d) namesto A-3(na b).
4. Zoženje vozišča
Za opozorilo na bližajoče se zoženje vozišča se uporabi simbol A-4(na a) ali simbol, ki jasneje prikazuje obris ceste, na primer A-4(na b).
5. Premični most
Opozorilo na premični most je označeno s simbolom A-5.
Pod znak za nevarnost s simbolom A-5 je lahko postavljena pravokotna tabla vzorca A-29(na a), ki je opisana v oddelku C priloge 3, če sta tabli vzorcev A-29(na b) in A-29(na c), ki sta opisani v navedeni prilogi, postavljeni približno na eni in dveh tretjinah razdalje med znakom s simbolom A-5 in premičnim mostom.
6. Bližina obale
Opozorilo, da cesta pelje do pomola ali rečnega brega, je označeno s simbolom A-6.
7. Neravno vozišče
Na vbokline, izbokline ali grbine ali odseke, na katerih je vozišče v slabem stanju, opozarja simbol A-7(na a).
(b) Pri opozorilu na izbokline ali grbine se lahko simbol A-7(na a) nadomesti s simbolom A-7(na b).
Pri opozorilu na vbokline se lahko simbol A-7(na a) nadomesti s simbolom A-7(na c).
8. Spolzko vozišče
Na bližajoči se cestni odsek, ki je lahko še posebno spolzek, opozarja simbol A-8.
9. Kamenje na cesti
Na to, da je na določenem cestnem odseku pričakovati letenje kamenja izpod koles vozil, opozarja simbol A-9(na a), ki je uporabljen na znaku vzorca A(na a), ali simbol A-9(na b), ki je uporabljen na znaku vzorca A(na b).
Kadar poteka promet po levi strani, so simboli obrnjeni.
10. Kamenje pada
Na cestni odsek, kjer obstaja nevarnost padanja kamenja na vozišče in kot posledica tega prisotnost kamenja na vozišču, opozarja simbol A-10(na a) na znaku vzorca A(na a) ali simbol A-10(na b) na znaku vzorca A(na b).
V obeh primerih je desni del simbola v desnem vogalu table znaka.
Simbol je lahko obrnjen.
11. Prehod za pešce
Na prehod za pešce, ki je označen s talnimi označbami ali znaki E-11(na a), opozarja simbol A-11, za katerega obstajata dva vzorca: A-11(na a) in A-11(na b).
Simbol je lahko obrnjen.
12. Otroci na cesti
Na cestni odsek, kjer se pogosto gibljejo otroci, kot je bližina šole ali igrišča, opozarja simbol A-12.
Simbol je lahko obrnjen.
13. Kolesarji na cesti
Na mesto, kjer kolesarji pogosto pripeljejo na cesto ali jo prečkajo, opozarja simbol A-13.
Simbol je lahko obrnjen.
14. Živali ali divjad na cesti
Na cestni odsek, kjer obstaja posebna nevarnost, da ga prečkajo živali, opozarja simbol, ki predstavlja obris domače živali ali divjadi, ki najpogosteje pride na cesto, kot sta simbol A-14(na a) za domačo žival in simbol A-14(na b) za divjad.
Simbol je lahko obrnjen.
15. Delo na cesti
Na delo, ki poteka na bližajočem se cestnem odseku, opozarja simbol A-15.
16. Bližina svetlobnih prometnih znakov
Če se šteje za nujno, da so udeleženci cestnega prometa opozorjeni na cestni odsek, kjer se promet ureja s tribarvnimi svetlobnimi znaki, ker udeleženci cestnega prometa takega odseka ne pričakujejo, se uporabi simbol A-16. Obstajajo trije vzorci simbola A-16: A-16(na a); A-16(na b) in A-16(na c), ki ustrezajo razporeditvi svetlobnih znakov pri tribarvnem sistemu, opisanem v četrtem do šestem odstavku 23. člena te konvencije.
Ta simbol je v treh barvah svetlobnih znakov, na katere opozarja.
17. Bližina letališke steze
Na cestni odsek, nad katerim obstaja verjetnost preleta letal v nizkem letu, ki vzletajo z letališke steze ali pristajajo na njej, opozarja simbol A-17.
Simbol je lahko obrnjen.
18. Bočni veter
Na cestni odsek, ki je pogosto izpostavljen močnemu bočnemu vetru, opozarja simbol A-18.
Simbol je lahko obrnjen.
19. Dvosmerni promet
Na cestni odsek, kjer je začasno ali trajno urejen dvosmerni promet na istem vozišču, medtem ko je na predhodnem odseku promet potekal enosmerno ali po cesti, ki ima več enosmernih vozišč, opozarja simbol A-19.
Znak s tem simbolom se ponovi na začetku odseka in vzdolž odseka tolikokrat, kot je to potrebno. Če promet poteka po levi strani, so puščice obrnjene.
20. Druge nevarnosti
Na cestni odsek, kjer je nevarnost drugačna, kakor so bile nevarnosti, naštete v prvem do devetnajstem odstavku ali v prilogah 2 in 3, lahko opozarja simbol A-20.
Pogodbenice lahko same izberejo grafične simbole v skladu z alinejo ii pododstavka a prvega odstavka 3. člena te konvencije.
Znak A-20 se še zlasti lahko uporablja za opozarjanje na križišča z železniškimi tiri, kjer železniški promet poteka zelo počasi in cestni promet ureja železničar, ki spremlja železniška vozila in daje potrebne ročne signale.

Opomba: Na križišču, ki vključuje prednostno cesto, na kateri je ovinek, je lahko tabla z diagramom križišča, ki prikazuje obris prednostne ceste, postavljena pod znake za nevarnost, ki opozarja na križišče, ali pod znake, ki urejajo prednost, ne glede na to ali so postavljeni na križišču ali ne.
ODDELEK A ZNAKI, KI UREJAJO PREDNOST NA KRIŽIŠČIH
1. Znak KRIŽIŠČE S PREDNOSTNO CESTO
Za znak "KRIŽIŠČE S PREDNOSTNO CESTO" se uporablja znak B-1. Ima obliko enakostraničnega trikotnika, ki je obrnjen tako, da je ena stranica vodoravna, njej nasprotni vrh pa je pod njo. Podlaga je bela ali rumena, rob pa je rdeč. Znak je brez simbola.
Stranica znaka normalne velikosti meri približno 0,90 m (3 čevlje); stranica majhnega znaka pa meri najmanj 0,60 m (2 čevlja).
2. Znak USTAVI
Za znak "USTAVI" se uporablja znak B-2, za katerega obstajata dva vzorca.
– vzorec B-2(na a) je osmerokotnik z rdečo podlago in napisom "STOP" v beli barvi v angleškem jeziku ali jeziku posamezne države; napis "STOP" je velik vsaj eno tretjino višine table;
– vzorec B-2(na b) je okrogle oblike z belo ali rumeno podlago in rdečim robom; znotraj znaka je znak B-1 brez vsakršnega napisa, pod vrhom pa ima z velikimi črkami napisano besedo "STOP" v črni ali temnomodri barvi v angleškem jeziku ali jeziku posamezne države.
Višina znaka B-2(na a) normalne velikosti in premer znaka B-2(na b) normalne velikosti znašata približno 0,90 m (3 čevlje); enake velikosti majhnih znakov ne smejo biti manjše od 0,60 m (2 čevlja).
Pri izbiri med vzorcema B-2(na a) in B-2(na b) glej drugi odstavek 5. člena in tretji odstavek 10. člena te konvencije.
3. Znak PREDNOSTNA CESTA
Za znak "PREDNOSTNA CESTA" se uporabi znak B-3. Ima obliko kvadrata z eno diagonalo, obrnjeno navpično. Rob znaka je črn; znak ima v sredini rumen ali oranžen kvadrat s črnim robom; prostor med obema kvadratoma je bele barve.
Stranica znaka normalne velikosti meri približno 0,50 m (1 čevelj, 8 palcev); stranica majhnega znaka pa meri najmanj 0,35 m (1 čevelj, 2 palca).
4. Znak KONEC PREDNOSTNE CESTE
Za znak "KONEC PREDNOSTNE CESTE" se uporablja znak B-4. Je enak predhodnemu znaku B-3, ki mu je dodana črna ali siva srednjica, ki poteka pravokotno na spodnjo levo in zgornjo desno stranico kvadrata, ali so mu dodane črne ali sive vzporedne črte, ki sestavljajo tako srednjico.
ODDELEK B ZNAKI ZA NEVARNOST PRED KRIŽIŠČI
1. Znaki:
Za znake za nevarnost pred križišči se uporablja vzorec A(na a) ali vzorec A(na b), opisan v oddelku A priloge 1.
2. Simboli
Simboli so črne ali temnomodre barve.
(a) Pri simbolu, ki mora biti na znaku A(na a) ali A(na b), razlikujemo med temi primeri:
(i) na križišču, kjer je prednost predpisana s splošnim prednostnim pravilom, ki velja v državi: simbol A-21(na a) se uporablja z znakom A(na a), simbol A-21(na b) pa se uporablja z znakom A(na b).
Simbola A-21(na a) in A-21(na b) se lahko nadomestita s simboli, ki jasneje prikažejo vrsto križišča, kot so A-21(na c), A-21(na d), A-21(na e), A-21(na f) in A-21(na g).(na
(ii) Križišče s cesto, na kateri morajo udeleženci cestnega prometa dati prednost: uporabi se simbol A-22(na a).
Simbol A-22(na a) se lahko nadomesti s simboloma, ki jasneje prikažeta vrsto križišča, to pa sta A-22(na b) in A-22(na c).
Ti simboli se lahko na cesti uporabijo samo, če je znak B-1 ali znak B-2 postavljen na cesti ali cestah, iz katerih je sestavljeno križišče, za katero velja opozorilo, ali če so te ceste take vrste (na primer dovozne poti ali kolovozi), da se po domači zakonodaji od voznikov, ki jih uporabljajo, zahteva, da dajo prednost na križišču, čeprav taki znaki niso postavljeni. Uporaba teh simbolov na cestah, na katerih je postavljen znak B-3, je omejena na nekatere posebne primere.
(iii) Križišče s cesto, na katerem morajo dati vozniki prednost drugim udeležencem:
Če je na križišču postavljen znak B-1 "KRIŽIŠČE S PREDNOSTNO CESTO", se uporabi simbol A-23.
Če je na križišču postavljen znak B-2 "USTAVI", se uporabi simbol A-24(na a) ali A-24(na b), odvisno od tega, kateri vzorec znaka B-2 je postavljen.
Namesto znaka A(na a) s tema simboloma se lahko uporabi znak B-1 ali B-2 v skladu s šestim odstavkom 10. člena te konvencije.
(iv) Križišče s krožnim prometom: uporabi se simbol A-25.
Kadar promet poteka po levi strani, so puščice obrnjene.
(b) Če je promet na križišču urejen s svetlobnim znakom, se lahko postavi znak A(na a) ali A(na b) s simbolom A-16, ki je opisan v oddelku B priloge 1, kot dopolnitev ali nadomestilo znakov, opisanih v tem oddelku.
ODDELEK C ZNAKI, KI UREJAJO PREDNOST NA OZKIH CESTNIH ODSEKIH
1. Znak za prednost vozil iz nasprotne smeri
Če se ureja promet na ozkem cestnem odseku, kjer je srečevanje vozil težko ali nemogoče, in če je, ker vozniki lahko jasno vidijo celotno dolžino odseka podnevi in ponoči, promet urejen tako, da se da prednost prometu v eni smeri in se ne uporabijo svetlobni prometni znaki, je znak B-5 "PREDNOST VOZIL IZ NASPROTNE SMERI" postavljen iz tiste smeri, iz katere vozila nimajo prednosti. Ta znak pomeni, da na ozek cestni odsek ni dovoljeno pripeljati toliko časa, dokler ni mogoče peljati po tem odseku, ne da bi morala vozila, ki na tem odseku vozijo v nasprotni smeri, ustaviti.
Ta znak je okrogle oblike z belo ali rumeno podlago in rdečim robom; puščica za označitev smeri, ki ima prednost, je črna, puščica za drugo smer prometa pa rdeča.
V državah, v katerih promet poteka po levi strani, je položaj puščic obrnjen.
2. Znak za prednost pred vozili iz nasprotne smeri
Za obveščanje voznikov na ozkem cestnem odseku, da imajo prednost pred vozili iz nasprotne smeri, se uporablja znak B-6.
Ta znak je pravokotne oblike in ima modro podlago; puščica, ki kaže navzgor, je bela, druga pa rdeča.
Kadar promet poteka po levi strani, je položaj puščic obrnjen.
Kadar je uporabljen znak B-6, se na drugem koncu ozkega cestnega odseka za promet, ki poteka v nasprotni smeri, postavi znak B-5.

ODDELEK A ZNAKI ZA NEVARNOST
Znak, ki ga je treba uporabiti, je znak A(na a) ali znak A(na b) iz oddelka A priloge 1. Pri simbolu, ki mora biti na znaku, pa razlikujemo med naslednjimi primeri:
(a) Na prehod ceste čez železniško progo v isti ravnini z zapornicami ali polzapornicami na vsaki strani železniške proge opozarja simbol A-26.
(b) Na druge prehode ceste čez železniško progo opozarja simbol A-27, ki ima dva vzorca: A-27(na a) in A-27(na b).
(c) Za opozarjanje na križišče s tramvajsko progo se lahko uporabi simbol A-28, če tako križišče ni prehod ceste čez železniško progo v isti ravnini, kakor je opredeljeno v prvem členu te konvencije.
Opomba: Če je treba opozoriti na križišča ceste čez železniške tire, kjer železniški promet poteka zelo počasi in cestni promet ureja železničar, ki spremlja železniška vozila in daje potrebne ročne signale, se uporabi znak A-20 iz oddelka B priloge 1.
ODDELEK B PROMETNI ZNAKI, KI JIH JE TREBA POSTAVITI V NEPOSREDNO BLIŽINO PREHODOV CEST ČEZ ŽELEZNIŠKO PROGO V ISTI RAVNINI
Obstajajo trije vzorci znaka B-7, navedeni v drugem odstavku 35. člena te konvencije: B-7(na a); B-7(na b) in B-7(na c).
Vzorca B-7(na a) in B-7(na b) imata belo ali rumeno podlago in rdeč ali črn rob; vzorec B-7(na c) ima belo ali rumeno podlago in črn rob; črke napisa na vzorcu B-7(na c) so črne.
Vzorec B-7(na b) se uporablja samo, če ima železniška proga najmanj dva tira; pri vzorcu B-7(na c) se dopolnilna tabla namesti samo, če ima proga najmanj dva tira; v tem primeru je navedeno število tirov.
Normalna dolžina krakov križa naj ne bo krajša od 1,20 m (4 čevlje). Če ni dovolj prostora, se lahko znak postavi tako, da so kraki obrnjeni navzgor in navzdol.
ODDELEK C DODATNI PROMETNI ZNAKI PRED PREHODI CESTE ČEZ ŽELEZNIŠKO PROGO V ISTI RAVNINI
Table, navedene v tretjem odstavku 35. člena te konvencije, so znaki A-29(na a), A-29(na b) in A-29(na c). Proge so usmerjene navzdol proti vozišču.
Znak za nevarnost za prehod ceste čez železniško progo se lahko postavi nad znaka A-29(na b) in A-29(na c) tako kot nad znak A-29(na a).

Opomba: za znake, ki urejajo prednost, glej prilogo 2; za znake, ki urejajo ustavljanje in parkiranje, glej prilogo 6.
ODDELEK A ZNAKI ZA PREPOVEDI ALI OMEJITVE
1. Značilnosti znakov in simbolov
(a) Znaki za prepovedi in omejitve so okrogle oblike; njihov premer ni manjši od 0,60 m (2 čevlja) zunaj naselij, v naseljih pa znak ni manjši od 0,40 m (16 palcev).
(b) Če ni drugače določeno v opisu navedenih znakov, imajo znaki za prepovedi ali omejitve belo ali rumeno podlago in širok rdeč rob; če imajo znaki simbole in napise, so črni ali temnomodri, če pa imajo poševne črte, so rdeče in usmerjene navzdol z leve proti desni.
2. Opis znakov
(a) Prepoved in omejitev prometa
(i) Na prepoved prometa za vsa vozila opozarja znak C-1 "PREPOVEDAN PROMET", za katerega sta na voljo dva vzorca: C-1(na a) in C-1(na b).
(ii) Na prepoved prometa v obeh smereh opozarja znak C-2 "PREPOVEDAN PROMET V OBEH SMEREH".
(iii) Obvestilo, da je promet prepovedan samo za določeno kategorijo vozil ali udeležencev cestnega prometa, je dano z znakom, ki ima simbol vozil ali udeležencev cestnega prometa, za katere je promet prepovedan. Znaki C-3(na a); C-3(na b); C-3(na c); C-3(na d), C-3(na e),(na ) C-3(na f) C-3(na g); C-3(na h); C-3(na i), C-3(na j) in C-3(na k) pomenijo:
C-3(na a): "PREPOVEDAN PROMET ZA VSA MOTORNA VOZILA, RAZEN DVOKOLESNIH MOTORNIH KOLES BREZ STRANSKE PRIKOLICE "
C-3(na b) "PREPOVEDAN PROMET ZA MOTORNA KOLESA"
C-3(na c) "PREPOVEDAN PROMET ZA KOLESA"
C-3(na d) "PREPOVEDAN PROMET ZA MOPEDE"
C-3(na e) "PREPOVEDAN PROMET ZA TOVORNA VOZILA"
Napis z oznako tonaže v svetli barvi na obrisu vozila ali v skladu s četrtim odstavkom 8. člena te konvencije na dopolnilni tabli, nameščeni pod znak C-3(na e), pomeni, da prepoved velja samo, če je največja dovoljena masa vozila ali skupine vozil večja, kot je navedeno na znaku.
C-3(na f) "PREPOVEDAN PROMET ZA VSA MOTORNA VOZILA S PRIKLOPNIKOM RAZEN POLPRIKLOPNIKA ALI ENOOSNEGA PRIKLOPNIKA"
Napis z oznako tonaže v svetli barvi na obrisu priklopnega vozila ali v skladu s četrtim odstavkom 8. člena te konvencije na dopolnilni tabli, nameščeni pod znak C-3(na f), pomeni, da prepoved velja samo, če največja dovoljena masa priklopnega vozila presega navedeno tonažo.
Pogodbenice se lahko, kadar se jim zdi primerno, odločijo, da pri simbolu zamenjajo zadnji del tovornega vozila z zadnjim delom osebnega avtomobila in simbol priklopnega vozila s simbolom priklopnega vozila, ki se lahko priključi na osebno vozilo.
C-3(na g): "PREPOVEDAN PROMET ZA PEŠCE"
C-3(na h): "PREPOVEDAN PROMET ZA VPREŽNA VOZILA"
C-3(na j): "PREPOVEDAN PROMET ZA ROČNE VOZIČKE"
C-3(na k): "PREPOVEDAN PROMET ZA TRAKTORJE"
OPOMBA – Pogodbenice se lahko odločijo, da pri znakih od C-3(na a) do C-3(na k) opustijo rdečo poševno črto, ki povezuje zgornji levi kvadrant s spodnjim desnim kvadrantom, ali ne prekinjajo črte tam, kjer prečka simbol, če simbol zaradi tega ni manj viden in razumljiv.
(iv) Obvestilo, da je promet prepovedan za več kategorij vozil ali udeležencev cestnega prometa, je lahko izraženo s toliko znaki za prepoved, kolikor je prepovedanih razredov, ali z enim samim znakom za prepoved s prikazom simbolov različnih vozil ali udeležencev cestnega prometa, za katere je promet prepovedan. Znak C-4(na a) "PREPOVEDAN PROMET ZA VSA MOTORNA VOZILA" in znak C-4(na b) "PREPOVEDAN PROMET ZA VSA MOTORNA ALI VPREŽNA VOZILA" sta taka znaka.
Znaki z več kot dvema simboloma ne smejo biti postavljeni zunaj naselij, znaki z več kot tremi simboli pa ne smejo biti postavljeni v naseljih.
(v) O prepovedi prometa za vozila, katerih masa ali velikost presega omejitve, obveščajo ti znaki:
C-5 "PREPOVEDAN PROMET ZA VOZILA, PRI KATERIH SKUPNA ŠIRINA PRESEGA DOLOČENO ŠIRINO"
C-6 "PREPOVEDAN PROMET ZA VOZILA, PRI KATERIH SKUPNA VIŠINA PRESEGA DOLOČENO VIŠINO"
C-7 "PREPOVEDAN PROMET ZA VOZILA, PRI KATERIH SKUPNA MASA PRESEGA DOLOČENO MASO"
C-8 "PREPOVEDAN PROMET ZA VOZILA Z VEČJO OSNO OBREMENITVIJO OD DOLOČENE"
C-9 PREPOVEDAN PROMET ZA VOZILA ALI SKUPINE VOZIL VEČJE DOLŽINE OD DOLOČENE".
(vi) O najmanjši dovoljeni razdalji med vozili obvešča znak C-10 "NAJMANJŠA RAZDALJA VOZIL"
(b) Prepovedano zavijanje
O prepovedi zavijanja (na desno ali levo v skladu s smerjo puščice) obvešča znak C-11(na a) "PREPOVEDANO ZAVITI NA LEVO" ali znak C-11(na b) "PREPOVEDANO ZAVITI NA DESNO".
(c) Prepovedano polkrožno obračanje
O prepovedi polkrožnega obračanja obvešča znak C-12 "PREPOVEDANO POLKROŽNO OBRAČANJE".
(d) Prepovedano prehitevanje
(i) Poleg splošnih pravil o prehitevanju, ki so določena z veljavnimi predpisi, o prepovedi prehitevanja vseh vozil na motorni pogon, razen dvokolesnih mopedov in dvokolesnih motornih koles brez stranske prikolice, ki vozijo po cesti, obvešča znak C-13(na a) "PREPOVEDANO PREHITEVANJE". Za ta znak obstajata dva vzorca: C-13(na aa) in C-13(na ab).
(ii) O prepovedi prehitevanja samo za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 tone (7700 funtov), obvešča znak C-13(na b) "PREPOVEDANO PREHITEVANJE ZA TOVORNA VOZILA". Za ta znak obstajata dva vzorca: C-13(na ba) in C-13(na bb).
Napis na dopolnilni tabli, ki je nameščena pod znak v skladu s četrtim odstavkom 8. člena te konvencije, lahko spremeni navedeno največjo dovoljeno maso, na katero se prepoved nanaša.
(iii) Kadar promet poteka po levi strani, so barve motornih vozil, prikazane na znakih C-13(na aa) in C-13(na ba,) obrnjene.
(e) Omejitev hitrosti
O omejitvi hitrosti obvešča znak C-14 "OMEJITEV HITROSTI". Številka na znaku pomeni največjo dovoljeno hitrost v merski enoti, ki je za posamezno državo najobičajnejša za merjenje hitrosti motornih vozil. Za ali pod številko za hitrost se lahko dodajo na primer "km"(kilometri) ali "m" (milje).
Za označitev omejitve hitrosti, ki velja samo za vozila, pri katerih največja dovoljena masa presega določeno tonažo, je napis s to številko naveden na dopolnilni tabli pod znakom v skladu s četrtim odstavkom 8. člena te konvencije.
(f) Prepovedana uporaba zvočnih signalov
O prepovedi uporabe zvočnih signalov, razen zato, da se izognemo nesreči, obvešča znak C-15 "PREPOVEDANA UPORABA ZVOČNIH SIGNALOV". Če ta znak ni postavljen na začetku naselja poleg znaka, ki določa naselje, ali kmalu za njim, mu je dodana dopolnilna tabla, vzorec 2, ki prikazuje razdaljo, na kateri prepoved velja in je opisana v prilogi 7. Priporočljivo je, da se ta znak ne postavi na začetek naselij, kadar taka prepoved velja v vseh naseljih, in da se poskrbi, da znak za označitev naselja, ki je postavljen na njegov začetek, obvešča udeležence cestnega prometa, da predpisi o urejanju prometa, ki veljajo v naseljih posamezne države, veljajo od tiste točke dalje.
(g) Prepovedan prehod brez ustavljanja
O bližini carinarnice, pri kateri je ustavitev obvezna, obvešča znak C-16 "PREPOVEDAN PREHOD BREZ USTAVLJANJA". Ne glede na 8. člen te konvencije simbol tega znaka vključuje besedo "carina" po možnosti v dveh jezikih; pogodbenice, ki uporabljajo znak C-16, pa si prizadevajo doseči regionalni dogovor o tem, da je ta beseda navedena v istem jeziku na vseh znakih, ki so jih postavile.
Ta znak se lahko uporablja tudi za obveščanje voznikov, da je prehod brez ustavljanja prepovedan tudi iz drugih razlogov; v tem primeru se beseda "carina" zamenja z drugim kratkim napisom, ki navaja razlog za ustavitev.
(h) Prenehanje prepovedi ali omejitve
(i) Mesto, na katerem prenehajo veljati vse tiste prepovedi, o katerih obveščajo znaki za prepoved za vozila v gibanju, je označeno z znakom C-17(na a) "PRENEHANJE VSEH PREPOVEDI IN OMEJITEV". Ta znak je okrogel in ima belo ali rumeno podlago; nima roba ali pa ima samo črn rob in diagonalno črto, ki poteka navzdol z desne proti levi, črta pa je lahko črna ali temnosiva ali pa jo sestavljajo črne ali sive vzporedne črte.
(ii) Mesto, na katerem preneha veljati določena prepoved ali omejitev, o kateri vozila v gibanju obvešča ustrezni znak za prepoved ali omejitev, je označeno z znakom C-17(na b) "PRENEHANJE OMEJITVE HITROSTI" ali znak C-17(na c) "PRENEHANJE PREPOVEDI PREHITEVANJA". Ti znaki so podobni znaku C-17(na a), vendar imajo dodan simbol za prenehanje prepovedi ali omejitve v svetlosivi barvi.
Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te konvencije so lahko znaki, navedeni v pododstavku h, postavljeni na drugo stran znaka za prepoved ali omejitev, ki je namenjena prometu iz nasprotne smeri.
ODDELEK B ZNAKI ZA OBVEZNOST
1. Splošne značilnosti in simboli
(a) Znaki za obveznost so okrogle oblike, njihov premer zunaj naselij ni manjši od 0,60 m (2 čevlja), v naseljih pa znak ni manjši od 0,40 m (16 palcev). Uporabiti se smejo znaki s premerom, ki ni manjši od 0,30 m (12 palcev), vendar samo skupaj s svetlobnimi prometnimi znaki ali na stebričkih na prometnih otokih.
(b) Če ni drugače določeno, so znaki modre barve, simboli na njih bele ali svetle barve ali pa so znaki bele barve z rdečim robom, simboli pa črne barve.
2. Opisi znakov
(a) Obvezna smer
Za označevanje obvezne smeri ali dovoljenih smeri, v katere smejo vozila nadaljevati vožnjo, se uporablja vzorec D-1(na a) znaka D-1 "OBVEZNA SMER", na katerem puščica ali puščice kažejo ustrezno smer ali smeri. Ne glede na določbe prvega odstavka tega oddelka pa se sme namesto znaka D-1(na a) uporabiti znak D-1(na b).
Znak D-1(na b) je črn z belim robom in belim simbolom.
(b) Obvezna vožnja mimo
Znak D-2 "OBVEZNA VOŽNJA MIMO", postavljen ne glede na prvi odstavek 6. člena te konvencije na otok ali pred oviro na vozišču, pomeni, da morajo vozila peljati mimo po tisti strani otoka ali ovire, ki je označena s puščico.
(c) Krožni promet
Znak D-3 "KROŽNI PROMET" obvešča voznike, da morajo upoštevati pravila krožnega prometa.
Kadar promet poteka po levi strani, je smer puščic obrnjena.
(d) Kolesarska steza
Znak D-4 "KOLESARSKA STEZA" obvešča kolesarje, da je steza, na začetku katere je znak postavljen, namenjena zanje, hkrati pa obvešča voznike drugih vozil, da te steze ne smejo uporabljati. Tudi od voznikov mopedov se zahteva uporaba kolesarske steze, če domača zakonodaja tako določa ali če o tej zahtevi obvešča dopolnilna tabla z napisom ali simbolom znaka C-3(na d).
(e) Steza za pešce
Znak D-5 "STEZA ZA PEŠCE" obvešča pešce, da je steza, na začetku katere je postavljen ta znak, namenjena njim, druge udeležence cestnega prometa pa obvešča, da navedene steze ne smejo uporabljati.
(f) Steza za jezdece
Znak D-6 "STEZA ZA JEZDECE" obvešča jezdece, da je steza, na začetku katere je postavljen znak, namenjena njim, druge udeležence cestnega prometa pa obvešča, da te steze ne smejo uporabljati.
(g) Najmanjša dovoljena hitrost
Znak D-7 "NAJMANJŠA DOVOLJENA HITROST" pomeni, da vozila, ki uporabljajo cesto, na začetku katere je postavljen ta znak, ne smejo voziti s hitrostjo, ki je manjša, kot je določeno z znakom; številka na znaku izraža to hitrost v merski enoti, ki se običajno uporablja za izražanje hitrosti vozil v posamezni državi. Za številko, ki določa hitrost, se lahko dodajo na primer "km"(kilometri) ali "m" (milje).
(h) Prenehanje najmanjše dovoljene hitrosti
Znak D-8 "PRENEHANJE NAJMANJŠE DOVOLJENE HITROSTI" pomeni, da najmanjša dovoljena hitrost, označena na znaku D-7, ne velja več. Znak D-8 je enak znaku D-7, le da je prečrtan s poševno rdečo črto, ki poteka iz zgornjega desnega v spodnji levi rob znaka.
(i) Snežne verige
Znak D-9 "SNEŽNE VERIGE OBVEZNE" pomeni, da morajo imeti vozila na cesti, na začetku katere je postavljen ta znak, vsaj na dveh pogonskih kolesih verige za sneg.

Opomba: Za znake za obvestila, ki urejajo parkiranje, glej prilogo 6.
Splošne značilnosti znakov in simbolov v oddelkih A do F
(za značilnosti znakov in simbolov v oddelku G glejte navedeni oddelek)
1. Znaki za obvestila so navadno pravokotni; kažipoti pa so lahko v obliki podaljšanega pravokotnika, ki ima daljšo stran v vodoravnem položaju in se končuje s konico puščice.
2. Znaki za obvestila imajo bele ali svetlo obarvane simbole ali napise na temnem ozadju ali temno obarvane simbole ali napise na belem ali svetlem ozadju; rdeča barva se sme uporabiti le izjemoma, nikoli pa ne sme prevladati.
ODDELEK A PREDKAŽIPOTI
1. Splošni primer
Primeri predkažipotov: E-1(na a); E-1(na b) in E-1(na c).
Znaki so modre, bele in črne barve.
2. Posebni primeri
(a) Primera predkažipotov za "SLEPO CESTO": E-2(na a) in E-2(na b).
(b) Primer predkažipota za smer vozila, ki namerava zaviti levo na naslednjem križišču, na katerem je zavijanje na levo prepovedano: E-3.
(c) Primer znaka za predhodno razvrščanje vozil na križiščih cest z več prometnimi pasovi: E-4.
ODDELEK B KAŽIPOTI
1. Primeri kažipotov za kraj: E-5(na a). E-5(na b); E-5(na c) in E-5(na d).
2. Primeri kažipotov za letališče: E-6(na a); E-6(na b) in E- 6(na c).
3. Znak E-7 je kažipot za kamp.
4. Znak E-8 je kažipot za mladinski dom.
ODDELEK C ZNAKI ZA OZNAČEVANJE KRAJA
Daljša stranica pravokotnika, ki sestavlja te znake, je vodoravna.
1. E-9(na a) in E-9(na b) sta primera znakov, ki prikazujeta začetek naselja.
2. E-9(na c) in E-9(na d) sta primera znakov, ki prikazujeta konec naselja.
Ne glede na prvi odstavek 6. člena te konvencije so lahko ti znaki postavljeni na drugo stran znakov, ki označujejo naselje.
ODDELEK D ZNAKI ZA POTRDITEV SMERI
Znak E-10 je primer znaka za potrditev smeri.
Ne glede na prvi odstavek 6. člena te konvencije je lahko ta znak nameščen na drugo stran drugega znaka, ki je namenjen za promet v nasprotni smeri.
ODDELEK E PREHOD ZA PEŠCE
Znak E-11(na a) "PREHOD ZA PEŠCE" se uporablja za obveščanje pešcev in voznikov o prehodu za pešce.
Ozadje table je lahko modro ali črno, trikotnik bel ali rumen, simbol pa črn ali temnomoder; simbol, ki je prikazan, je simbol A-11.
Lahko pa se uporabi tudi znak E-11(na b), ki ima obliko nepravilnega peterokotnika na modrem ozadju z belim simbolom.
ODDELEK F DRUGI ZNAKI, KI ZAGOTAVLJAJO KORISTNE INFORMACIJE ZA VOZNIKE VOZIL
Ti znaki imajo modro podlago.
1. Znak "BOLNIŠNICA"
Ta znak se uporablja za obveščanje voznikov vozil, naj bodo v bližini zdravstvenih ustanov previdnejši, zlasti pa naj ne povzročajo nepotrebnega hrupa. Za ta znak obstajata dva vzorca: E-12(na a) in E-12(na b).(na .)
Rdeči križ na znaku E-12(na b) se lahko nadomesti z enim od simbolov iz pododstavka a drugega odstavka oddelka G.
2. Znak "ENOSMERNA CESTA"
Če je treba obvestiti voznike, da so na enosmerni cesti, se lahko postavita dva različna znaka za "ENOSMERNO CESTO":
(a) znak E-13(na a) je postavljen približno pravokotno na os vozišča; tabla znaka je kvadratne oblike;
(b) znak E-13(na b) je postavljen približno vzporedno z osjo vozišča; njegova tabla je podaljšan pravokotnik, katerega daljša stranica je vodoravna. Na puščici znaka E-13(na b) sta lahko besedi "ENOSMERNA CESTA" zapisani v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov posamezne države.
Znaka E-13(na a) in E-13(na b) sta lahko postavljena ne glede na to, ali so na vstopu na tako cesto postavljeni znaki za prepovedi ali znaki za obveznost.
3. Znak "SLEPA CESTA"
Znak E-14 "SLEPA CESTA" na začetku ceste pomeni, da cesta nima izhoda.
4. Znaki za dovoz na avtocesto in izvoz z nje
Znak E-15, "AVTOCESTA" je postavljen tam, kjer začnejo veljati posebna pravila, ki jih je treba upoštevati na avtocesti. Znak E-16 "KONEC AVTOCESTE" je postavljen tam, kjer prenehajo veljati navedena pravila.
Znak E-16 se lahko uporabi in ponovi tudi zato, da opozori na konec avtoceste; razdalja med vsakim takim znakom, postavljenim za ta namen, in koncem avtoceste je napisana na spodnjem delu znaka.
5. Znaki za dovoz na cesto, na kateri veljajo isti prometni predpisi kot na avtocesti, in izvoz z nje
Znak E-17 "CESTA, REZERVIRANA ZA MOTORNA VOZILA" je postavljen tam, kjer začnejo veljati posebni prometni predpisi na cestah, ki niso avtoceste, a so rezervirane za promet motornih vozil, in lastniki zemljišč, ki mejijo na cesto, do nje nimajo neposrednega dostopa. Pod znak E-17 je lahko nameščena dopolnilna tabla, ki obvešča, da je izjemoma dovoljen dostop motornih vozil do zemljišč, ki mejijo na cesto.
Znak E-18 "KONEC CESTE, REZERVIRANE ZA MOTORNA VOZILA" se lahko prav tako uporabi in ponovi, da opozori na bližanje konca ceste; razdalja med vsakim znakom, postavljenim za ta namen, in koncem ceste je vpisana v spodnji del znaka.
6. Znaki za avtobusna in tramvajska postajališča
E-19 "AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE" in E-20 "TRAMVAJSKO POSTAJALIŠČE"
7. Znak "PREHODNOST CESTE"
Znak E-21 "PREHODNOST CESTE" se uporablja za obveščanje o tem, ali je gorska cesta, še posebno odsek, ki vodi čez gorski prelaz, odprt ali zaprt; znak je postavljen na uvozu na tako cesto ali ceste, ki vodijo do tega odseka.
Ime odseka ceste (ali prelaza) je napisano z belo barvo. Kot primer je na prikazanem znaku napisano ime "Furka".
Table 1, 2 in 3 se lahko odstranijo.
Če je cestni odsek zaprt, je tabla 1 rdeče barve in ima napis "ZAPRT"; če pa je odsek odprt, je tabla 1 zelene barve in ima napis "ODPRT". Napisa sta v beli barvi in po možnosti v več jezikih.
Tabli 2 in 3 imata belo podlago z napisi in simboli v črni barvi.
Če je cestni odsek odprt, tabla 3 nima napisa, tabla 2 pa glede na stanje na cesti nima napisa ali pa ima znak D-9 "SNEŽNE VERIGE OBVEZNE" ali pa simbol E-22 "SNEŽNE VERIGE ALI ZIMSKE GUME PRIPOROČLJIVE". Simbol je črne barve.
Če je cestni odsek zaprt, je na tabli 3 napisano ime kraja, do katerega je cesta odprta, medtem ko je na tabli 2 glede na stanje na cesti napis "ODPRT DO" ali simbol E-22 ali znak D-9.
ODDELEK G. ZNAKI Z OBVESTILI O OBJEKTIH, KI SO LAHKO KORISTNI ZA UDELEŽENCE CESTNEGA PROMETA
1. Značilnosti znakov in simbolov iz tega oddelka
(a) Znaki "F" imajo modro ali zeleno podlago; na znaku je bel ali rumen pravokotnik, na katerem je prikazan simbol.
(b) Na modrem ali zelenem pasu na dnu znaka je lahko razdalja do prikazanega objekta ali do dovoza na cesto, ki vodi do njega, navedena v beli barvi; na znaku s simbolom F-5 je lahko beseda "HOTEL" ali "MOTEL" napisana enako. Znaki so lahko postavljeni tudi na dovozu na cesto, ki vodi do objekta, in imajo belo smerno puščico na spodnjem modrem ali zelenem delu znaka. Simbol je črn ali temnomoder, razen simbolov F-1(na a), F-1(na b) in F-1(na c), ki so rdeči.
2. Opis simbolov
(a) Simboli "POSTAJA ZA PRVO POMOČ"
Uporabljajo se simboli, ki v posameznih državah prikazujejo postaje za prvo pomoč. Ti simboli so rdeči. Primeri takih simbolov so F-1(na a), F-1(na b) in F-1(na c).
(b) Razni simboli
F-2 "DELAVNICA ZA POPRAVILO VOZIL"
F-3 "TELEFON"
F-4 "BENCINSKA ČRPALKA"
F-5 "HOTEL ALI MOTEL"
F,-6 "RESTAVRACIJA"
F-7 "BAR"
F-8 "UREJEN PROSTOR ZA IZLETNIKE "
F-9 "IZLETNIŠKA TOČKA"
F-10 "PROSTOR ZA KAMPIRANJE POD ŠOTORI"
F-11 "PROSTOR ZA KAMPIRANJE V PRIKOLICAH"
F-12 "PROSTOR ZA KAMPIRANJE POD ŠOTORI IN V PRIKOLICAH"
F-13 "MLADINSKI DOM"

ODDELEK A ZNAKI ZA PREPOVED ALI OMEJITEV USTAVLJANJA ALI PARKIRANJA
Splošne značilnosti znakov in simbolov
Ti znaki so okrogli; njihov premer ne sme biti manjši od 0,60 m (2 čevlja) zunaj naselij in ne manjši od 0,25 m (10 palcev) v naseljih. Če ni drugače določeno v tej prilogi, imajo znaki modro podlago ter rdeč rob in rdeče poševne črte.
Opis znakov
1. (a) Območja, na katerih je prepovedano parkiranje, označuje znak C-18 "PREPOVEDANO PARKIRANJE"; območja, na katerih sta prepovedani ustavljanje in parkiranje, označuje znak C-19 "PREPOVEDANA USTAVITEV IN PARKIRANJE".
(b) Znak C-18 se lahko nadomesti z okroglim znakom z rdečim robom in rdečo prečno črto ter črko ali ideogramom, ki v posamezni državi pomeni "parkiranje", in sicer v črni barvi na beli ali rumeni podlagi.
(c) Obseg prepovedi je lahko omejen z napisi na dodatni tabli pod znakom, ki označuje eno od navedenih možnosti:
(i) dneve v tednu ali mesecu ali čas dneva, ko velja prepoved;
(ii) čas, v katerem je prepovedano parkiranje z znakom C-18, ali v katerem sta prepovedana ustavitev in parkiranje z znakom C-19;
(iii) izjeme, ki veljajo za posamezne vrste udeležencev cestnega prometa.
(d) Čas, v katerem je prepovedano parkiranje ali ustavljanje, je lahko zapisan na spodnjem delu rdečega kroga znaka namesto na dopolnilni tabli.
2. (a) Kadar je parkiranje dovoljeno izmenično na nasprotnih straneh ceste, se namesto znaka C-18 uporabljata znaka C-20(na a) in C-20(na b) "IZMENIČNO PARKIRANJE".
(b) Prepoved parkiranja velja na strani ceste z znakom C-20(na a) ob lihih dnevih in na strani z znakom C-20(na b) ob sodih dnevih; čas izmenjave obeh strani predpisuje domača zakonodaja in pogoj ni, da je to opolnoči. Domača zakonodaja lahko predpisuje tudi drugačno izmenjavo, kot je dnevna izmenjava za parkiranje; v takem primeru bosta številki I in II na znakih zamenjani s časom izmenjave, npr. 1–15 in 16–31 za izmenjavo prvi in šestnajsti dan v vsakem mesecu.
(c) Znak C-18 lahko uporabljajo države, ki ne bodo sprejele znakov C-19, C-20(na a) in C-20(na b), dopolnjevali pa jih bodo dodatni napisi v skladu s četrtim odstavkom 8. člena te konvencije.
3. (a) Razen v posebnih primerih so znaki postavljeni tako, da je njihova tabla pravokotna na os ceste ali pod majhnim kotom odklona od ravnine, ki je pravokotna na to os.
(b) Vse prepovedi in omejitve za parkiranje veljajo samo za tisto stran vozišča, na kateri so znaki postavljeni.
(c) Če ni drugače navedeno:
– na dopolnilni tabli, ki ustreza vzorcu 2 iz priloge 7 in prikazuje razdaljo, na kateri prepoved velja,
ali
– v skladu s pododstavkom e tega odstavka prepovedi veljajo od tam, kjer je postavljen znak, do naslednjega križišča.
(d) Dopolnilna tabla, ki ustreza vzorcu 3(na a) ali 4(na a), prikazanemu v prilogi 7, je lahko nameščena pod znak tam, kjer prepoved začne veljati. Dopolnilna tabla, ki ustreza vzorcu 3(na b) ali 4(na b), prikazanemu v prilogi 7, je lahko postavljena pod znaki, ki ponavljajo prepoved. Tam, kjer prepoved preneha veljati, je lahko postavljen še en znak za prepoved z dopolnilno tablo, ki ustreza vzorcu 3(na c) ali 4(na c), prikazanemu v prilogi 7. Table vzorca 3 so postavljene vzporedno z osjo ceste, table vzorca 4 pa pravokotno na navedeno os. Če so na tablah vzorca 3 označene razdalje, so to razdalje, na katerih prepoved velja v smeri puščice.
(e) Če prepoved preneha veljati pred naslednjim križiščem, je postavljen še znak z dopolnilno tablo, ki označuje konec prepovedi, kot je opisano v pododstavku d. Tam, kjer prepoved velja samo na kratki razdalji, pa je dovoljeno postaviti samo en znak:
– z rdečim krogom, ki prikazuje razdaljo, na kateri prepoved velja,
ali
– z dopolnilno tablo vzorca 3.
(f) Tam, kjer so za parkiranje nameščene parkirne ure, pomeni, da je parkiranje treba plačati in da je omejeno za čas, naveden na parkirni uri.
(g) Na območjih, na katerih je parkiranje časovno omejeno, a ga ni treba plačati, se ta omejitev namesto z znakom C-18 z dopolnilnimi tablami lahko označi z modrim pasom na višini približno dveh metrov na drogovih za ulične luči, drevesih itd., ki mejijo na vozišče, ali s črtami na robniku.
4. Za označitev začetka območja v naseljih, na katerem je parkiranje časovno omejeno, ne glede na to, ali ga je treba plačati ali ne, se lahko postavi znak C-21, "OBMOČJE ČASOVNO OMEJENEGA PARKIRANJA". Podlaga tega znaka, na katerem bo prikazan znak C-18, je svetle barve. Znak C-18 se lahko nadomesti z znakom E-23; v tem primeru je lahko podlaga modra.
Na spodnjem delu table je lahko prikazana parkirna ura, ki prikazuje sistem omejitve parkiranja, ki velja na območju.
Po potrebi so lahko dnevi in časi dneva, v katerih velja omejitev, ter sistem omejitev prikazani na samem znaku ali na dodatni tabli pod znakom C-21.
ODDELEK B ZNAKI, KI ZAGOTAVLJAJO KORISTNE INFORMACIJE O PARKIRANJU
1. Znak "PARKIRNI PROSTOR"
Znak E-23 "PARKIRNI PROSTOR", ki je lahko postavljen vzporedno z osjo ceste, označuje mesta, kjer je parkiranje vozil dovoljeno. Tabla je pravokotne oblike. Ima črko ali ideogram, ki v posamezni državi označuje "parkirni prostor". Ozadje znaka je modro.
Simboli ali napisi na dopolnilni tabli pod znakom ali na samem znaku lahko prikazujejo smer do parkirnega prostora ali kategorije vozil, ki jim je parkirni prostor namenjen; taki napisi lahko tudi omejujejo čas, v katerem je parkiranje dovoljeno.
2. Znak, ki prikazuje izvoz z območja časovno omejenega parkiranja
Za izvoz z območja v naseljih, na katerem je vsako parkiranje časovno omejeno in so dovozi do območja prikazani z znakom C-21, ki vsebuje znak C-18, se uporablja znak E-24. Ta znak je sestavljen iz kvadrata svetle barve, ki vsebuje znak C-18 v svetlosivi barvi s črno ali temnosivo diagonalno črto ali vzporednimi sivimi ali črnimi črtami, ki sestavljajo tako diagonalno črto. Če so dovozi do območja parkiranja prikazani z znakom C-21, ki vsebuje znak E-23, so lahko izvozi prikazani s tablo, na kateri je črna ali temnosiva diagonalna črta ali vzporedne sive ali črne črte, ki sestavljajo tako črto, in parkirna ura na svetli podlagi.

1. Te table imajo belo ali rumeno podlago in črn, temnomoder ali rdeč rob; v tem primeru pa je razdalja ali dolžina napisana s črno ali temnomodro barvo; lahko pa imajo table črno ali temnomodro podlago in bel, rumen ali rdeč rob; v tem primeru pa je razdalja ali dolžina napisana z belo ali rumeno barvo.
2. (a) Dopolnilne table "VZORCA 1" prikazujejo razdaljo od znaka do začetka nevarnega cestnega odseka ali območja, na katerem predpis velja.
(b) Dopolnilne table "VZORCA 2" prikazujejo dolžino nevarnega cestnega odseka ali območja, na katerem predpis velja.
(c) Dopolnilne table so nameščene pod znake. Toda pri znakih za nevarnost vzorca A(na b) je lahko obvestilo, dano na dopolnilnih tablah, vpisano na spodnji del znaka.
3. Dopolnilne table "VZORCA A 3" in "VZORCA A 4", ki se nanašajo na prepovedi ali omejitve parkiranja, sestavljajo vzorci 3(na a), 3(na b) in 3(na c) ter 4(na a); 4(na b)in 4(na c). (Glej tretji odstavek oddelka A priloge 6).

1. Označbe na površini ceste (talne označbe) naj bodo narejene iz nedrsečega materiala in naj ne segajo več kot 6 mm nad površino vozišča. Kovinski čepi ali podobni pripomočki za označevanje naj ne segajo več kot 1,5 cm nad površino vozišča (ali več kot 2 cm pri čepih, ki imajo vgrajene odsevnike); uporabiti jih je treba v skladu z zahtevami za varnost cestnega prometa.

A. Velikost
2. Širina neprekinjenih ali prekinjenih črt pri vzdolžnih označbah naj bo vsaj 0,10 m (4 palce).
3. Razdalja med sosednjima vzdolžnima črtama (dvojna črta) naj bo med 0,10 m (4 palce) in 0,18 m (7 palcev).
4. Prekinjena črta ima črte enake dolžine, med katerimi so enotni razmiki. Pri določanju dolžine črt in razmikov med njimi naj se upošteva hitrost vozil na določenem cestnem odseku ali območju.
5. Zunaj naselij naj bo prekinjena črta sestavljena iz črt, ki so dolge od 2 m (6 čevljev, 6 palcev) do 10 m (32 čevljev). Dolžina teh črt, ki sestavljajo opozorilno črto iz triindvajsetega odstavka te priloge, naj bo dva do trikrat daljša od razmikov med črtami.
6. V naseljih naj bosta dolžina črt in razmik med njimi manjša kot zunaj naselij. Črte se lahko skrajšajo na 1 m (3 čevlje, 4 palce). Na nekaterih glavnih mestnih prometnicah, na katerih promet poteka zelo hitro, pa so lahko lastnosti vzdolžnih označb enake kakor zunaj naselij.
B. Označbe prometnih pasov
7. Prometni pasovi so označeni s prekinjenimi črtami, neprekinjenimi črtami ali ustrezno drugače.
(i) Zunaj naselij
8. Na dvosmernih cestah z dvema voznima pasovoma naj bo črta na sredini vozišča označena z vzdolžno označbo. Ta označba je navadno v obliki prekinjene črte. Samo v posebnih razmerah naj se v ta namen uporabljajo neprekinjene črte.
9. Na tripasovnicah naj bi bili prometni pasovi na odsekih, na katerih je vidljivost normalna, na splošno označeni s prekinjenimi črtami. V posebnih primerih in za zagotovitev večje varnosti v prometu se lahko ob neprekinjenih črtah uporabljajo neprekinjene ali prekinjene črte.
10. Na voziščih z več kot tremi prometnimi pasovi naj bi bili obe smeri prometa ločeni z eno neprekinjeno črto ali dvema neprekinjenima črtama, razen takrat, ko se smer prometa na sredinskih pasovih lahko zamenja. Poleg tega je treba prometne pasove označiti s prekinjenimi črtami (diagram 1 a in 1 b).
(ii) V naseljih
11. V naseljih se priporočila iz osmega do desetega odstavka te priloge nanašajo na dvosmerne ulice in enosmerne ulice z najmanj dvema prometnima pasovoma.
12. Prometni pasovi naj bodo označeni tam, kjer je širina cestišča zmanjšana zaradi robnikov, otokov ali usmerjevalnih otokov.
13. Pri približevanju večjim križiščem (posebno nadzorovanim križiščem), kjer širina zadostuje za dve ali več kolon vozil, naj bodo prometni pasovi označeni tako, kot je prikazano na diagramu 2 in 3. Takrat se lahko črte, ki označujejo prometne pasove, dopolnijo z označbami iz puščic (glej devetintrideseti odstavek te priloge).
C. Označbe v posebnih primerih
(i) Uporaba neprekinjenih črt
14. Zaradi izboljšanja varnosti prometa naj prekinjene črte na sredini vozišča na nekaterih križiščih (diagram 4) zamenja ali dopolni neprekinjena črta (diagrama 5 in 6).
15. Kadar je treba prepovedati uporabo dela vozišča, ki je rezerviran za promet v nasprotni smeri tam, kjer je vidljivost omejena (prevoj, ovinek na cesti itd.), ali na odsekih, kjer je vozišče ozko ali ima kakšno drugo posebnost, je treba na odsekih, kjer je vidljivost manjša od določenega minimuma (M), uvesti omejitve z uporabo neprekinjene črte, določene v skladu z diagrami 7 a do 16(2). Višina gledanja 1 m, označena na diagramih od 7 a do 10 a, je lahko v državah, kjer konstrukcija motornih vozil to upravičuje, povečana na 1,20 m.
16. Vrednost, sprejeta za M, se spreminja glede na razmere na cesti. Diagrami 7 a, 7 b, 8 a, 8 b, 8 c in 8 d prikazujejo obliko črt na prevoju z omejeno preglednostjo za dvopasovnice in tripasovnice. Ti diagrami ustrezajo vzdolžnemu odseku na vrhu iste strani in razdalji M, določeni v štiriindvajsetem odstavku v nadaljevanju: A (ali D) je točka, kjer postane vidljivost manjša od M, medtem ko je C (ali B) točka, kjer vidljivost ponovno začne presegati M(3).
17. Tam, kjer se odseka AB in CD prekrivata, to je, kjer postane vidljivost naprej v obeh smereh večja od M, preden se doseže prevoj, naj bodo črte razporejene na isti način, samo neprekinjene črte vzdolž prekinjene črte naj se ne prekrivajo. To je prikazano na diagramih 9, 10 a in 10 b.
18. Diagrama 11 a in 11 b prikazujeta potek črt za enak primer na ovinku, kjer je na dvopasovnici preglednost omejena.
19. Na tripasovnicah sta mogoči dve metodi. Prikazani sta na diagramih 8 a, 8 b, 8 c in 8 d (ali 10 a in 10 b). Diagram 8 a ali 8 b (ali 10 a) naj se uporablja na cestah, na katerih poteka velik del prometa z dvokolesnimi vozili, diagrama 8 c in 8 d (ali 10 b) pa na cestah, na katerih poteka promet v glavnem s štirikolesnimi vozili. Diagram 11 c prikazuje razporeditev črt za enak primer na ovinku, kjer je na tripasovnici preglednost omejena.
20. Diagrami 12, 13 in 14 prikazujejo črte, ki označujejo zoženje vozišča.
21. Pri diagramih 8 a, 8 b, 8 c, 8 d, 10 a in 10 b naklon poševnega prehoda črt v črto na sredini vozišča naj ne presega ene dvajsetine.
22. Pri diagramih 13 in 14, ki prikazujeta črte za označevanje sprememb v širini razpoložljivega vozišča, in tudi pri diagramih 15, 16 in 17, ki prikazujejo ovire, zaradi katerih se zahteva odmik od neprekinjene(ih) črte (črt), naj bo naklon črte (črt) po možnosti manjši od ene petdesetine na hitrih cestah in manjši od ene dvajsetine na cestah, kjer hitrosti ne presežejo 50 km/uro (30 milj/uro). Poleg tega naj bo pred poševnimi neprekinjenimi črtami v smeri prometa, ki jo nakazujejo, neprekinjena črta vzporedna s črto na sredini, pri čemer naj bo dolžina neprekinjene črte enaka razdalji, ki jo pri določeni hitrosti vozilo prevozi v eni sekundi.
23. Kadar ni treba označiti prometnih pasov s prekinjenimi črtami na normalnem cestnem odseku, naj bo pred neprekinjeno črto prekinjena opozorilna črta na razdalji vsaj 50 m, odvisno od normalne hitrosti vozil, ki vozijo po cesti. Tam, kjer so prometni pasovi označeni s prekinjenimi črtami na normalnem cestnem odseku, naj bo pred neprekinjeno črto opozorilna črta, dolga vsaj 50 m, odvisno od normalne hitrosti vozil na cesti. Označbo lahko dopolnjuje ena ali več puščic, ki usmerjajo voznike na določen pas.
(ii) Pogoji za uporabo neprekinjenih črt
24. Pri izbiri vidljivosti, ki vpliva na določitev odsekov, na katerih je neprekinjena črta zaželena ali ne, in izbiri dolžine črte je skoraj nujno treba najti kompromis. V razpredelnici v nadaljevanju je priporočena vrednost M za različne hitrosti približevanja(4).

Hitrost približevanja    Razpon vrednosti za M
-------------------------------------------------------------------
100 km/h    (60 milj na  160 m  (480 čevljev) do 320 m (960
uro)                     čevljev)
80 km/h (50 milj na uro) 130 m  (380 čevljev) do 260 m (760
                         čevljev)
65 km/h (40 milj na uro) 90 m   (270 čevljev) do180 m (540
                         čevljev)
50 km/h (30 milj na uro) 60 m   (180 čevljev) do120 m (360
                         čevljev)

25. Za hitrosti, ki jih ni v zgornji razpredelnici, je treba vrednost M izračunati z interpolacijo ali ekstrapolacijo.
D. Robne črte za označevanje meja vozišča
26 Zaželeno je, da meje vozišča označujejo neprekinjene črte. V kombinaciji s temi črtami se lahko uporabljajo tudi kovinski čepi, kapice ali odsevniki.
E. Označevanje ovir
27. Diagrami 15, 16 in 17 prikazujejo označbe, ki jih je treba uporabiti v bližini otoka ali druge ovire na vozišču.
F. Smernice za zavijajoča vozila
28. Na nekaterih križiščih je zaželeno pokazati voznikom, kako naj zavijejo levo v državah, kjer poteka promet po desni strani, ali kako naj zavijajo desno v državah, kjer poteka promet po levi strani.

A. Splošno
29. Prečne označbe so zaradi kota, pod katerim jih gleda voznik, širše od vzdolžnih označb.
B. Črte za ustavljanje
30 Najmanjša širina črte za ustavljanje je 0,20 m (8 palcev), največja pa 0,60 m (24 palcev). Priporoča se širina 0,30 m (12 palcev).
31. Kadar se črta za ustavljanje uporablja skupaj z znakom USTAVI, naj bo črta na takem mestu, da ima voznik, ki se ustavi tik za njo, najboljši pregled nad prometom na drugih krakih križišča v skladu z zahtevami prometa drugih vozil in pešcev.
32. Črte za ustavljanje lahko dopolnjujejo vzdolžne črte (diagrama 18 in 19). Dopolnjuje jih lahko tudi beseda "STOP", napisana na vozišču, kakor je prikazano na diagramih 20 in 21. Razdalja med vrhom črk besede "STOP" in črto za ustavljanje naj bo med 2 m (6 čevljev, 7 palcev) in 25 m (82 čevljev in 2 palca).
C. Črte, ki označujejo mesta za odstop prednosti
33. Najmanjša širina teh črt naj bo 0,20 m (8 palcev), največja pa 0,60 m (24 palcev); če sta dve črti, naj bo razdalja med njima najmanj 0,30 m (12 palcev). Črto lahko zamenjajo trikotniki, narisani drug poleg drugega na tleh in z vrhom, obrnjenim proti vozniku, ki mora dati prednost. Osnovne stranice teh trikotnikov naj merijo vsaj 0,40 m (16 palcev), vendar ne več kakor 0,60 m (24 palcev), njihova višina pa naj bo vsaj 0,60 m (24 palcev), vendar ne več kakor 0,70 m (28 palcev).
34. Prečna označba naj bo na istih mestih kot črta za ustavljanje iz enaintridesetega odstavka te priloge.
35. Označba(e) iz štiriintridesetega odstavka se lahko dopolni(jo) s trikotnikom, narisanim na vozišču, kakor je prikazano v diagramu 22. Razdalja med osnovno stranico trikotnika in prečno označbo naj bo med 2 m (6 čevljev in 7 palcev) in 25 m (82 čevljev in 2 palca). Osnovna stranica trikotnika meri vsaj 1 m (3 čevlje in 4 palce), njegova višina pa je trikrat daljša od njegove osnovne stranice.
36. To prečno označbo lahko dopolnjujejo vzdolžne črte.
D. Prehodi za pešce
37. Razmik med črtami, ki označujejo prehod za pešce, naj bo vsaj enak širini črt in ne večji od njihove dvojne širine: širina razmika in črte skupaj naj bo med 1 m (3 čevlje in 4 palce) in 1,40 m (4 čevlje in 8 palcev). Najmanjša širina, ki se priporoča za prehode za pešce, je 2,5 m (8 čevljev) na cestah, kjer je hitrost omejena na 60 km/h, in 4 m (13 čevljev) na cestah z večjo omejitvijo hitrosti ali na cestah brez omejitve hitrosti.
E. Prehodi za kolesarje
38. Prehode za kolesarje naj označujeta dve prekinjeni črti. Prekinjena črta naj bo po možnosti narejena iz kvadratov (0,40–0,60) x (0,40–0,60) m [(l6–24) x (16–24) palcev.]. Razdalja med kvadrati naj bo od 0,40 do 0,60 m (16–24 palcev). Prehodi naj bodo široki najmanj 1,80 m (6 čevljev). Kovinski čepi in kapice niso priporočljivi.

A. Puščice
39. Na cestah, na katerih je dovolj prometnih pasov, da so vozila, ki se bližajo križišču, ločena med seboj, se pasovi, ki naj bi se uporabljali za promet, lahko označijo s puščicami na površini vozišča (diagrami 2, 3, 19 in 23). Puščice se lahko uporabijo tudi na enosmerni cesti za potrditev smeri prometa. Puščice naj bodo vsaj 2 m (6 čevljev in 7 palcev) dolge. Dopolnijo jih lahko označbe z napisi na vozišču.
B. Poševne vzporedne črte
40. Diagrama 24 in 25 prikazujeta območja, na katera vozila naj ne bi zapeljala.
C. Napisi
41. Napisi na vozišču se lahko uporabljajo za urejanje prometa ali za opozarjanje ali usmerjanje udeležencev cestnega prometa. Po možnosti naj se uporabljajo napisi imen krajev, številk avtocest ali taki napisi, ki so preprosto razumljivi na mednarodni ravni (npr. "Stop", "Bus", "Taxi").
42. Črke naj bodo zelo podaljšane v smeri prometa, ker jih vozniki pri približevanju vidijo pod majhnim kotom (diagram 20).
43. Kadar hitrosti približevanja presegajo 50 km/h (30 milj/uro), naj bodo črke visoke vsaj 2,5 m (8 čevljev).
D. Predpisi za ustavljanje in parkiranje
44. Omejitve za ustavljanje in parkiranje se lahko označujejo z označbami na robnikih ali na vozišču. Meje parkirnih prostorov so lahko označene na površini vozišča z ustreznimi črtami.
E. Označbe na vozišču in sosednjih objektih
(i) Označbe omejitev pri parkiranju
45. Na diagramu 26 je prikazana cikcak črta.
(ii) Označevanje ovir
46. Na diagramu 27 je prikazana označba na oviri.

(1) V tiskanih besedilih te konvencije so lahko v ustreznih delih besedil prikazani znaki, simboli in table.
(2) Opredelitev pojma vidljivost, ki se uporablja v tem odstavku, je razdalja, na kateri lahko predmet, ki je 1 meter (3 čevlje in 4 palce) nad površino vozišča, vidi opazovalec na cesti, čigar oči so tudi 1 m (3 čevlje in 4 palce) nad voziščem.
(3) Označba med A in D iz diagramov 7 a in 7 b se lahko nadomesti z eno samo neprekinjeno črto v sredini vozišča brez prekinjene črte ob njej, pred njo pa mora biti črta prekinjena z vsaj tremi črtami. Ta poenostavljena razvrstitev črt naj se uporablja previdno in le v posebnih primerih, ker preprečuje vozniku prehitevanje na določeni razdalji tudi ob zadostni vidljivosti. Obeh metod ni priporočljivo uporabljati na isti cesti ali na isti vrsti ceste na istem območju, ker bi to lahko povzročilo zmedo.
(4) Hitrost približevanja, uporabljena pri tem izračunu, je hitrost, ki je 85 odstotkov vozil ne preseže, ali konstrukcijsko določena hitrost, če je večja.