Uradni list

Številka 77
Uradni list RS, št. 77/2008 z dne 28. 7. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 77/2008 z dne 28. 7. 2008

Kazalo

3456. Pravilnik o internem strokovnem nadzoru pri izvajalcu zdravstvenih storitev, zoper katerega je vložena druga zahteva, stran 11275.

Na podlagi tretjega odstavka 77. člena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08) ministrica za zdravje izdaja
P R A V I L N I K
o internem strokovnem nadzoru pri izvajalcu zdravstvenih storitev, zoper katerega je vložena druga zahteva
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet pravilnika)
(1) Ta pravilnik določa postopek izvedbe internega strokovnega nadzora pri izvajalcu zdravstvenih storitev, zoper katerega je vložena druga zahteva (v nadaljnjem besedilu: izvajalec), na podlagi sklepa senata Komisije Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic (v nadaljnjem besedilu: strokovni nadzor).
(2) Strokovni nadzor se uvede z namenom ugotovitve dejanskega stanja in vseh okoliščin, povezanih z domnevno kršitvijo pacientovih pravic, ki so potrebne za odločitev v konkretni zadevi.
(3) Pri izvajanju strokovnega nadzora izvajalec poskrbi za odprto in zaupanja vredno delovno okolje, katerega kultura temelji na učenju iz neželenih dogodkov, ki so ali niso pripeljali do škode za pacienta.
2. člen
(predmet strokovnega nadzora)
(1) S strokovnim nadzorom se ugotavlja:
– skladnost strokovnega dela zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev pri izvajalcu z navodili Razširjenih strokovnih kolegijev, Zdravstvenega sveta, Ministrstva za zdravje in drugih pristojnih institucij,
– skladnost strokovnega dela s strokovnimi smernicami,
– skladnost izvajanja zdravstvene oskrbe z zakonom in drugimi predpisi,
– organiziranost dela, opremljenost in higienski režim pri izvajalcu,
– potek postopkov zdravstvene oskrbe pacientov,
– kadrovska zasedba delovnih mest in izvajanje strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja,
– delovanje v skladu s splošnimi in posebnimi standardi ter dobro klinično prakso,
– izvajanje kodeksa medicinske deontologije,
– upoštevanje načel ekonomike v zdravstvu,
– skladnost izvajanja zdravstvene oskrbe z navodili in dogovori, sklenjenimi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in predpisi s področja zdravstvenega zavarovanja.
(2) S strokovnim nadzorom se zagotavlja kakovostno delovanje izvajalcev in nenehen razvoj kakovosti zdravstvene oskrbe po načelih kakovosti in varnosti v zdravstvu, in sicer:
– uspešnosti,
– varnosti,
– osredotočenja na pacienta,
– učinkovitosti,
– pravočasnosti in
– enakosti.
2. UVEDBA IN ZAČETEK POSTOPKA OB KRŠITVI PACIENTOVIH PRAVIC
3. člen
(sklep senata)
(1) Sklep senata Komisije Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic (v nadaljnjem besedilu: senat), s katerim se odredi strokovni nadzor, se vroči izvajalcu in pacientu neposredno na ustni obravnavi. Izjemoma se sklep pošlje izvajalcu in pacientu naslednji delovni dan po njegovi izdaji.
(2) S sklepom senata se določi:
– razloge in pobudnika za uvedbo strokovnega nadzora,
– predmet in cilj strokovnega nadzora,
– vsebinske in postopkovne usmeritve za izvedbo strokovnega nadzora (okvirni načrt strokovnega nadzora),
– lokacija in časovni okvir izvedbe strokovnega nadzora,
– število članov in okvirna sestava komisije, ki naj strokovni nadzor izvede (v nadaljnjem besedilu: komisija),
– vsebinske ali postopkovne posebnosti izvedbe strokovnega nadzora, če je o njih doseženo soglasje med izvajalcem in pacientom,
– morebitno sodelovanje zastopnika pacientovih pravic.
(3) Strokovni nadzor je uveden z dnem izdaje sklepa senata, začne pa se z dnem sprejetja podrobnega načrta strokovnega nadzora pri izvajalcu.
4. člen
(uvodni sestanek in načrt strokovnega nadzora)
(1) Direktor izvajalca, pri katerem se izvaja strokovni nadzor, najpozneje v treh delovnih dneh od uvedbe strokovnega nadzora z odredbo določi natančno sestavo komisije in njenega predsednika ter skliče uvodni sestanek. Uvodni sestanek se izvede najpozneje v treh delovnih dneh od izdaje odredbe. Odredba se vroči članom komisije in vodji organizacijske enote izvajalca, kjer se bo izvedel strokovni nadzor.
