Uradni list

Številka 11
Uradni list RS, št. 11/2009 z dne 13. 2. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 11/2009 z dne 13. 2. 2009

Kazalo

339. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2009–2013, stran 970.

Na podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2009–2013
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa ukrepe osi 2 (v nadaljnjem besedilu: ukrepi osi 2), ki se bodo v letih 2009–2013 izvajali kot ukrepi razvoja podeželja v skladu z 22. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08; v nadaljnjem besedilu: zakon) in Programom razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2007–2013) za izvajanje:
– Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 277 z dne 21. 10. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 146/2008 z dne 14. februarja 2008 o spremembah Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 46 z dne 21. 2. 2008, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1698/2005/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 15), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1236/2007 z dne 22. oktobra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 1974/2006 za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 378/2007 o prostovoljni modulaciji (UL L št. 280 z dne 24. 10. 2007, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1974/2006/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1689/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 74), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1396/2007 z dne 28. novembra 2007 o popravku Uredbe (ES) št. 1975/2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 311 z dne 29. 11. 2007, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1975/2006/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 1320/2006 z dne 5. septembra 2006 o pravilih za prehod na podporo za razvoj podeželja, določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 243 z dne 6. 9. 2006, str. 6),
– Odločbe Komisije z dne 10. septembra 2007 o odobritvi programa razvoja podeželja Slovenije za programsko obdobje 2007–2013, št. CCI 2007 SI 06 RPO 001 (v nadaljnjem besedilu: odločba Komisije).
(2) PRP 2007–2013, potrjen z odločbo Komisije, zadnjič spremenjen s potrditvijo Komisije št. D(2008)31419 z dne 27. 10. 2008, je dostopen na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) in izpostavah kmetijske svetovalne službe.
2. člen
(ukrepi)
V letih 2009–2013 se izvajajo naslednji ukrepi osi 2 iz PRP-ja 2007–2013:
– izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost,
– kmetijsko okoljska plačila (21 kmetijsko okoljskih podukrepov).
3. člen
(upravičenci)
(1) Upravičenci za pridobitev plačil iz te uredbe so kmetijska gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG), ki so določena z zakonom in to uredbo ter izpolnjujejo zahteve navzkrižne skladnosti iz 20. člena te uredbe in druge predpisane pogoje iz te uredbe.
(2) Nosilci KMG-jev, določeni z zakonom, so nosilci pravic in obveznosti upravičencev po tej uredbi.
4. člen
(sredstva)
(1) Ukrepi osi 2 se financirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije v višini vsaj 20 odstotkov in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini do 80 odstotkov.
(2) Za ukrepe osi 2 iz te uredbe in obveznosti za ukrepe osi 2, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom, ki ureja plačila za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2007–2013 (v nadaljnjem besedilu: predpis za ukrepe osi 2 v letih 2007–2013), kmetijsko okoljske ukrepe iz predpisa, ki ureja plačila za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006 v letih 2009–2010 (v nadaljnjem besedilu: predpis za kmetijsko okoljske ukrepe v letih 2009–2010), obveznosti za kmetijsko okoljske ukrepe, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom, ki ureja plačila za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006 v letih 2007–2010 (v nadaljnjem besedilu: predpis za kmetijsko okoljske ukrepe v letih 2007–2010), in za pozitivno rešene pritožbe za vse navedene ukrepe, je za programsko obdobje 2007–2013 skupno namenjenih do 587.640.844 eurov, od katerih se namenja do:
a) 282.388.688 eurov za:
– ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz 10. člena te uredbe,
– obveznosti za ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom za ukrepe osi 2 v letih 2007–2013, in
– pozitivno rešene pritožbe za ukrepa iz prejšnjih alinei te točke;
b) 305.252.156 eurov za:
– podukrepe KOP-a iz 13. člena te uredbe,
– obveznosti za ukrep kmetijsko okoljskih plačil iz PRP-ja 2007–2013, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom za ukrepe osi 2 v letih 2007–2013,
– kmetijsko okoljske ukrepe iz predpisa za kmetijsko okoljske ukrepe v letih 2009–2010,
– obveznosti za kmetijsko okoljske ukrepe, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom za kmetijsko okoljske ukrepe v letih 2007–2010, in
– pozitivno rešene pritožbe za ukrepe iz prejšnjih alinei te točke.
(3) Za ukrepe iz prve in druge alinee točke a) prejšnjega odstavka se namenja do:
– 44 milijonov eurov za obveznosti, prevzete v letu 2009,
– 37.707.172 eurov na leto za obveznosti, prevzete v letih 2010–2013.
(4) Za ukrepe iz prve do četrte alinee točke b) drugega odstavka tega člena se namenja do:
– 41 milijonov eurov za obveznosti, prevzete v letu 2009,
– 42.063.039 eurov na leto za obveznosti, prevzete v letih 2010–2013.
(5) V tekočem letu se, v primeru pozitivno rešenih pritožb za obveznosti iz prve in druge alinee točke a) in prve do četrte alinee točke b) drugega odstavka tega člena, višina sredstev iz tretjega in četrtega odstavka tega člena zniža za znesek pozitivno rešenih pritožb za te ukrepe.
(6) Če v tekočem letu vsota zahtevkov za ukrepe iz drugega odstavka tega člena in pozitivno rešene pritožbe za te ukrepe preseže višino sredstev iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, se ciljna vrednost plačila v okviru posameznega ukrepa osi 2 za tekoče leto sorazmerno zniža.
(7) Plačila za izvajanje ukrepov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se za posamezno leto izplačajo najkasneje v obdobju tekočega leta in dveh naslednjih let (obdobje n + 2).
(8) Ob upoštevanju določb drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se višina plačil za ukrepe osi 2 v tekočem letu lahko zviša do višine najvišjega možnega plačila iz priloge 1 in preglednice 2 iz priloge 2, ki sta kot prilogi sestavni del te uredbe.
(9) Sredstva, določena v drugem odstavku tega člena, ne smejo biti presežena, pri čemer je treba upoštevati tudi prevzete obveznosti iz druge in tretje alinee točke a) ter druge do pete alinee točke b) drugega odstavka tega člena.
(10) Če sredstva, namenjena za posamezen ukrep osi 2, v tekočem letu niso v celoti porabljena, se ob upoštevanju določb drugega, sedmega, osmega in devetega odstavka tega člena lahko izvede prerazporeditev sredstev med temi ukrepi za tekoče leto.
5. člen
(ukrepi samoupravnih lokalnih skupnosti)
Samoupravne lokalne skupnosti ne morejo izvajati ukrepov iz te uredbe.
II. IZRAVNALNA PLAČILA ZA OBMOČJA Z OMEJENIMI MOŽNOSTMI ZA KMETIJSKO DEJAVNOST
6. člen
(namen ukrepa)
Namen ukrepa izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: ukrep OMD-ja) je izravnava stroškov pridelave zaradi težjih pridelovalnih razmer, s ciljem ustvarjanja pogojev za kmetovanje in zagotavljanja primerne obdelanosti kmetijskih zemljišč na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.
7. člen
(razvrstitev in seznam območij)
(1) Območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost se delijo na hribovska in gorska območja, druga območja in območja s posebnimi omejitvami.
(2) Seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost je kot priloga 3 sestavni del te uredbe.
(3) Natančnejši vpogled v seznam območij iz prejšnjega odstavka je dostopen na spletnih straneh ministrstva.
8. člen
(upravičenci)
(1) Do izravnalnih plačil so za kmetijska zemljišča v uporabi na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, opredeljenih v seznamu območij iz priloge 3 te uredbe, skladno s to uredbo upravičeni:
– KMG-ji,
– kmetijska gospodarstva planine (v nadaljnjem besedilu: KMG planina), za kmetijska zemljišča v uporabi, na katerih se izvaja planinska paša, in
– kmetijska gospodarstva skupni pašniki.
(2) Nosilci KMG-jev lahko uveljavljajo izravnalna plačila le za zemljišča na območju Republike Slovenije.
9. člen
(pogoji)
(1) Upravičenci lahko pridobijo plačilo za ukrep OMD-ja za kmetijska zemljišča v uporabi, za katera vlagajo zahtevek, pod naslednjimi pogoji:
– velikost grafične enote rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK), za katero se lahko uveljavlja plačilo za ukrep OMD-ja, je lahko manjša od 0,1 hektarja (v nadaljnjem besedilu: ha), najmanjša skupna površina na KMG-ju, za katero je mogoče pridobiti plačilo za ukrep OMD-ja, pa je 1 ha;
– upravičenec se obveže, da bo opravljal kmetijsko dejavnost na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost še najmanj pet let od prejema prvega izravnalnega plačila za ta namen.
(2) Površina zemljišča, ki je v tekočem letu vključena v ukrep OMD-ja, je površina zemljišča, ki je za tekoče leto ugotovljena z administrativno kontrolo velikosti površine oziroma s kontrolo velikosti površine na kraju samem.
10. člen
(izravnalna plačila)
(1) V letu 2009 se višina izravnalnega plačila v okviru območij iz prvega odstavka 7. člena te uredbe določi glede na podatke elaborata »Območja z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji« po stanju na dan 15. februar 2003, tako da ciljna vrednost izravnalnega plačila na ha površin kmetijskih zemljišč v uporabi znaša za:
– gorsko višinske KMG-je: 183,45 eura/hektar (v nadaljnjem besedilu: eura/ha),
– KMG-je planine: 183,45 eura/ha,
– strme KMG-je: 156,82 eura/ha,
– kraške KMG-je: 156,82 eura/ha,
– gričevnato hribovite KMG-je: 129,0 eura/ha,
– različne neugodne pogoje (drugi KMG-ji): 63,26 eura/ha,
– osnovne KMG-je (KMG-ji, ki v elaborat niso vključeni, njihova zemljišča pa so razvrščena v seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz priloge 3 te uredbe): 25,0 eurov/ha.
(2) V tekočem letu se višina izravnalnega plačila za travinje na planinah v primeru obremenitve vsaj ene glave velike živine na hektar (v nadaljnjem besedilu: GVŽ/ha) travinja obračuna tako, da se upošteva dejanska površina travinja, prijavljenega na obrazcu prijave površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. Če obremenitev ne dosega 1 GVŽ/ha, se višina izravnalnega plačila obračuna le za površine, za katere je zagotovljena obremenitev 1 GVŽ/ha.
(3) Obremenitev iz prejšnjega odstavka se izračuna tako, da se pri dejanskem izračunu števila glav velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) za posamezno vrsto živali upoštevajo koeficienti, navedeni na obrazcu zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(4) Za obdobje 2010–2013 se območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in izravnalna plačila na ha kmetijskih zemljišč v uporabi za te namene določijo na podlagi usmeritev Evropske komisije za to obdobje v skladu s 94. členom Uredbe 1698/2005/ES in 64. členom Uredbe 1974/2006/ES.
III. KMETIJSKO OKOLJSKA PLAČILA
11. člen
(namen ukrepa)
Namen ukrepa kmetijsko okoljskih plačil, ki vključuje 21 kmetijsko okoljskih podukrepov (v nadaljnjem besedilu: podukrepi KOP-a), je popularizacija kmetijske pridelave, ki ustreza potrebam potrošnikov in varuje zdravje ljudi, zagotavlja trajnostno rabo naravnih virov ter omogoča zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine ter varovanje zavarovanih območij.
12. člen
(upravičenci)
(1) Upravičenci lahko za tekoče leto pridobijo plačila za podukrepe KOP-a na način, kot ga določata predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto in ta uredba, ter pod pogoji, ki so določeni v prilogi 2 te uredbe.
(2) V letih 2009–2013 upravičenci ne morejo prevzemati novih petletnih obveznosti za izvajanje podukrepov KOP-a, razen za podukrepe 214-I/7, 214-III/2, 214-III/3, 214-III/4 in 214-III/5 iz 13. člena te uredbe.
13. člen
(podukrepi KOP-a in plačila)
V letih 2009–2013 ciljne vrednosti plačil za izvajanje naslednjih podukrepov KOP-a znašajo:
I. skupina – zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje:
214-I/1 ohranjanje kolobarja: 91,84 eura/ha letno;
214-I/2 ozelenitev njivskih površin: 172,2 eura/ha letno;
214-I/3 integrirano poljedelstvo: 197,21 eura/ha letno;
214-I/4 integrirano sadjarstvo: 336,61 eura/ha letno;
214-I/5 integrirano vinogradništvo: 381,71 eura/ha letno;
214-I/6 integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih): 184,91 eura/ha letno;
214-I/7 ekološko kmetovanje:
– njive-poljščine: 298,07 eura/ha letno,
– vrtnine na prostem: 551,45 eura/ha letno,
– vrtnine v zavarovanih prostorih: 487,90 eura/ha letno,
– oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah: 554,73 eura/ha letno,
– travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 50-200 dreves/ha: 237,80 eurov/ha letno,
– vinogradi, hmeljišča, drevesnice: 578,92 eura/ha letno,
– travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje): 227,55 eura/ha letno;
II. skupina – ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine:
214-II/1 planinska paša:
– brez pastirja: 61,09 eura/ha letno,
– s pastirjem: 72,57 eura/ha;
214-II/2 košnja strmih travnikov:
– nagib 35–50 odstotkov: 90,20 eura/ha letno,
– nagib nad 50 odstotkov: 142,27 eura/ha letno;
214-II/3 košnja grbinastih travnikov: 132,84 eura/ha letno;
214-II/4 travniški sadovnjaki: 93,89 eura/ha letno;
214-II/5 reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali: 89,38 eura/GVŽ letno;
214-II/6 pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin: 102,91 eura/ha letno;
214-II/7 sonaravna reja domačih živali: 84,46 eura/ha letno;
214-II/8 ohranjanje ekstenzivnega travinja: 48,38 eura/ha letno;
III. skupina – varovanje zavarovanih območij:
214-III/1 reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri: 29,11 eura/ha letno;
214-III/2 ohranjanje posebnih traviščnih habitatov: 66,8 eura/ha letno;
214-III/3 ohranjanje traviščnih habitatov metuljev: 66,83 eura/ha letno;
214-III/4 ohranjanje steljnikov: 143,91 eura/ha letno;
214-III/5 ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000: 83,23 eura/ha letno;
214-III/6 pokritost tal na vodovarstvenem območju:
– njive: 83,64 eura/ha letno,
– trajni nasadi: 184,50 eura/ha letno,
– travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje): 31,57 eura/ha letno.
14. člen
(pogoji)
(1) Za površine, za katere upravičenci v tekočem letu uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/2 iz prejšnjega člena, lahko v naslednjih letih, do izteka petletne obveznosti, uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/1 iz prejšnjega člena. Če upravičenci na teh površinah v naslednjih letih ne uveljavljajo plačil za podukrep 214-I/1 oziroma 214-I/2 iz prejšnjega člena, morajo na teh površinah izvajati vsaj enostaven kolobar, ki vključuje najmanj tri različne poljščine.
(2) Za površine, ki so jih upravičenci v tekočem letu vključili v podukrep 214-I/3 iz prejšnjega člena, lahko v naslednjih letih uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/6 iz prejšnjega člena in obratno.
(3) Za površine, na katerih so upravičenci v preteklem letu pridelovali jagode in so jih vključili v podukrep 214-I/4 iz prejšnjega člena, lahko v tekočem letu uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/3 ali 214-I/6 iz prejšnjega člena in obratno.
(4) Za pridobitev plačil za izvajanje podukrepov 214-I/3, 214-I/4, 214-I/5, 214-I/6 in 214-I/7 iz prejšnjega člena v tekočem letu se morajo upravičenci vključiti v kontrolo integrirane pridelave oziroma ekološke pridelave in predelave najkasneje do 31. decembra v preteklem letu.
(5) Upravičenci iz prejšnjega odstavka ne morejo zamenjati organizacije za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave oziroma ekološke pridelave in predelave v okviru tekočega leta, lahko pa jo zamenjajo med posameznimi leti. Zamenjavo je možno opraviti do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto.
(6) Če se upravičenci do plačil za izvajanje podukrepov 214-I/3, 214-I/4, 214-I/5 in 214-I/6 iz prejšnjega člena vključijo v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave, morajo za pridobitev plačil za te podukrepe pridobiti certifikate o integrirani pridelavi od vseh organizacij, pri katerih so vključeni v kontrolo, sicer se šteje, da za te podukrepe ne izpolnjujejo pogojev iz priloge 2 te uredbe.
(7) Če se upravičenci do plačil za izvajanje podukrepa 214-I/7 iz prejšnjega člena vključijo v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo in certificiranje ekološke pridelave oziroma predelave, morajo za pridobitev plačil za ta podukrep pridobiti certifikate o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil ali potrdila o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil v obdobju preusmerjanja od vseh organizacij, pri katerih so vključeni v kontrolo, sicer se šteje, da za ta podukrep ne izpolnjujejo pogojev iz priloge 2 te uredbe.
(8) Pri podukrepu 214-II/1 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo plačilo za planinsko pašo brez dodatka za pastirja ali pa plačilo za planinsko pašo z dodatkom za pastirja, pri čemer je ta dodatek možno uveljavljati samo za enega pastirja na planini. Upravičenci morajo fotokopijo pogodbe s pastirjem posredovati Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) v roku in na način, ki ju določa predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(9) Plačila za podukrep 214-II/2 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za celotno površino GERK-a ali pa za del GERK-a z vrsto dejanske rabe trajni travnik z nagibom 35–50 odstotkov ali nad 50 odstotkov. Plačila je možno uveljavljati na podlagi dejanskega nagiba zemljišča, ki se kosi. Meritev nagiba mora biti opravljena v skladu s predpisom, ki ureja postopek in način merjenja nagiba strmih travnikov. Dokumentacijo o meritvi nagiba morajo upravičenci hraniti na KMG-ju, skladno z določili o hrambi dokumentacije za podukrepe KOP-a iz priloge 2 te uredbe.
(10) Plačila za podukrep 214-II/3 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na območjih, ki so določena v prilogi 2 te uredbe.
(11) Plačila za podukrep 214-II/5 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za najmanj 1 GVŽ za avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali iz priloge 2 te uredbe. Število živali posamezne vrste domačih živali, ki so vključene v navedeni podukrep v letu vstopa v ta podukrep, mora biti v reji pet let od vstopa v podukrep, pri čemer se te živali lahko nadomestijo z živalmi druge avtohtone ali tradicionalne pasme te vrste. Število živali se lahko poveča do obremenitve 1,9 GVŽ-ja/ha kmetijskih zemljišč v uporabi. Glede na število živali posamezne vrste domačih živali, ki ga je KMG vključil v podukrep 214-II/5 iz prejšnjega člena v letu vstopa v ta podukrep, se število v ta podukrep vključenih živali te vrste v okviru obstoječe obveznosti lahko skupno zmanjša za največ 10 odstotkov, vendar po zmanjšanju stalež avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali ne sme biti manjši od 1 GVŽ-ja, oziroma na način kot je določen v prilogi 2 te uredbe. Če ena žival posamezne vrste predstavlja več kot 10 odstotkov vseh živali te vrste, vključenih v podukrep 214-II/5 iz prejšnjega člena, se vključeno število živali te vrste v tekočem letu, glede na leto vstopa v ta podukrep, lahko zmanjša za eno žival. Za število živali posamezne vrste, ki je v tekočem letu vključeno v podukrep 214-II/5 iz prejšnjega člena, se šteje število živali, ki je na KMG-ju za tekoče leto ugotovljeno z administrativno kontrolo števila živali te vrste oziroma s kontrolo števila živali te vrste na kraju samem.
(12) Za izračun plačil za podukrep 214-II/5 iz prejšnjega člena se za preračun števila živali v GVŽ-je, skladno s Prilogo V iz Uredbe 1974/2006/ES, upoštevajo naslednji koeficienti:
– biki, krave in drugo govedo, starejše od 2 let, konji, starejši od 6 mesecev: 1,0,
– govedo, staro od 6 mesecev do 2 let: 0,6,
– govedo, mlajše od 6 mesecev: 0,4,
– ovce: 0,15,
– koze: 0,15,
– plemenske svinje nad 50 kg: 0,5,
– ostali prašiči: 0,3,
– kokoši nesnice: 0,014,
– ostala perutnina: 0,003.
(13) Plačila za podukrep 214-II/6 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za avtohtone in tradicionalne sorte kmetijskih rastlin iz priloge 2 te uredbe. Na isti površini GERK-a lahko upravičenec, odvisno od vrste posevka, uveljavlja plačilo samo za glavni ali prezimni ali neprezimni posevek.
(14) Plačila za podukrep 214-III/1 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za trajno travinje, če so njihovi GERK-i v katastrskih občinah iz priloge 2 te uredbe.
(15) Plačila za podukrepe 214-III/2, 214-III/3 in 214-III/4 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na ekološko pomembnih območjih, ki so določena v prilogi 2 te uredbe.
(16) Plačila za podukrep 214-III/5 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na osrednjih območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na Naturi 2000 iz priloge 2 te uredbe.
(17) Plačila za podukrep 214-III/6 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na najožjih vodovarstvenih območjih iz priloge 2 te uredbe.
(18) Za travniški sadovnjak upravičenci plačilo lahko uveljavljajo, če je v travniškem sadovnjaku prisotna vsaj ena od naslednjih sadnih vrst: jablana, hruška, češnja, višnja, breskev, nektarina, sliva, češplja, ringlo, kaki, kutina, marelica, citrusi, oreh, mandelj, leska, kostanj, bezeg, smokva, oljka, nešplja, skorš, žižula, murva. V travniškem sadovnjaku so lahko prisotna tudi posamična drevesa in grmičevje drugih vrst, mejice ter drevesa in grmovje, ki predstavljajo obvodno vegetacijo. Visokodebelna sadna drevesa oziroma druge plodonosne sadne vrste morajo biti zasajene na ustreznih podlagah. Seznam podlag je objavljen na spletnih straneh ministrstva.
(19) V letih 2009–2013 lahko upravičenci za travinje na zemljiščih z vrsto dejanske rabe »1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak« uveljavljajo naslednje podukrepe KOP-a iz prejšnjega člena: 214-I/7, 214-II/2, 214-II/7, 214-II/8, 214-III/1, 214-III/2, 214-III/3, 214-III/4, 214-III/5 in 214-III/6.
(20) Če pri izvajanju podukrepov KOP-a iz prejšnjega člena upravičenci ne uporabljajo:
– mineralnih gnojil, izdelava letnega gnojilnega načrta ter izvajanje kontrole rodovitnosti tal in gnojenja nista potrebna;
– živinskih gnojil, evidence uporabe teh gnojil ni potrebno voditi.
(21) Najmanjša površina kmetijskega zemljišča znotraj GERK-a, za katero je mogoče pridobiti plačilo za en podukrep KOP-a, je določena v prilogi 2 te uredbe.
(22) Upravičenci se lahko v podukrepe KOP-a vključijo s povečanim obsegom površin, kot je določeno v prilogi 2 te uredbe v skladu s 45. členom Uredbe 1974/2006/ES.
(23) Površine zemljišč, ki so bile vključene v podukrep KOP-a v prvem letu obveznosti, lahko upravičenec v okviru obstoječe obveznosti skupno poveča za največ 2 ha oziroma 20 odstotkov v prvih štirih letih izvajanja podukrepa KOP-a, pri čemer se njegova obveznost iz prvega leta obveznosti nadaljuje.
(24) Površine zemljišč, ki so bile vključene v podukrep KOP-a iz prejšnjega člena v letu vstopa v ta podukrep, upravičenec lahko v okviru obstoječe obveznosti skupno zmanjša za največ 10 odstotkov na način, kot je določen v prilogi 2 te uredbe.
(25) Sprememba lokacije površine zemljišča, ki je vključena v podukrep KOP-a v tekočem letu, glede na lokacijo površine zemljišča, ki je bila vključena v podukrep KOP-a v preteklem letu, pomeni zmanjšanje površine zemljišča, ki je bila vključena v podukrep KOP-a v preteklem letu, in hkratno povečanje površine zemljišča, ki je vključena v podukrep KOP-a v tekočem letu, razen v primerih, določenih v prilogi 2 te uredbe. Zamik lokacije zemljišča v uradnih evidencah iz 18. člena te uredbe in drugih uradnih evidencah se ne upošteva kot sprememba lokacije površine zemljišča.
(26) V primeru pojava koruznega hrošča podukrepa 214-II/7 iz prejšnjega člena ni potrebno izvajati na isti površini ves čas trajanja obveznosti.
(27) Če agencija na določenem kmetijskem zemljišču, ki je vključeno v podukrep 214-II/7 iz prejšnjega člena, prizna primer pojava koruznega hrošča, se ne glede na določbo petindvajsetega odstavka tega člena sprememba lokacije te površine zemljišča ne upošteva kot povečanje in hkratno zmanjšanje površine zemljišča, ki je vključena v ta podukrep.
(28) Površina zemljišča, ki je v tekočem letu vključena v podukrep KOP-a (v nadaljnjem besedilu: vključena površina podukrepa), je površina zemljišča, ki je za tekoče leto ugotovljena z administrativno kontrolo velikosti površine oziroma s kontrolo velikosti površine na kraju samem. Upravičenec prevzame petletno obveznost za izvajanje podukrepa KOP-a na vključeni površini tega podukrepa v letu vstopa v ta podukrep.
(29) Upravičenci do plačil za podukrepe KOP-a morajo v času trajanja petletne obveznosti opraviti izobraževalni program v obsegu najmanj 4 ure letno. Kot izpolnitev obveznosti za tekoče leto se upošteva, če je v času od 1. septembra preteklega leta do 31. avgusta tekočega leta izobraževanje opravil upravičenec do plačil za podukrepe KOP-a, katerikoli član kmetije oziroma oseba, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo na zadevnem KMG-ju (v nadaljnjem besedilu: udeleženec izobraževanja). Prisotnost na istem izobraževalnem programu se za posamezen KMG prizna le enkrat.
(30) V primeru KMG-ja planina se kot opravljena obveznost upošteva tudi izobraževanje, ki je bilo opravljeno za osnovni KMG, pri čemer se mora udeleženec izobraževanja ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo tako na osnovnem KMG-ju kot tudi na KMG-ju planina.
(31) Postopek in način merjenja nagiba strmih travnikov iz devetega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za kmetijstvo.
15. člen
(dokazila)
(1) Za namene izvajanja te uredbe je za v nadaljevanju navedene podukrepe KOP-a potrebno posebna dokazila oziroma izpolnjevanje pogojev za posamezen podukrep KOP-a vpisati v ustrezno evidenco, in sicer za:
– podukrep 214-I/3 iz 13. člena te uredbe – organizacije, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave poljščin, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najkasneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu pridelujejo poljščine v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo poljščin, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati: najkasneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo poljščin za tekoče leto;
– podukrep 214-I/4 iz 13. člena te uredbe – organizacije, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave sadja, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najkasneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu pridelujejo sadje v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo sadja, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati: najkasneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo sadja za tekoče leto;
– podukrep 214-I/5 iz 13. člena te uredbe – organizacije, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave grozdja in vina, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najkasneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu pridelujejo grozdje in vino v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo grozdja in vina, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati: najkasneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo grozdja za tekoče leto;
– podukrep 214-I/6 iz 13. člena te uredbe – organizacije, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave zelenjave, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najkasneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu pridelujejo zelenjavo v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo zelenjave, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati: najkasneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo zelenjave za tekoče leto;
– podukrep 214-I/7 iz 13. člena te uredbe – organizacije za kontrolo in certificiranje ekoloških kmetijskih pridelkov in živil morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najkasneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu kmetujejo v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil, v evidenco pridelovalcev in predelovalcev ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil vpisati: najkasneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih ali potrdilih za ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil za tekoče leto.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, le-tej posreduje ministrstvo najkasneje do 31. oktobra tekočega leta.
(3) Izvajalci izobraževalnih programov morajo za udeležence izobraževanja, ki v obdobju od 1. septembra preteklega leta do 31. avgusta tekočega leta opravijo izobraževalne tečaje za potrebe podukrepov KOP-a, najkasneje do 30. septembra tekočega leta v evidenco izobraževanj vpisati podatke o izpolnjevanju pogojev in izdanih potrdilih.
(4) Agencija za udeležence izobraževanja iz devetindvajsetega odstavka prejšnjega člena iz evidence izobraževanj 1. oktobra tekočega leta povzame naslednja podatka o opravljenem izobraževanju za zadevni KMG: številko KMG-MID in število opravljenih ur izobraževanja.
16. člen
(izvajanje in kombinacije podukrepov KOP-a)
(1) Na istih površinah upravičenci lahko izvajajo več podukrepov KOP-a iz 13. člena te uredbe, na način in pod pogoji, kot jih za posamezni podukrep določa ta uredba.
(2) Najvišji zneski plačil na ha zemljišč upravičenca, ki jih je možno pridobiti s kombinacijo podukrepov KOP-a, v letih 2009–2013 znašajo:
– njivske površine: 600 eurov/ha letno,
– trajni nasadi: 900 eurov/ha letno,
– travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje): 450 eurov/ha letno.
17. člen
(zamenjave podukrepov KOP-a)
(1) Med trajanjem petletne obveznosti se en podukrep KOP-a lahko zamenja z drugim podukrepom KOP-a, kot je določeno v prilogi 2 te uredbe.
(2) Možne zamenjave podukrepov KOP-a so navedene v prilogi 4, ki je kot priloga sestavni del te uredbe.
(3) Med trajanjem petletne obveznosti se pri podukrepu 214-II/5 iz 13. člena te uredbe pasme znotraj posamezne vrste domačih živali iz enajstega odstavka 14. člena te uredbe in pri podukrepu 214-II/6 iz 13. člena te uredbe vrste in sorte kmetijskih rastlin iz trinajstega odstavka 14. člena te uredbe lahko zamenjajo.
18. člen
(uradne evidence)
(1) Za namene izvajanja te uredbe se v digitalni grafični obliki skladno s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, uporabljajo:
– uradne evidence območij grbinastih travnikov, ekološko pomembnih območij, osrednjih območij pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na Naturi 2000 in najožjih vodovarstvenih območij, ki jih ministrstvu za posamezno leto posreduje ministrstvo, pristojno za okolje, in
– uradna evidenca osrednjega območja pojavljanja velikih zveri, ki jo ministrstvu za posamezno leto posreduje Zavod za gozdove Slovenije.
(2) Natančnejši vpogled v seznam območij iz prejšnjega odstavka je dostopen na spletnih straneh ministrstva.
IV. MONITORING
19. člen
(monitoring ukrepov osi 2)
(1) Izvajanje monitoringa o stanju okolja, habitatih in biotski raznovrstnosti zagotavlja ministrstvo, pristojno za okolje, podatke o monitoringu rjavega medveda pa Zavod za gozdove Slovenije. Sistem monitoringa mora biti prilagojen potrebam izvajanja te uredbe in PRP-ja 2007–2013.
(2) Agencija stalno spremlja izvajanje posameznih ukrepov osi 2 in mesečno poročilo posreduje ministrstvu najkasneje do zadnjega delovnega dne v tekočem mesecu za pretekli mesec.
(3) Mesečno poročilo iz prejšnjega odstavka obsega najmanj:
– podatke za kazalnike učinka za ukrepe osi 2,
– podatke za kazalnike rezultata za os 2,
– število prispelih zahtevkov za posamezne ukrepe osi 2,
– število in znesek odobrenih zahtevkov za posamezne ukrepe osi 2, vključno s podatki o živalih in površinah, na katere se zahtevki nanašajo,
– število in znesek izplačanih zahtevkov za posamezne ukrepe osi 2, vključno s podatki o živalih in površinah, na katere se zahtevki nanašajo,
– rezultate administrativnih kontrol: število vlog, obseg in vrsto ugotovljenih nepravilnosti ter delež znižanj in izključitev za posamezne ukrepe osi 2, ki so posledica teh kontrol,
– rezultate kontrol na kraju samem: število vlog, obseg in vrsto ugotovljenih nepravilnosti ter delež znižanj in izključitev za posamezne ukrepe osi 2, ki so posledica teh kontrol.
(4) Podatke za poročilo o izvajanju ukrepov osi 2 za preteklo leto agencija posreduje ministrstvu najkasneje do 15. maja tekočega leta.
(5) Strukturo zahtevanih podatkov za poročilo iz prejšnjega odstavka ministrstvo posreduje agenciji najkasneje do 15. marca tekočega leta.
V. SKUPNE DOLOČBE
20. člen
(navzkrižna skladnost)
Upravičenci, ki uveljavljajo plačila za ukrepe osi 2 iz te uredbe, morajo kmetovati v skladu z zahtevami navzkrižne skladnosti iz predpisa, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, ter Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L št. 270 z dne 21. 10. 2003, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 1009/2008 z dne 9. oktobra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 276 z dne 17. 10. 2008, str. 1).
21. člen
(vlaganje zahtevkov)
(1) Postopek in roki za uveljavljanje zahtevkov za dodelitev plačil iz prvega odstavka 10. člena in 13. člena te uredbe so določeni s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(2) Upravičenci, ki v času trajanja petletne obveznosti za tekoče leto za določene podukrepe KOP-a iz 13. člena te uredbe ne uveljavljajo plačil, morajo izpolnjevati vse zahteve za izvajanje podukrepov KOP-a in na agencijo vložiti obvezne sestavine zbirne vloge, v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(3) Agencija upravičence iz prejšnjega odstavka, ki ne vložijo obveznih sestavin zbirne vloge, sankcionira v skladu s to uredbo in Katalogom kršitev in sankcij, ki je kot priloga 5 sestavni del te uredbe.
22. člen
(vloga za vstop v podukrepe KOP-a)
Upravičenci se v tekočem letu v izvajanje podukrepov KOP-a 214-I/7, 214-III/2, 14-III/3, 214-III/4 in 214-III/5 iz 13. člena te uredbe vključijo z vložitvijo vloge na obrazcu vloge za vstop v ukrep kmetijsko okoljskih plačil iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
23. člen
(sprememba zaradi pojava koruznega hrošča)
Na podlagi šestindvajsetega odstavka 14. člena te uredbe upravičenci za tekoče leto uveljavljajo spremembo zaradi pojava koruznega hrošča v roku in na način, ki ju določa predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
24. člen
(sistem kontrol in sankcij)
(1) Sistem kontrol in sankcij je opredeljen v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, predpisu, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, Uredbi 1975/2006/ES in prilogi 2 te uredbe.
(2) Vse ostale ugotovljene nepravilnosti (kršenje minimalnih zahtev za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev in neizpolnjevanje ostalih pogojev za ukrepe osi 2) v postopku izvajanja kontrol pred izplačili in po njih agencija sankcionira v skladu s to uredbo.
(3) Če KMG za tekoče leto ne izpolnjuje katerega koli pogoja za ukrep OMD-ja iz te uredbe, razen nepravilnosti iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in zahtev navzkrižne skladnosti, se zahtevek za ta ukrep za tekoče leto v neutemeljenem delu zavrne, razen v primeru, navedenem v prilogi 5 te uredbe.
(4) Če KMG za tekoče leto ne izpolnjuje katerega koli pogoja za podukrep KOP-a iz te uredbe, razen zahtev navzkrižne skladnosti oziroma minimalnih zahtev za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter zahtev pri gnojenju s fosforjem iz živinskih gnojil iz te uredbe, se zahtevek za ta podukrep KOP-a za tekoče leto v neutemeljenem delu zavrne, razen v primerih, navedenih v prilogi 5 te uredbe.
25. člen
(znižanja in izključitve)
(1) Znižanja in izključitve za ukrepe osi 2 se obravnavajo v skladu z določbami Uredbe 1975/2006/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 141 z dne 30. 4. 2004, str. 18), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1266/2008 z dne 16. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 796/2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 338 z dne 17. 12. 2008, str. 34), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 796/2004/ES).
(2) Znižanja in izključitve v primeru čezmernih prijav, ki se nanašajo na živali in niso zajete v drugem odstavku 17. člena Uredbe 1975/2006/ES, se obravnavajo na način, ki je v 57. in 59. členu Uredbe 796/2004/ES predviden za govedo.
(3) V primeru naravne okoliščine, izločitve oziroma nadomestitve živali, ki vpliva na pogoje upravičenosti do plačil za ukrepe osi 2, se v primeru naravne okoliščine uporabljajo dololočbe 61. člena Uredbe 796/2004/ES, v primeru izločitve oziroma nadomestitve drobnice se uporablja četrti odstavek, za govedo in ostale vrste domačih živali pa se smiselno uporabljata prvi in drugi odstavek 58. člena Uredbe 796/2004/ES.
26. člen
(poročilo o zahtevkih in pritožbah)
(1) Poročilo o obsegu zahtevanih površin (število ha), zahtevanem številu živali in oceni potrebnih sredstev za plačila za posamezne ukrepe osi 2 za tekoče leto agencija posreduje ministrstvu najkasneje do 31. avgusta tekočega leta.
(2) Poročilo o obsegu odobrenih površin (število ha), odobrenem številu živali in dejanskih potrebnih sredstvih za plačila za posamezne ukrepe osi 2 za tekoče leto agencija posreduje ministrstvu najkasneje do 1. decembra tekočega leta.
(3) Poročilo o številu pozitivno rešenih pritožb za posamezne ukrepe osi 2 in o potrebnih sredstvih za plačila teh pritožb agencija posreduje ministrstvu dvakrat letno, vendar najkasneje do 1. decembra tekočega leta.
27. člen
(pridobitev podatkov iz uradnih evidenc)
Potrdila, izpiske in druge podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, ki jih je treba priložiti zahtevku kot dokazilo na podlagi te uredbe, pridobi organ, ki odloča o zahtevku upravičenca.
28. člen
(spremembe uradnih evidenc)
Upravičenci iz 3. člena te uredbe so odvezani vseh prevzetih obveznosti za ukrepe osi 2 brez dolžnosti vračila že prejetih sredstev v primeru, ko zaradi sprememb seznama iz priloge 3 in uradnih evidenc iz prvega odstavka 18. člena te uredbe niso več upravičeni do plačil za navedene ukrepe.
VI. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
29. člen
(prehodna določba)
Postopki, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo po do sedaj veljavnih predpisih.
30. člen
(prenehanje uporabe)
Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2007–2013 (Uradni list RS, št. 19/07, 124/07, 21/08 in 45/08 – ZKme-1).
31. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00715-4/2009/4
Ljubljana, dne 5. februarja 2009
EVA 2008-2311-0178
Vlada Republike Slovenije
mag. Mitja Gaspari l.r.
Minister

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti