Na podlagi 3., 7., 32. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP in 38/10 – ZUKN), 11. in 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) ter 161. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba ureja način izvajanja, organizacijo, financiranje in koncesijo za izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda (v nadaljnjem besedilu: javne službe).
(2) Ta uredba se ne nanaša na gospodarsko javno službo varstva morja, kot je urejena z Uredbo o koncesiji za opravljanje obvezne državne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja (Uradni list RS, št. 69/05 in 101/05).
(3) Ta uredba je tudi koncesijski akt za koncesijo za izvajanje javnih služb in se šteje za akt o javno-zasebnem partnerstvu.
(4) Koncesija javnih služb po tej uredbi je javnonaročniško javno-zasebno partnerstvo po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javno-zasebnem partnerstvu).

Koncendent v koncesijskem razmerju je Republika Slovenije, v njenem imenu Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), naloge koncedenta v koncesijskem razmerju pa izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), razen tistih nalog in odločitev, ki so po tej uredbi ali drugem predpisu izrecno v pristojnosti ministrice ali ministra, pristojnega za vodo (v nadaljnjem besedilu: minister) oziroma ministrstva.

Poleg pomenov, določenih v Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08; v nadaljnjem besedilu: Zakon o vodah) in Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, imajo izrazi v tej uredbi še naslednji pomen:
1. koncesija: je koncesija za izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda po tej uredbi;
2. koncesionar: je pravna ali fizična oseba, ki izvaja gospodarske javne službe na področju urejanja voda na podlagi koncesije;
3. konzorcij: je oznaka za dve ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki na podlagi medsebojnega obligacijskopravnega razmerja, sklenjenega skladno s 17. členom te uredbe, vložijo skupno vlogo za pridobitev koncesije in se v njej zavežejo v primeru uspeha v postopku podelitve koncesije ustanoviti projektno podjetje po 17. členu te uredbe za izvajanje koncesije.

(1) Javne službe so:
1. obratovanje in vzdrževanje vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin;
2. obratovanje, vzdrževanje in spremljanje stanja vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda;
3. izvedba izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda;
4. vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč, razen nalog obvezne državne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja;
5. zagotavljanje vodovarstvenega nadzora.
(2) Podrobneje določa naloge, dela in storitve, ki sestavljajo javne službe iz prejšnjega odstavka, predpis, ki določa vrste in obseg nalog obveznih državnih gospodarskih javnih služb urejanja voda.

(1) Javne službe se izvajajo na celotnem ozemlju Republike Slovenije.
(2) Javna služba se izvaja na naslednjih območjih:
1. območje zgornje Save, ki obsega porečje Save s pritoki od izvira Save Dolinke in izvira Save Bohinjke do sotočja s Soro, vključno s porečjem Sore;
2. območje srednje Save, ki obsega porečje Save s pritoki od sotočja s Soro do sotočja s Savinjo, brez Savinje, ter del porečja Kolpe do sotočja z Dolskim potokom;
3. območje spodnje Save, ki obsega porečje Save s pritoki od sotočja s Savinjo do državne meje z Republiko Hrvaško z vsemi pritoki, ter del porečja Kolpe od sotočja z Dolskim potokom do meje z Republiko Hrvaško in del porečja Sotle od sotočja z Bistrico do državne meje z Republiko Hrvaško;
4. območje Savinje, ki obsega porečje Savinje s pritoki, vključno z delom porečja Sotle od izvira do sotočja z Bistrico;
5. območje porečja Drave;
6. območje porečja Mure;
7. območje povodja Soče;
8. območje povodja jadranskih rek z morjem, razen območja Krajinskega parka Sečoveljske soline.
(3) Posamezna območja iz prejšnjega odstavka in njihove meje so določene v Prilogi 1 v merilu 1:1.000.000, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Podrobneje so meje iz prejšnjega odstavka prikazane kot prostorski podatek v digitalni vektorski obliki, ki ga hrani agencija.

(1) Javne službe po tej uredbi se izvajajo na podlagi podeljene koncesije ali v okviru javnega podjetja.
(2) Za izvajanje vseh nalog, del in storitev javne službe iz prvega odstavka 4. člena te uredbe se za posamezno območje iz drugega odstavka prejšnjega člena podeli koncesija enemu koncesionarju, razen v kolikor ni v nadaljevanju določeno drugače.
(3) Ne glede na določila prejšnjega člena se koncesija za izvajanje del in storitev čiščenja gladine celinskih voda ter preprečevanja onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč celinskih voda iz okvira javne službe zaradi naravnih in drugih nesreč podeli enemu koncesionarju na celotnem območju Republike Slovenije.
(4) Na območju spodnje Save od Suhadola do državne meje z Republiko Hrvaško, določenem s predpisi, ki opredeljujejo pogoje koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save in način izvajanja javne službe urejanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja Spodnje Save, izvaja javne službe iz prvega odstavka 4. člena te uredbe javno podjetje, ustanovljeno na podlagi teh predpisov. Javne službe lahko javno podjetje izvaja s podizvajalci brez upoštevanja omejitev iz 25. člena te uredbe.
(5) Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline, določenem v skladu s predpisi, ki določajo Krajinski park Sečoveljske soline, vključno z vodnimi in priobalnimi zemljišči morja, izvaja javne službe na podlagi pogodbe iz sedmega odstavka 48. člena Zakona o vodah skladno s predpisi o vodah upravljavec parka, določen po predpisih o ohranjanju narave, in sicer po ceni, ki ne sme presegati cene koncesionarja na območju iz 8. točke drugega odstavka 5. člena te uredbe. Javne službe lahko upravljavec parka izvaja s podizvajalci brez upoštevanja omejitev iz 25. člena te uredbe. V pogodbi, ki se z upravljavcem parka kot uporabnikom vodne infrastrukture na območju parka sklene po sedmem odstavku 48. člena Zakona o vodah, se uredi tudi izvajanje nalog in obveznosti javne službe na območju parka in način njihovega financiranja.
(6) Kadar se vodna infrastruktura v skladu s prvim odstavkom 48. člena Zakona o vodah uporablja tudi za izvajanje vodne pravice za rabo voda ali za odvzem naplavin, izvaja naloge, dela in storitve vzdrževanja te vodne infrastrukture skladno s to uredbo in drugimi predpisi imetnik te vodne pravice na podlagi sedmega odstavka 48. člena Zakona o vodah. Ta določba se uporablja tudi za vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč, namenjenih izvajanju vodne pravice za rabo voda ali za odvzem naplavin.

Z izvajanjem javnih služb se na območju Republike Slovenije v javnem interesu zagotavlja ohranjanje in uravnavanje vodnih količin, spremljanje stanja in varstvo pred škodljivim delovanjem voda, vključno z izvedbo izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti, vzdrževanje vodne infrastrukture, vodnih ter priobalnih zemljišč, vodovarstveni nadzor in skrb za hidromorfološko stanje vodnega režima.

(1) Za izvajanje javnih služb se uporablja vodna infrastruktura v lasti države skladno s predpisi, ki urejajo vode.
(2) Uporaba vodne infrastrukture iz prejšnjega odstavka je za izvajalca javne službe brezplačna v obsegu, kot je to potrebno za izvajanje javne službe.
(3) Izvajalec javne službe mora ravnati z naravnim in grajenim vodnim javnim dobrim v skladu s predpisi, ki urejajo vode, ter koncesijsko pogodbo.

(1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti izvajanje teh javnih služb v vseh pogojih, ob vsakem času in pravočasno ter v obsegu, ki ga določi koncedent z letnim programom dela.
(2) Letni program dela pripravi agencija do oktobra predhodnega leta. Realizacijo plana pripravi koncesionar do konca marca za preteklo leto. Na podlagi tega agencija pripravi primerjavo in preveri odstopanja. V kolikor pride do sprememb del med letom, se pripravi dopolnitev letnega programa del.
(3) Pri izvajanju javne službe morajo biti upoštevane določbe predpisov, ki urejajo vode, varstva okolja, ohranjanja narave, ribištva in lovstva, urejanja prostora in graditve objektov, ki se nanašajo na dejavnost javnih služb.

(1) Izvajalec javnih služb izvaja v primeru naravne nesreče zaradi škodljivega delovanja voda interventne ukrepe skladno z Zakonom o vodah in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(2) Za javne službe, ki se izvajajo na podlagi koncesije, se v koncesijski pogodbi podrobneje uredi tudi možnost opravljanja določenih del in storitev v primeru sanacije posledic naravne nesreče zaradi škodljivega delovanja voda in izrednega onesnaženja voda kot posledici naravne ali druge nesreče skladno Zakonom o vodah in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(3) Če to terja obseg posledic naravne ali druge nesreče, zaradi katerega koncesionar ne more v celoti izvesti potrebnih interventnih ukrepov ali določenih del in storitev v primeru sanacije posledic naravne nesreče, lahko koncedent naroči izvedbo dela in storitve iz prejšnjega odstavka koncesionarjem, ki imajo koncesijo na drugih območjih iz 5. člena te uredbe.
(4) Koncedent lahko direktno naroči izvedbo interventnih ali sanacijskih del iz prejšnjega odstavka drugim koncesionarjem v primeru, ko obseg dela za 30% presega višino letnih sredstev, namenjenih izvajanju javne službe na območju koncesije, kjer je prišlo do naravne nesreče zaradi škodljivega delovanja voda.
(5) Naloge, dela in storitve iz tega člena se koncesionarju plačajo po pogodbi, po cenah, določenih v koncesijski pogodbi skladno z 22. členom te uredbe.

(1) Javne službe po tej uredbi se financirajo iz proračuna Republike Slovenije in drugih sredstev.
(2) Posamezna dela in gradnje v okviru javne službe lahko sofinancira lokalna skupnost ali druga pravna oziroma fizična oseba, če to ne ovira ali preprečuje izvajanja javne službe ali splošne rabe vodnega javnega dobra. Navedena financiranja morajo biti vključena v letni program dela, opredeljenem v 9. členu te uredbe.
(3) Za pridobitev in izvajanje koncesije po tej uredbi se ne plačuje koncesijska dajatev.

(1) Predmet posamezne koncesije iz drugega odstavka 6. člena te uredbe je izvajanje javne službe na območjih, opredeljenih v drugem odstavku 5. člena te uredbe. Izjeme so opredeljene v tretjem in četrtem odstavku 6. člena te uredbe.
(2) Predmet koncesije iz tretjega odstavka 6. člena te uredbe je izvajanje del in storitev čiščenja gladine celinskih voda ter preprečevanja onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč celinskih voda iz okvira javne službe na celotnem območju Republike Slovenje.
(3) Na območju, opredeljenem v četrtem odstavku 6. člena te uredbe, izvaja javno službo javno podjetje v skladu s predpisi, ki opredeljujejo pogoje za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save in način izvajanja javne službe urejanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja Spodnje Save.
(4) Na posameznem območju koncesije se podeli za obseg izvajanja javne službe iz prejšnjih odstavkov ena koncesija enemu koncesionarju.
(5) Isti koncesionar lahko pridobi več koncesij iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(6) V času trajanja koncesije za posamezno območje koncesije iz prvega in drugega odstavka tega člena ni dovoljeno podeliti druge koncesije po tej uredbi, razen v kolikor se druga koncesija podeli pred prenehanjem koncesijskega razmerja prejšnje koncesije zaradi zagotovitve nepretrganega izvajanja javne službe tako, da novi koncesionar začne izvajati koncesijo, ko jo preneha izvajati prejšnji koncesionar.

(1) Koncesija po tej uredbi se podeli za štiri leta (rok koncesije).
(2) Rok koncesije začne teči z dnem, določenem v koncesijski pogodbi. Če v koncesijski pogodbi ni določen začetek teka roka koncesije, začne ta rok teči naslednji dan po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3) Rok koncesije poteče s potekom istega dneva v istem mesecu v četrtem letu od dneva začetka teka roka koncesije.

(1) Koncesionar lahko v roku koncesije opravlja druge dejavnosti, kolikor to ne ovira izvajanja nalog, ukrepov, del in storitev, ki so predmet koncesije.
(2) Če koncesionar izvaja druge dejavnosti, mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti skladno z zakonom, ki ureja preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti, in predpisi, izdanimi za izvrševanje takega zakona.

(1) Koncesija po tej uredbi se podeli v postopku sklenitve javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva po 27. členu Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, in sicer z uporabo postopka s pogajanji po predhodni objavi.
(2) Odločitev o izbiri koncesionarja v postopku oddaje javnega naročila po drugem odstavku 27. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in odločbo o podelitvi koncesije po četrtem odstavku 27. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu sprejme oziroma izda vlada, postopek podelitve koncesije pa vodi ministrstvo.
(3) Strokovno komisijo imenuje minister skladno z 52. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.
(4) V razpisni dokumentaciji se za posamezno koncesijo določi predviden okvirni obseg posameznih vrst del in storitev javne službe v roku koncesije.
(5) Začetek postopka podelitve koncesije je dan objave oddaje javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva.

(1) Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a. Pogoji glede osnovne sposobnosti:
– da kandidat ali njegov zakoniti zastopnik ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, določeno v prvem in drugem odstavku 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08 in 19/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javnem naročanju);
– da kandidat ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, da z njegovimi posli iz drugih razlogov ne upravlja sodišče, da ni opustil poslovne dejavnosti ali ni v katerem koli podobnem položaju;
– da proti kandidatu ni uveden postopek stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave v skladu s predpisi;
– da kandidat ni bil s pravnomočno sodbo v katerikoli državi obsojen za prestopek v zvezi z njegovim poklicnim ravnanjem;
– da je kandidat izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami Republike Slovenije;
– da je kandidat izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami Republike Slovenije;
– da kandidat pri dajanju informacij, zahtevanih v skladu z določbami 41. do 49. člena Zakona o javnem naročanju, v tem ali predhodnih postopkih, ni namerno podal zavajajoče razlage ali teh informacij ni zagotovil;
– da je kandidat registriran za dejavnost gradnje vodnih objektov (za osebe, registrirane v Republiki Sloveniji za dejavnost 42.910 Gradnja vodnih objektov iz Priloge 1 Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
b. Tehnični pogoji:
– kandidat mora razpolagati s splošno in specialno opremo najmanj v obsegu, kot je to potrebno za izvajanje javne službe na posameznem območju koncesije;
– kandidat mora razpolagati z informacijsko in programsko opremo za izvajanje javne službe na posameznem območju koncesije;
– kandidat mora razpolagati z ustreznimi poslovnimi prostori, strojnimi bazami – obrati, deponijami in drugimi skladiščnimi prostori, ki omogočajo izvajanje koncesije po tej uredbi.
Oprema iz prve in druge alinee te točke ter poslovni prostori, strojne baze – obrati, deponije in drugi skladiščni prostori iz te točke se za posamezno območje koncesije določijo v razpisni dokumentaciji.
c. Kadrovski pogoji:
– kandidat mora imeti v delovnem razmerju s polnim delovnim časom ustrezno število strokovnih delavcev z delovnimi izkušnjami s področja izvajanja javne službe urejanja voda;
– kandidat mora imeti v delovnem razmerju s polnim delovnim časom ustrezno število operativnih delavcev z delovnimi izkušnjami s področja izvajanja javne službe urejanja voda.
Minimalno število delavcev iz te točke ter njihova potrebna izobrazba in delovne izkušnje se za posamezno območje koncesije določijo v razpisni dokumentaciji.
d. Reference:
Kandidat za koncesijo na območju koncesije iz drugega odstavka 6. člena te uredbe je moral v zadnjih najmanj petih letih pred objavo podelitve koncesije po tej uredbi kakovostno in v okviru projektne in druge dokumentacije pravočasno v okviru pogodbenih rokov sam in brez podizvajalcev izvesti vzdrževalna dela na vodni infrastrukturi, vodnih in priobalnih zemljiščih vsaj v naslednjem obsegu:
– tekoča vzdrževalna dela, katerih posamezna vrednost presega 2.500 eurov na istem delovišču v najmanj skupni vrednosti in najmanjšem skupnem številu delovišč, kot je to določeno za posamezno območje koncesije iz drugega odstavka 6. člena te uredbe v razpisni dokumentaciji, in
– investicijska vzdrževalna dela, katerih posamezna vrednost presega 5.500 eurov na istem delovišču v najmanj skupni vrednosti in najmanjšem skupnem številu delovišč, kot je to določeno za posamezno območje koncesije iz drugega odstavka 6. člena te uredbe v razpisni dokumentaciji.
Kandidat za koncesijo na območju koncesije iz tretjega odstavka 6. člena te uredbe je moral v zadnjih najmanj petih letih pred objavo podelitve koncesije po tej uredbi kakovostno in v okviru projektne in druge dokumentacije pravočasno v okviru pogodbenih rokov sam in brez podizvajalcev izvesti ukrepe zaradi onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč v skupni vrednosti, ki je za območje koncesije iz tretjega odstavka 6. člena te uredbe določena v razpisni dokumentaciji.
Za objekte vodne infrastrukture štejejo objekti iz tabele, ki je priloga Pravilnika o določitvi vodne infrastrukture (Uradni list RS, št. 46/05).
Za redna vzdrževalna dela na vodnih in priobalnih zemljiščih in vodni infrastrukturi štejejo vsa vzdrževalna dela iz 8. člena ter 23. do 26. člena Pravilnika o vrstah in obsegu nalog obveznih državnih gospodarskih javnih služb urejanja voda (Uradni list RS, št. 57/06).
Za investicijska vzdrževalna dela na vodni infrastrukturi štejejo vsa vzdrževalna dela iz 9. člena Pravilnika o vrstah in obsegu nalog obveznih državnih gospodarskih javnih služb urejanja voda.
e. Ekonomski pogoji:
– kandidat mora biti finančno in poslovno sposoben, tako da ima bonitetno oceno Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve najmanj SB5, oziroma primerljivo bonitetno oceno druge ustrezne organizacije;
– kandidat ni imel v zadnjih šestih mesecih pred začetkom postopka podelitve koncesije blokiranega nobenega od svojih transakcijskih računov;
– da ima kandidat poravnane zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov;
– da je v obdobju zadnjih dveh let pred začetkom postopka podelitve koncesije kandidat pravočasno izpolnil vse zapadle nesporne obveznosti do koncedenta iz koncesijskega razmerja za izvajanje javne službe;
– kandidat mora imeti v zadnjih petih zaključenih poslovnih letih pred objavo podelitve koncesije po tej uredbi letni prihodek vsaj v višini, ki je za posamezno območje koncesije določena v razpisni dokumentaciji.
(2) Pogoje iz točk a., b. in c. prejšnjega odstavka mora izpolnjevati koncesionar tudi ves čas teka roka koncesije.
(3) Način dokazovanja pogojev iz prejšnjega odstavka se določi v razpisni dokumentaciji.

(1) Vlogo za koncesijo (v nadaljnjem besedilu: vloga) lahko predloži tudi konzorcij. Ista pravna ali fizična oseba lahko sodeluje kot član konzorcija le pri eni skupni vlogi. Če ista pravna ali fizična oseba sodeluje na več vlogah, je vsaka taka vloga nepravilna.
(2) Kadar predloži skupno vlogo konzorcij, mora biti vlogi priložena sklenjena pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z izvajanjem koncesije, iz katere mora biti razvidno najmanj:
– kdo so člani konzorcija ter datum vstopa in izstopa posameznega člana iz konzorcija;
– ime vodilnega člana konzorcija ali drug podatek, s pomočjo katerega lahko sporočila v zvezi z izvajanjem koncesije koncedent pošilja le eni osebi z učinkom za vse člane konzorcija;
– obveznost v zvezi z zahtevano ustanovitvijo projektnega podjetja iz četrtega odstavka tega člena, če je ta zahteva določena v javnem razpisu;
– ureditev medsebojnih pravic in obveznosti med člani konzorcija v zvezi z izvajanjem koncesije;
– medsebojna zaveza članov konzorcija, da za obveznosti koncesionarja po koncesijski pogodbi odgovarjajo solidarno, tudi v primeru, da po četrtem odstavku tega člena ustanovijo projektno podjetje za izvajanje koncesije.
(3) V primeru skupne vloge članov konzorcija morajo pogoje iz točke a. in prve do četrte alinee točke e. prvega odstavka prejšnjega člena izpolnjevati vse osebe, ki so vložile tako vlogo, ostale pogoje pa lahko izkazujejo skupaj člani konzorcija, navedeni v vlogi.
(4) V javnem razpisu se določi, da morajo v primeru, da bo skupna vloga konzorcija izbrana kot najugodnejša, člani konzorcija pred sklenitvijo koncesijske pogodbe ustanoviti posebno gospodarsko družbo (projektno podjetje), katerega družbeniki so vsi člani konzorcija in katerega edina dejavnost je izvajanje koncesije na posameznem območju koncesije, s katero v skladu s tretjim odstavkom 38. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu koncedent sklene koncesijsko pogodbo. Projektno podjetje mora pred začetkom izvajanja koncesije in ves čas izvajanja koncesije izpolnjevati pogoje iz točk a., b. in c. prvega odstavka prejšnjega člena, kot so predpisani za koncesionarja.

(1) Merila za izbiro koncesionarja so:
– najnižje izhodiščne cene za strojne storitve, transportna sredstva, transportne razdalje in osnove za plače, ki predstavljajo največ 50% skupnega števila točk;
– boljša tehnična opremljenost in boljše razpolaganje s strojnimi bazami – obrati, deponijami in drugimi skladiščnimi prostori, ki predstavlja največ 15% skupnega števila točk – tehnični pogoji iz 16. člena te uredbe;
– boljša kadrovska usposobljenost, ki predstavlja največ 15% skupnega števila točk – kadrovski pogoji iz 16. člena te uredbe;
– reference, ki predstavljajo največ 20% skupnega števila točk – reference iz 16. člena te uredbe.
(2) Vrste postavk izhodiščnih cen in osnov za plače iz prve alinee prejšnjega odstavka in njihove relativne uteži se določijo v razpisni dokumentaciji. Število točk za posamezno postavko se določi tako, da najnižja cena v okviru postavke prinese največje možno število točk, ostale ponujene cene pa nižje število točk sorazmerno s tem, koliko so višje od najnižje ponujene cene. Merilo za izbiro po tem odstavku je vsota točk posameznih postavk.
(3) Merilo boljša tehnična opremljenost in boljše razpolaganje s strojnimi bazami – obrati, deponijami in drugimi skladiščnimi prostori iz druge alinee prvega odstavka tega člena se ugotavlja glede na obseg in okoljsko sprejemljivost določene vrste tehnične opremljenosti in prostorov, strojnih baz – obratov, deponij in drugih skladiščnih prostorov, s katerimi razpolaga kandidat za koncesijo za izvajanje del rednega vzdrževanja na posameznem območju koncesije in za katere se obveže, da jih bo dejansko uporabljal na posameznem območju koncesije. Glede obsega se upoštevajo le oprema in prostori, ki presegajo minimalno tehnično opremljenost iz točke b. prvega odstavka 16. člena te uredbe, glede boljše okoljske sprejemljivosti pa tudi oprema, ki spada v okvir minimalne tehnične opremljenosti. Višje število točk prejme kandidat za koncesijo, ki ponudi več tehnične opreme in prostorov ter okoljsko bolj sprejemljivo tehnično opremo. Vrsta tehnične opreme in način ugotavljanja njene okoljske sprejemljivosti, opisi strojnih baz – obratov, deponij in drugih skladiščnih prostorov ter število točk, s katerimi se to merilo ovrednoti, se določi v razpisni dokumentaciji.
(4) Merilo boljša kadrovska usposobljenost iz tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotavlja glede na število strokovnih in operativnih delavcev, ki so v rednem delovnem razmerju pri kandidatu in njihovo strokovno usposobljenostjo ter osebnih referenc in za katere se obveže, da bodo dejansko delali na posameznem območju koncesije. Upoštevajo se le zaposleni delavci, ki presegajo minimalne kadrovske pogoje iz točke c. prvega odstavka 16. člena te uredbe. Višje število točk prejme kandidat za koncesijo, ki ima več in bolj usposobljene delavce. Število in usposobljenost delavcev in število točk, s katerimi se ovrednoti, se določi v razpisni dokumentaciji.
(5) Merilo referenc iz četrte alinee prvega odstavka tega člena se ugotavlja glede na preseganje minimalno določene vrednosti referenc za posamezno območje koncesije, kot je določeno v točki d. prvega odstavka 16. člena te uredbe. Višje število točk prejme kandidat, ki ponudi več referenc. Število točk, s katerimi se ovrednotijo reference, se določi v razpisni dokumentaciji.
(6) Število točk posamezne vloge se določi tako, da se število točk po vseh merilih posamezne vloge sešteje, pri čemer število točk pri posameznem merilu ne sme presegati najvišjega števila točk posameznega merila v skupnem številu točk, kot je določeno v prvem odstavku tega člena.
(7) Najugodnejša je vloga z najvišjim seštevkom iz prejšnjega odstavka.

(1) Po dokončnosti odločbe o podelitvi koncesije sklene koncedent z izbranim kandidatom koncesijsko pogodbo za vsako območje posebej.
(2) O sklenitvi koncesijske pogodbe odloči vlada.
(3) Za Republiko Slovenijo kot koncedenta podpiše koncesijsko pogodbo po pooblastilu vlade minister.
(4) Če v skladu s šestim odstavkom 58. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu odločba o podelitvi koncesije preneha veljati, ker v roku njene veljave ni bila sklenjena koncesijska pogodba, lahko vlada izda odločbo o podelitvi koncesije naslednjemu na ocenjevalni lestvici in z njim sklene koncesijsko pogodbo.

(1) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo, tveganja, ki jih nosi posamezna pogodbena stranka, in druga vprašanja, ki jih mora urediti koncesijska pogodba po zakonu, ki ureja gospodarske javne službe.
(2) V koncesijski pogodbi so določeni tudi pogoji glede poročanja koncesionarjev o izvedenih delih in za to porabljenih sredstvih. Specifikacija porabe sredstev mora biti opredeljena tako na ravni posameznega vodnega objekta kot tudi na ravni celotnega območja, na katerem se izvaja javna služba. Poročilo o porabi sredstev je javno dostopno.
(3) V koncesijski pogodbi se določijo tudi pogodbene kazni za primer kršitev obveznosti koncesionarja.
(4) V koncesijski pogodbi se za posamezno koncesijo določi predviden okvirni obseg posameznih vrst del in storitev javne službe v roku koncesije.
(5) Na podlagi koncesijske pogodbe in v skladu z letnim programom dela sklepata koncedent in koncesionar po petem odstavku 32. člena Zakona o javnem naročanju letne, po potrebi pa tudi druge pogodbe za izvedbo posameznih del v okviru javne službe po cenah, določenih v koncesijski pogodbi. Letne in druge izvedbene pogodbe v imenu koncedenta sklene predstojnik agencije.

(1) Cene del in storitev koncesionarja se izračunajo na podlagi izhodiščnih cen strojnih in transportnih storitev ter osnov za plače iz drugega odstavka 18. člena te uredbe, kot so določene v koncesijski pogodbi na podlagi najugodnejše vloge in postopka pogajanj, ter Standardiziranih opisov in normativov za vodnogospodarska dela, upoštevaje kalkulativne elemente iz teh opisov in normativov.
(2) Standardizirani opisi in normativi za vodnogospodarska dela so sestavni del koncesijske pogodbe in se v teku pogodbe ne smejo spreminjati, razen če pride pri posameznih delih do bistvenih sprememb v tehnologiji izvajanja del in če s tem soglašata obe strani.
(3) Izhodiščne cene in urne postavke iz prvega odstavka tega člena se lahko spremenijo le, če se cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, ki jih objavi Statistični urad Republike Slovenije, na letni ravni spremenijo za več kot 2%, pri čemer sprememba izhodiščnih cen in urnih postavk ne sme presegati 80% spremembe cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih. Osnove za plače iz prvega odstavka tega člena se lahko spremenijo, če se zaradi spremembe kolektivne pogodbe, ki velja za gradbeništvo, spremenijo elementi za obračun plač tako, da se koncesionarju strošek za plače poveča za več kot 2%.
(4) Koncesionar mora za biomaso, ki jo pridobi zaradi izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe, narediti načrt nadaljnje uporabe te biomase kot obnovljivega vira energije. Prodana ali za lastne potrebe uporabljena biomasa mora v največji možni meri kriti stroške odvzema, potrebnih transportov in deponij, ki morajo biti izvedeni na gospodaren način in z najboljšo razpoložljivo tehnologijo in niso strošek, ki se koncesionarju prizna po tej uredbi. Za ostala sredstva, pridobljena iz prodaje ali po tržni vrednosti ocenjene biomase, če jo uporablja za lastne potrebe, pa izvesti sorazmerno več vzdrževalnih del po tej uredbi po veljavnih cenah.

Koncesionar mora za vsako leto za obseg in vrednost del, opredeljenih v letni pogodbi, iz petega odstavka 20. člena te uredbe najkasneje 30 dni po sklenitvi letne pogodbe predložiti koncedentu nepogojno, nepreklicno in na prvi pisni poziv vnovčljivo bančno garancijo za dobro izvedbo del v višini 10% od letne vrednosti del in v trajanju še eno leto po dokončanih delih.

(1) Najkasneje v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe mora koncesionar skleniti zavarovanje za škodo, ki bi jo z izvajanjem javne službe povzročil koncedentu ali tretji osebi.
(2) Podrobneje se uredi obveznost zavarovanja odgovornosti koncesionarja v koncesijski pogodbi.

(1) Koncesionar (odstopnik koncesije) sme pravice in obveznosti iz koncesijske pogodbe ali njenega dela prenesti na novega koncesionarja (prevzemnik koncesije) le s predhodnim dovoljenjem vlade. Ta določba se uporablja tudi za prenos koncesije na univerzalne pravne naslednike koncesionarja.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda na zahtevo odstopnika oziroma prevzemnika koncesije, v kateri mora biti izkazano, da sta odstopnik in prevzemnik koncesije uredila medsebojna razmerja v zvezi s prenosom koncesije.
(3) Vlada lahko zavrne izdajo dovoljenja za prenos v primeru, da:
– prevzemnik koncesije ne izpolnjuje pogojev za pridobitev in izvrševanje koncesije;
– je izpolnjen kateri od pogojev za odvzem koncesije iz 31. člena te uredbe;
– ni zagotovljeno, da bo odstopnik koncesije predal prevzemniku koncesije vso dokumentacijo v zvezi z izvajanjem javne službe, ki jo ima;
– če obstojijo druge okoliščine, zaradi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da prevzemnik koncesije ne bo pravilno in učinkovito izpolnjeval koncesije.
(4) Če se na prevzemnika koncesije prenaša koncesijska pogodba, ki je sklenjena s projektnim podjetjem ali s člani konzorcija, je potrebno pred dovoljenjem vlade pridobiti soglasje vseh članov konzorcija.
(5) Po dokončnosti dovoljenja za prenos koncesije koncedent in prevzemnik koncesije skleneta koncesijsko pogodbo pod enakimi pogoji, kot je sklenjena prvotna koncesijska pogodba, in za preostali čas trajanja koncesije po prvotni koncesijski pogodbi, prvotna koncesijska pogodba pa se sporazumno razveže.

(1) Če namerava koncesionar oddati določena dela v okviru koncesije podizvajalcem, mora navesti dela, ki jih bo oddal, in podizvajalce v svoji vlogi za pridobitev koncesije.
(2) Če koncesionar odda dela drugemu podizvajalcu po podpisu koncesijske pogodbe, mora agencija s tem predhodno soglašati.
(3) Podizvajalci morajo izpolnjevati pogoje iz točke a. prvega odstavka 16. člena te uredbe.
(4) Za delo podizvajalcev odgovarja koncedentu koncesionar, kot da bi ga opravljal sam.
(5) Skupna vrednost del podizvajalcev je lahko največ 25% okvirne vrednosti del po koncesijski pogodbi.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

(1) Spremljanje izvajanja koncesije po tej uredbi izvaja agencija.
(2) Koncesionar je agenciji dolžan omogočiti spremljanje izvajanja koncesije, ki ga opravlja v skladu s to uredbo in drugimi predpisi, in uradnim osebam agencije predložiti vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije, zagotoviti sodelovanje odgovornih oseb koncesionarja, dajati informacije v zvezi z izvajanjem koncesije in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.
(3) Spremljanje izvajanja koncesije se lahko izvaja v prostorih koncesionarja in na območju podeljene koncesije. Na zahtevo koncedenta je koncesionar dolžan omogočiti tudi stalno spremljanje nad izvajanjem določenih del iz okvira te javne službe.
(4) Spremljanje izvajanja koncesije obsega pregled finančnega poslovanja v zvezi s koncesijo, spremljanje ustreznosti uporabe sredstev za izvajanje dejavnosti, kakor tudi izvajanja dejavnosti glede obsega in časovne razporeditve izvedenih del, njihove kvalitete ter drugih značilnosti.
(5) Spremljanje izvajanja koncesije je lahko napovedano ali nenapovedano in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije. Praviloma se opravlja v poslovnem času koncesionarja. Oseba, ki spremlja izvajanje koncesije, se izkaže s pooblastilom koncedenta in je dolžna podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost.
(6) Če agencija pri spremljanju izvajanja koncesije ugotovi nepravilno ali nestrokovno ravnanje izvajalca javne službe, lahko predlaga vladi izdajo odločbe iz 31. člena te uredbe, ali v okviru svojih pristojnosti in nalog ukrene, kar je potrebno, da se nepravilnosti in nestrokovnosti odpravijo.
(7) Natančneje se spremljanje opredeli v koncesijski pogodbi.

(1) Koncesijsko razmerje preneha:
– zaradi prenehanja koncesijske pogodbe;
– zaradi prenehanja koncesionarja;
– zaradi stečaja koncesionarja;
– z odvzemom koncesije zaradi kršitev koncesionarja.
(2) Ob prenehanju koncesijskega razmerja je dolžan dotedanji koncesionar nemudoma izročiti koncedentu vso dokumentacijo v zvezi z izvajanjem javne službe, ki jo ima. Podrobneje se način izvajanja te obveznosti koncesionarja uredi v koncesijski pogodbi.

(1) Koncesijska pogodba preneha z dnem poteka roka koncesije.
(2) Koncesijska pogodba preneha zaradi bistvene kršitve z odpovedjo pogodbi zveste stranke. Podrobneje se odpoved zaradi kršitve pogodbe uredi v koncesijski pogodbi.
(3) Stranki koncesijske pogodbe se lahko med trajanjem pogodbe kadarkoli sporazumeta o prenehanju pogodbe. Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana v pisni obliki.

(1) Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika.
(2) V primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja koncesijsko razmerje ne preneha, pač pa se prenese na pravnega naslednika skladno z določbami 24. člena te uredbe.
(3) Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Na tehnični opremi in drugih sredstvih koncesionarja, namenjenih izvajanju koncesije, ima koncedent izločitveno pravico, določeno z 81. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.
(4) V primeru, da je koncesionar konzorcij, zaradi prenehanja enega ali več članov konzorcija ali uvedbe stečaja nad njimi koncesijsko razmerje ne preneha, če lahko ostali člani konzorcija izvajajo koncesijo.

(1) Vlada z odločbo odvzame koncesijo zaradi kršitev koncesionarja, če koncesionar:
– ne začne z izvajanjem koncesije v roku, dogovorjenem s koncesijsko pogodbo;
– po lastni krivdi ne izvaja koncesije in zato ogrožena varnost ljudi in premoženja večje vrednosti;
– pri izvajanju koncesije koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo;
– če ne izpolnjuje več pogojev za izvajanje koncesije, kot to zahteva drugi odstavek 16. člena te uredbe;
– krši določbe te uredbe in drugih predpisov, ki urejajo način izvajanja koncesije;
– ne ravna v skladu z navodili agencije, ki jih izvaja v okviru spremljanja koncesije;
– ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru inšpekcijskega nadzora ali drugega nadzora državnega organa nad koncesionarjem pri izvajanju koncesije.
(2) Odvzem koncesije je mogoč ne glede na to, ali predstavljajo navedene kršitve bistveno kršitev koncesijske pogodbe.
(3) Agencija pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedla postopek odvzema koncesije.
(4) V primeru, da je koncesionar projektno podjetje ali konzorcij, kršitev posameznega člana konzorcija večja za kršitev koncesionarja.

(1) Če v primeru prenehanja koncesije ni podeljena nova koncesija ali ni drugače zagotovljeno, da bi bile javne službe nepretrgano izvajane na določenem koncesijskem območju, mora dotedanji koncesionar izvajati na tem območju te javne službe pod pogoji dotedanjega koncesijskega razmerja do podelitve nove koncesije, vendar največ 12 mesecev.
(2) Če je koncesijsko razmerje prenehalo iz razlogov, zaradi katerih dotedanji koncesionar ne more več nadaljevati izvajanja javne službe po prejšnjem odstavku (odvzem koncesije, stečaj koncesionarja …), sklene agencija pogodbo za izvajanje nujnih del v okviru te gospodarske javne službe z enim od koncesionarjev na drugih območjih koncesije. Za sklenitev te pogodbe se uporabljajo določbe o oddaji javnega naročila v primeru, ko je okvirni sporazum sklenjen z več gospodarskimi subjekti.

Ministrstvo mora objaviti javni razpis za podelitev koncesij najkasneje tri mesece po uveljavitvi te uredbe.

(1) Gospodarska družba, ki ima ob uveljavitvi te uredbe sklenjeno koncesijsko pogodbo za izvajanje javne službe na posameznem območju koncesije oziroma veljaven aneks za koledarsko leto, v katerem stopi v veljavo ta uredba, opravlja delo po tej pogodbi oziroma aneksu do 31. 12. 2011. Ta določba se ne uporablja za primer, da je za posamezno območje izbran isti koncesionar, ki ne podpiše koncesijske pogodbe v roku, določenem z odločbo o podelitvi koncesije.
(2) V aneksu, s katerim se po prejšnjem odstavku podaljša veljavnost koncesijske pogodbe, se določi, da mora dosedanji koncesionar izročiti koncedentu vso dokumentacijo v zvezi z izvajanjem javne službe, ki jo ima.

Z dnem uveljavitve te uredbe prenehata veljati Uredba o načinu opravljanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda (Uradni list. RS, št. 42/03, 121/04 in 67/05) in Uredba o koncesiji za opravljanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda (Uradni list RS, št. 42/03, 121/04 in 67/05).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.