(2) Na uvodnem sestanku komisija določi podroben načrt strokovnega nadzora, v katerem se natančno opredelijo dejanja strokovnega nadzora, ki jih je treba izvesti v skladu s sklepom senata.
(3) Pri pripravi podrobnega načrta strokovnega nadzora in njegovi izvedbi se upoštevajo tudi navodila strokovnega sveta izvajalca, če jih je ta sprejel, in če niso v nasprotju s sklepom senata.
3. KOMISIJA
5. člen
(število članov komisije)
(1) Komisijo sestavljajo trije člani.
(2) Če gre za zahtevnejši strokovni nadzor, komisijo sestavlja pet članov.
6. člen
(sestava komisije)
(1) Strokovni nadzor izvaja komisija, ki jo sestavljajo zdravstveni delavci oziroma zdravstveni sodelavci, ki so zaposleni pri izvajalcu, pri katerem se strokovni nadzor izvaja, in ki praviloma opravljajo delo oziroma so usposobljeni za opravljanje enakih ali podobnih del kot zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec, pri katerem se izvaja nadzor, in en član komisije, ki ni zaposlen pri tem izvajalcu in ga ta izvajalec izbere sam. Če je član komisije zdravnik, mora imeti najmanj pet let delovnih izkušenj. Če je član komisije drug zdravstveni delavec ali zdravstveni sodelavec, mora imeti najmanj tri leta delovnih izkušenj.
(2) Če ni mogoče zagotoviti ustrezne sestave komisije, sta lahko največ dva člana komisije osebi, ki nista zaposleni pri izvajalcu, pri katerem se strokovni nadzor izvaja, če izpolnjujeta pogoje iz prejšnjega in četrtega odstavka tega člena.
(3) Sestava komisije se prilagodi razlogu za uvedbo strokovnega nadzora. Člani komisije so lahko poleg zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev tudi drugi delavci, ki so zaposleni pri izvajalcu.
(4) Član komisije ne sme biti oseba:
– ki opravlja delo v isti najnižji organizacijski enoti, v kateri se opravlja strokovni nadzor,
– ki je v svaštvu ali sorodstvenem razmerju z osebami, ki so vključene v nadzorovani proces, in
– ki je neposredno povezana z domnevno kršitvijo pacientovih pravic.
(5) Imenovani član komisije lahko sodelovanje odkloni tudi iz drugih razlogov, vendar mora to storiti v pisni obliki najpozneje pred začetkom uvodnega sestanka.
(6) Predsednik komisije vodi in koordinira delo komisije ter skrbi za izpolnjevanje obveznosti po zakonu, tem pravilniku, sklepu senata, podrobnem načrtu strokovnega nadzora in morebitnih navodilih strokovnega sveta izvajalca, pri katerem se strokovni nadzor izvaja.
7. člen
(sestava komisije, če je izvajalec lekarna)
Če se strokovni nadzor opravlja pri izvajalcu lekarniških storitev, komisijo sestavljajo strokovni delavci zaposleni pri tem izvajalcu.
8. člen
(sestava komisije, če je izvajalec zasebnik posameznik)
Če se strokovni nadzor opravlja pri izvajalcu, ki je zasebnik posameznik, naloge komisije opravlja pristojna oseba za sprejemanje in obravnavo zahteve za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic iz 57. člena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08; v nadaljnjem besedilu: zakon).
4. POSTOPEK STROKOVNEGA NADZORA PRI DOMNEVNEM KRŠENJU PACIENTOVIH PRAVIC
9. člen
(način izvedbe strokovnega nadzora)
V postopku strokovnega nadzora se dejstva in okoliščine ugotavljajo zlasti na naslednje načine:
– razgovor z osebami, ki so bile vključene v proces zdravstvene oskrbe pacienta,
– razgovor z osebami, ki so bile neposredno ali posredno udeležene pri domnevni kršitvi pacientovih pravic (npr. pacient ali njegov zakoniti zastopnik, pacientova bližnja oseba, pacientovi ožji družinski člani, drugi pacienti),
– pregled pacienta, če pacient s tem soglaša,
– ugotavljanje dejstev in okoliščin s pomočjo vprašalnika,
– ugotavljanje dejstev in okoliščin s pomočjo anonimnega vprašalnika,
– pregled zdravstvene dokumentacije pacienta,
– pregled druge dokumentacije in zbirk podatkov, s katerimi razpolaga izvajalec, pri katerem se strokovni nadzor izvaja,
– ogled prostorov in opreme ter drugih predmetov, ki lahko pomagajo pri razjasnitvi problema,
– pregled zapisnikov dotedanjih strokovnih nadzorov, s poudarkom na preverjanju izvedbe predlaganih ukrepov za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe.
10. člen
(vabljenje)
(1) Komisija povabi pacienta na pregled ali na razgovor s pisnim vabilom, ki mora biti poslano najpozneje v treh delovnih dneh od začetka izvajanja strokovnega nadzora. V vabilu se pacienta opozori, da njegovo sodelovanje ni obvezno in da se mora v primeru udeležbe na vabilo odzvati oziroma potrditi svojo udeležbo najpozneje v desetih delovnih dneh od prejema vabila.
(2) Čas razgovora, pregleda oziroma ogleda, ki ga določi izvajalec, pri katerem se strokovni nadzor izvaja, v vabilu, se lahko po dogovoru s pacientom tudi spremeni, vendar ne tako, da se preseže rok iz prejšnjega odstavka.
(3) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za vabljenje oseb iz prejšnjega člena, ki so bile neposredno ali posredno udeležene pri domnevni kršitvi pacientovih pravic.
11. člen
(vprašalniki)
(1) Komisija lahko posreduje vprašalnik:
– vodji najnižje in neposredno višje organizacijske enote, kjer je prišlo do domnevne kršitve pacientovih pravic,
– zdravstvenim delavcem in sodelavcem, ki so bili vključeni v proces zdravstvene oskrbe pacienta,
– pacientu in
– drugim osebam iz 9. člena tega pravilnika.
(2) Vprašalnik se vodjem organizacijskih enot iz prejšnjega odstavka posreduje najmanj tri delovne dni pred izvedbo strokovnega nadzora pri izvajalcu.
(3) Komisija lahko zaprosi za izpolnitev anonimnega vprašalnika vse osebe, za katere meni, da bi lahko prispevale k razjasnitvi dejanskega stanja in okoliščin v zvezi z domnevno kršitvijo pacientovih pravic. Anketiranje se izvede na način, da ni mogoče ugotoviti identitete posameznika, ki je vprašalnik izpolnil.
12. člen
(dokumentiranje dejanj strokovnega nadzora)
(1) O vsakem dejanju strokovnega nadzora se sproti piše zapisnik, ki vsebuje podatke o:
– času in kraju ter organizacijski enoti in osebah, pri katerih je bilo opravljeno dejanje,
– članih komisije in osebah, ki so bile navzoče pri izvedbi strokovnega nadzora,
– izjavah oseb, sodelujočih pri izvedbi strokovnega nadzora,
– ugotovitvah komisije.
(2) Zapisnik podpiše predsednik komisije in osebe, ki so na zapisnik dale izjavo. Če zdravstveni delavec, sodelavec ali drugi delavec, pri katerem se izvaja strokovni nadzor, odkloni podpis zapisnika, predsednik komisije to zapiše na zapisnik, skupaj z razlogom zavrnitve.
(3) Zdravstveni delavci, ki so bili vključeni v proces zdravstvene oskrbe pacienta, ki je predmet strokovnega nadzora, lahko na zapisnik dajo svoje pripombe, če so sodelovali pri strokovnem nadzoru.
13. člen
(vloga zdravstvenega delavca, sodelavca ali drugega delavca, ki je vključen v proces zdravstvene oskrbe pacienta)
Zdravstvenega delavca, sodelavca ali drugega delavca, ki je vključen v proces zdravstvene oskrbe pacienta, ki je predmet strokovnega nadzora, se na običajen način obvešča, da je lahko navzoč pri vsakem dejanju strokovnega nadzora. Strokovni nadzor se lahko izvede in konča tudi v njegovi odsotnosti, če svoje odsotnosti ne opraviči.
14. člen
(vloga pacienta)
Pacient, ki je dal zahtevo za drugo obravnavo kršitve, v postopku strokovnega nadzora ne sodeluje, razen v primerih iz 10. člena tega pravilnika.
15. člen
(vloga zastopnika pacientovih pravic)
(1) Zastopnik pacientovih pravic ima pravico biti navzoč pri vseh dejanjih strokovnega nadzora, brez pravice aktivnega sodelovanja, če tako določi senat v sklepu, s katerim odredi strokovni nadzor. Zastopnika pacientovih pravic se v ta namen na običajen način in pravočasno obvešča o vseh dejanjih strokovnega nadzora.
(2) Po zaključku strokovnega nadzora senat zastopnika pacientovih pravic obvesti o poteku strokovnega nadzora s kratkim poročilom.
16. člen
(navzočnost drugih oseb)
Pri dejanjih strokovnega nadzora so lahko navzoči tudi vodje organizacijskih enot, pri katerih se izvaja strokovni nadzor, vendar brez pravice aktivnega sodelovanja.
17. člen
(končno poročilo)
(1) Ko komisija opravi vsa preiskovalna dejanja v skladu z okvirnim in podrobnim načrtom strokovnega nadzora, pripravi končno poročilo, ki vsebuje podatke o:
– podlagi za izvedbo strokovnega nadzora,
– izvajalcu, kjer se strokovni nadzor izvaja,
– času in kraju ter organizacijski enoti, kjer se strokovni nadzor izvaja,
– procesu zdravstvene oskrbe pacienta, v zvezi s katerim je bil opravljen strokovni nadzor,
– predsedniku in članih komisije,
– sodelujočih osebah in njihovi vlogi pri izvedbi strokovnega nadzora,
– bistvenih izjavah in ugotovitvah iz zapisnikov o strokovnem nadzoru,
– končnih ugotovitvah v skladu s sklepom senata (ugotovitveno poročilo) in
– predlogih ukrepov za izboljšanje kakovosti dela oziroma odpravo nepravilnosti z navedbo odgovornih oseb, oseb, ki bodo ukrepe izvedle, roka izvedbe in načina spremljanja ukrepov.
(2) Končno poročilo je zaključeno, ko ga podpišejo predsednik in člani komisije.
(3) Komisija lahko v končnem poročilu predlaga zlasti naslednje ukrepe:
– izboljšanje sistema ali procesa, kjer je prišlo do kršitve pacientovih pravic,
– odpravo organizacijskih, materialnih in drugih pomanjkljivosti, ki pogojujejo neustrezno kakovost ali strokovnost dela,
– dodatno strokovno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,
– vložitev predloga za izvedbo strokovnega nadzora s svetovanjem, upravnega nadzora oziroma nadzora, ki ga izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost,
– vložitev predloga izvajalcu za izvedbo disciplinskega postopka oziroma drugih oblik nadzora.
18. člen
(posredovanje končnega poročila)
(1) Zaključeno končno poročilo se nemudoma in na običajen način posreduje vodji organizacijske enote izvajalca, pri katerem je potekal strokovni nadzor oziroma zasebniku posamezniku.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka ima pravico dati pripombe, pojasnila ali predloge za dopolnitev končnega poročila v osmih dneh od njegovega prejema.
(3) O vloženih pripombah, pojasnilih ali predlogih za dopolnitev končnega poročila odloča strokovni svet izvajalca, pri katerem se je strokovni nadzor izvajal, ki sprejme končno oceno opravljenega strokovnega nadzora v petih delovnih dneh od vložitve pripomb, pojasnil ali predlogov. V končni oceni strokovnega nadzora lahko strokovni svet izvajalca, pri katerem se je strokovni nadzor izvajal, predlaga potrditev ali zavrnitev predlogov komisije, sprejetje dodatnih ukrepov in roke za izvedbo predlogov oziroma ukrepov. O izvedbi ukrepov odloči direktor izvajalca, pri katerem se je strokovni nadzor izvajal.
(4) Kadar se strokovni nadzor opravlja pri zasebniku posamezniku vlogo strokovnega sveta izvajalca iz prejšnjega odstavka prevzame zasebnik posameznik sam oziroma morebitno posvetovalno telo, če je zasebnik pravna oseba.
(5) Končno poročilo, skupaj z vso dokumentacijo, ki je nastala v postopku strokovnega nadzora, se najpozneje v treh dneh pošlje senatu. Končna ocena opravljenega strokovnega nadzora, ki jo sprejme strokovni svet izvajalca, pri katerem se je strokovni nadzor izvajal, se lahko senatu pošlje tudi pozneje, vendar najpozneje v treh dneh po njenem sprejetju.
(6) Končno poročilo, končna ocena strokovnega nadzora in druga dokumentacija, ki je nastala v postopku strokovnega nadzora, je pacientu dostopna v okviru druge obravnave pred senatom.
19. člen
(zaupnost)
Predsednik in člani komisije ter druge osebe, ki so kakor koli sodelovale pri izvedbi strokovnega nadzora, so dolžne varovati zaupnost vseh informacij, s katerimi so se v postopku izvedbe strokovnega nadzora seznanile.
5. POROČANJE
21. člen
(poročanje)
(1) Komisiji Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic in Ministrstvu za zdravje izvajalci najpozneje do 31. januarja tekočega leta posredujejo podatek o opravljenih strokovnih nadzorih iz tega pravilnika za preteklo koledarsko leto.
(2) Poročila iz prejšnjega odstavka se pripravijo na obrazcu, ki je v prilogi tega pravilnika.
6. KONČNA DOLOČBA
22. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 26. avgusta 2008.
Št. 007-241/2008/3
Ljubljana, dne 8. julija 2008
EVA 2008-2711-0056
Zofija Mazej Kukovič l.r.
Ministrica
za zdravje

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti