Uradni list

Številka 103
Uradni list RS, št. 103/2006 z dne 6. 10. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 103/2006 z dne 6. 10. 2006

Kazalo

4438. Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hidroelektrarno Krško, stran 10501.

Na podlagi prvega odstavka 46. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o državnem lokacijskem načrtu
za hidroelektrarno Krško
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za državni lokacijski načrt)
(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme državni lokacijski načrt za hidroelektrarno Krško (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt).
(2) Državni lokacijski načrt sta izdelala Savaprojekt, d.d., Krško, in Acer, d.o.o., Novo mesto, pod številko projekta 04018-00, v juniju 2006.
2. člen
(vsebina uredbe)
(1) Ta uredba določa ureditveno območje, zasnove projektnih rešitev za energetsko in vodno infrastrukturo, usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje, zasnove projektnih rešitev za druge državne in lokalne infrastrukture – prometne, energetske, telekomunikacijske, vodovodne ter komunalne, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine, trajnostne rabe naravnih dobrin ter zagotavljanja obrambnih potreb in varstva pred naravnimi nesrečami, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, odstopanja ter nadzor nad izvajanjem te uredbe.
(2) Površine, ki so potrebne le med gradnjo hidroelektrarne Krško in spremljajočih ureditev ter se po zaključenih delih namenijo prvotni ali drugi ustrezni rabi, so določene v grafičnem delu državnega lokacijskega načrta. Končna parcelacija se izvede po končani gradnji, ureditvah in sanaciji poškodovanih zemljišč.
(3) Ureditve iz prvega in drugega odstavka tega člena so obrazložene in grafično prikazane v državnem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled v Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v občinah Krško in Sevnica.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega:
a) parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani:
– objekti, potrebni za delovanje hidroelektrarne Krško (območje jezovne zgradbe in bazena hidroelektrarne Krško z ureditvami brežin Save in trasa priključnega daljnovoda);
– drugi objekti, potrebni za izvedbo in delovanje hidroelektrarne Krško (območja ureditev izlivnih delov pritokov, območja nadvišanj terena, prestavitve, novogradnje, rekonstrukcije prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, rušitve in sanacije, ki jih zahteva gradnja hidroelektrarne Krško ter nadomestne gradnje, dostopi do vode in rekreacijska območja);
b) parcele oziroma dele parcel, na katerih so predvidene druge ureditve oziroma sanacije zaradi vpliva gradnje hidroelektrarne (prestavitve, novogradnje, rekonstrukcije prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture in zadrževalniki plavin).
(2) Območje hidroelektrarne Krško obsega naslednje parcele oziroma dele parcel (zvezdica je oznaka za stavbno parcelo) po naslednjih katastrskih občinah:
a) parcele in dele parcel, na katerih so načrtovani objekti, potrebni za delovanje hidroelektrarne Krško, in parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani drugi objekti, potrebni za izvedbo in delovanje hidroelektrarne Krško:
– k.o. Blanca:
*97, 570, 580/1, 580/3, 581, 585, 586, 587/2, 587/3, 589/2, 590/1, 590/2, 590/3, 590/4, 590/6, 590/7, 590/11, 591/1, 591/2, 592, 594, 595, 596, 598/1, 598/2, 598/3, 598/4, 600, 604/1, 658, 682/2, 690, 691/1;
– k.o. Brestanica:
1, 2, 3/2, 4, 5/3, 6, 7/1, 7/2, 7/3, 8, 9, *9, 10/1, 10/2, *10/2, 11, *11, *12, *13, *15, *16/1, *16/2, *17, *18/1, *19, *20, 59/2, 59/4, 120/1, 120/2, 120/4, 120/5, 120/10, 120/11, 120/14, 123, 124, 125, 131/1, 131/2, 131/3, 131/4, 131/5, 134, 144, 150, *152/1, *152/2, *153/1, *153/2, *154, *155, *160, *164, *165, *169, *172, *175, *187, *194, 211/2, *213, *232, 470/1, 470/4, 470/5, 477, 478/1, 480, 482, 483, 484, 485/1, 485/2, 485/3, 497/2, 497/3, 497/5, 497/6, 498, 545/1, 545/2, 545/3, 545/4, 550, 555/1, 555/2, 555/3, 555/4, 555/5, 559, 582/1, 583/2, 583/3, 584, 588, 589, 590/1, 590/2, 590/3, 590/4;
– k.o. Dolnji Leskovec:
502, 503/1, 515, 517/1, 517/2, 520/1, 520/2, 545/2, 546/3, 547/2, 548, 549, 550/1, 551, 552, 553, 554, 555/2, 556, 557, 558/1, 558/2, 559, 560, 574, 575, 576, 577, 578, 579, 580/1, 580/2, 581, 582, 583, 584, 585, 586, 589, 590/1, 590/2, 590/3, 591, 592, 595, 596, 597, 598, 599, 600/1, 600/2, 600/3, 601/1, 603/1, 604, 607, 610/1, 611, 612, 613, 991, 992/1, 992/2, 992/3, 993, 997, 998;
– k.o. Kladje:
*69, 242, 243/1, 243/2, 245/1, 245/3, 259, 263, 264, 266, 268, 269, 270, 273/1, 283, 284/1, 284/2, 285/1, 285/2, 285/3, 286, 287, 288, 289, 291, 294, 357, 359, 360, 361, 363/1, 363/2, 365, 374, 375, 376, 377/1, 378;
– k.o. Krško:
*10, 16/2, *32, *105/2, 158/1, 158/6, 158/7, 158/8, 158/9, 162, 166, 168/1, 168/2, 168/3, 169/1, 169/2, 171/2, 171/42, 171/44, 180/1, 180/2, 182/2, 182/3, 183/1, 183/2, 185/1, 185/2, 185/3, 185/4, 185/6, 185/7, 186, 188, 190/1, 190/3, 190/5, 190/6, 191/1, 191/2, 191/3, 191/4, 191/6, 191/7, 191/8, 191/9, 193, 198/1, 198/2, 198/3, 198/4, 198/5, 198/6, 198/7, 198/8, 198/9, 198/10, 198/11, 198/12, 198/13, 198/14, 198/15, 198/16, 198/17, 198/18, 199/1, 199/2, 199/3, 200, 201/1, 201/2, 205/1, 205/2, 205/3, 205/4, 205/5, 205/6, 206/1, 206/2, 207, 211, 216/6, 216/8, *311/2, *347, *373, *435/2, *470/1, *470/2, *513, *514, *638, *639, *921, 1034, 1035, 1036, 1037, 1039, 1040, 1041, 1042, 1043, 1044, 1046, 1048, 1049, 1050, 1053, 1054, 1055, 1057, 1058, 1059, 1060, 1078, 1080, 1081, 1085, 1086, 1088, 1089, 1095, 1096/1, 1096/2, 1096/3, 1096/4, 1099, 1100/1, 1101, 1102/2, 1103/1, 2844, 2919/1, 2927/1, 2927/3, 2927/4, 2927/7, 2927/8, 2927/9, 2927/10, 2941/2, 2945/4, 2955/2, 2955/15, 2955/16, 3046, 3049/5, 3051/6, 3051/16, 3052/1, 3052/2, 3052/3, 3052/4, 3052/5, 3052/6, 3052/7, 3052/8, 3053/1, 3053/2, 3053/3, 3054, 3071/1, 3071/2, 3071/3, 3072, 3074/1, 3074/2, 3087, 3094, 3101, 3111;
– k.o. Rožno:
2/2, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13/1, 16, 20, 21, 23, 52/2, 53, 54, 55/1, 59/2, 60, 61, 62, 63, 88, 91, 92, 93/1, 93/2, 93/3, 95/1, 95/2, 95/3, 97, 98, 113/1, 113/5, 114/1, 115, 116/1, 116/2, 117, 118, 119, 120, 123/1, 137, 138, 141, 142, 143, 144, 146/2, 149, 150, 166, 235/2, 255/3, 258, 260, 261/1, 262, 263, 264/1, 264/2, 267, 268/1, 268/2, 268/3, 268/4, 269, 270, 271, 272, 273, 274, 275, 277/1, 277/2, 278, 280, 281, 282, 283, 284, 285, 287, 288, 289, 290, 291, 302/1, 303, 305, 306, 307, 308, 309/1, 309/2, 310, 311, 312/1, 312/2, 313/1, 313/2, 314, 315, 318, 319, 320, 322/2, 323, 382, 384, 385, 386, 387, 391, 392, 393, 394, 395, 399/1, 402, 403/1, 403/4, 599/2, 599/4, 599/5, 599/6, 599/7, 599/8, 599/10, 608/1, 613, 615/1, 615/2, 616, 618, 619/1, 619/2, 619/3, 620, 621/1, 621/2, 622/1, 622/2, 622/3, 622/4, 622/5, 622/6, 622/7, 623/1, 625;
– k.o. Sremič:
643, 644, 646, 858;
– k.o. Stara vas:
*139/2, 189/53, 189/63, 189/64, 192/1, 192/4, 193/2, 193/3, 193/4, 193/6, 193/7, 193/8, 193/9, 193/10, 194/2, 194/3, 194/4, *516, *517, 759/1, 759/4, 759/5, 798/2, 798/6, 798/11, 817, 846;
– k.o. Veliki Trn:
*226/1, *304, *326, *365,*368, 2479/59, 2479/60, 2479/61, 2479/62, 2479/65, 2479/105, 2479/106, 2479/107, 2479/108, 2479/109, 2479/170, 2479/171, 2479/187, 2479/188, 2479/189, 2479/190, 2479/191, 2479/192, 2479/193, 2479/194, 2479/195, 2479/196, 2479/197, 2482/1, 2482/2, 2482/3, 2620/19, 2620/2, 2628/1, 2636, 2643, 2644/1, 2645/1, 2646, 2648/1, 2648/2, 2649, 2651, 2653, 2654, 2655/1, 2655/2, 2656/2, 2656/3, 2656/4, 2658/2, 2665, 2666, 2667/1, 2667/2, 2667/3, 2667/4, 2667/5, 2668, 2669, 2670, 2671, 2672, 2673, 2674/1, 2674/2, 2675, 2676, 2677, 2678, 2679, 2680/1, 2680/2, 2681, 2682, 2683, 2684, 2685, 2686, 2687, 2690, 2692, 2693, 2695, 2696/1, 2696/2, 2697/1, 2697/2, 2697/3, 2698/1, 2698/2, 2699, 2700, 2701, 2702/1, 2702/2, 2704, 2707, 2708, 2711, 2725, 2726, 2727, 2728/1, 2728/2, 2729/1, 2729/2, 2729/5, 2729/6, 2734, 2735, 2737, 2738, 2739, 2740, 2742, 2743/1, 2743/2, 2745, 2753, 2754, 2755, 2756, 2757, 2758, 2761/1, 2761/2, 2762/2, 2792/3, 2808, 2809/1, 2810, 2811/1, 2811/2, 2812, 2814/1, 2814/2, 2818/1, 2818/2, 2819/2, 2820, 2821, 2824/1, 2824/2, 2825, 2826/1, 2826/2, 2827, 2829, 2832, 2834, 2836, 2837, 2838/1, 2838/2, 2840, 2841, 2843, 2844/1, 2844/2, 2844/3, 2845/1, 2845/2, 2847/1, 2847/2, 2850/1, 2850/2, 2852, 2853, 2856/1, 2856/2, 2857/2, 2858, 2859, 2860, 2861/1, 2861/2, 2862, 2863, 2864, 2866/1, 2866/2, 2867, 2868/1, 2868/2, 2869/1, 2869/2, 2871/1, 2874/1, 2874/2, 2876, 2877, 2878, 2881, 2883/1, 2883/2, 2883/3, 2883/4, 2883/5, 2884/1, 2884/2, 2884/3, 2885, 2886, 2887/1, 2888/1, 2888/2, 2890, 2891, 2892, 2893, 2894, 2895, 2896, 2897, 2900, 2901, 2902, 2904/1, 2904/2, 2905/1, 2905/2, 2906/1, 2906/2, 2909, 2910/1, 2921, 2924/1, 2925, 2926, 2953/1, 2953/2, 2954/1, 2954/2, 2956, 2961/1, 2961/4, 2963/1, 2991/1, 2991/2, 2991/3, 2991/5, 2992, 2993, 2998, 2999;
– k.o. Videm:
*2/1, *2/2, 11/2, 15/2, *23/1, 25/2, 25/3, 26/2, 26/4, 26/5, 27, 28/1, 28/2, 28/3, 28/4, 28/5, 28/6, 28/7, 30/1, 30/3, *46, *61/1, *61/2, *61/3, *61/4, *61/5, 71,*73, *81, *82, *84, *92, 96/1, 98, 101/1, 101/2, 101/3, 101/4, 101/5, 106,*109, 114, *122, *151, *152, *153, 154, *159, 165, 167, 181, 182, 184/3, 184/4, 184/6, 184/7, 184/8, 210/2, 212, 213, 214/1, 214/2, 215/1, 215/2, 217/1, 217/2, 219, 220, 221/1, 222, 223, 224/1, 224/2, 224/4, 224/7, 224/8, 224/9, 224/10, 224/11, 224/12, 224/13, 224/14, 224/15, 224/17, 224/18, 224/19, 224/20, 224/21, 224/22, 224/23, 224/24, 224/25, 224/26, 224/27, 224/28, 224/29, 226, 227, 228, 230/1, 230/2, 231/1, 231/2, 233, 236/1, 236/2, 236/3, 236/4, 240, 270, 271, 272, 273/1, 273/2, 274, 319, 326/1, 326/2, 326/3, 327/1, 327/2, 329/1, 329/2, 329/3, 329/4, 329/5, 330, 332/2, 336/1, 336/2, 343/1, 343/2, 346/2, 347/1, 349, 350, 353, 354/1, 354/2, 355/1, 355/6, 355/7, 355/8, 355/10, 355/11, 355/12, 355/16, 355/17, 355/18, 355/19, 357, 379, 381/1, 382, 383/2, 384, 385, 386, 387, 388, 389, 390, 391, 392, 394, 395, 396/1, 396/2, 396/3, 397, 401;
– k.o. Studenec:
*271, 2416/7, 2417/1, 2418, 2419, 2420, 2421, 2422/1, 2422/2, 2423, 2424, 2425, 2427, 2428, 2430/1, 2430/2, 2430/3, 2430/4, 2431/1, 2431/2, 2431/4, 2671/1, 2671/3, 2672, 2675;
b) parcele oziroma dele parcel, na katerih so predvidene druge ureditve oziroma sanacije zaradi vpliva gradnje hidroelektrarne:
1. zadrževalnik plavin na Pijavškem potoku (b1):
– k.o. Veliki Trn:
*301, *354, 2480/1, 2480/5, 2480/24, 2480/25, 2480/73, 2480/74, 2480/145, 2480/146, 2540/2, 2540/3, 2548/1, 2548/2;
2. zadrževalnik plavin na Dovškem potoku in desnem pritoku (b2):
– k.o. Brestanica:
*73, 88, 89, *89, 91, *92, 98, 99, 100/1, 100/2, 196, *201/1, *285, *287, 306, 307/1, 307/5, 342/1, 342/2, 343/4, 343/5, 344, 345/1, 345/4, 348/2, 348/5, 348/6, 348/7, 349/1, 349/2, 349/3, 349/5, 349/9, 350/1, 350/2, 350/3, 350/4, 352, 353/1, 560/1, 560/2, 566, 569/6, 572, 586, 587/2, 587/9;
3. zadrževalnik plavin na Brestaniškem potoku (b3):
– k.o. Brestanica:
456, 457, 458, 459, 460, 461, 462, 464/1, 465/1;
– k.o. Stolovnik:
*138, 174, 175, 176, 177/1, 178, 179/1, 182/1, 623/2, 624/1, 630/1;
4. trasa 20 kV kablovoda Sevnica–Brestanica–odsek 1 (b4):
– k.o. Studenec:
2431/1, 2497/1, 2497/2, 2501, 2671/1;
5. trasa 20 kV kablovoda Sevnica–Brestanica–odsek 2 (b5):
– k.o. Krško:
*173, 1073, 1077/1, 1077/3, 1108/1, 1131/1, 1134, 3055;
– k.o. Veliki Trn:
2568, 2570/1, 2571/1, 2572/1, 2572/2, 2578/1, 2620/14, 2620/16, 2749/2, 2750/2, 2750/5, 2751/1, 2751/2, 2752/1, 2752/2, 2961/1, 2961/6, 2963/1;
6. trasa 20 kV daljnovoda Sevnica–Brestanica (b6):
– k.o. Studenec:
2431/1, 2431/2, 2431/4, 2671/3;
– k.o. Veliki Trn:
2482/1, 2992;
7. trasa 20 kV daljnovoda, odcep Rožno (b7):
– k.o. Veliki Trn:
2615, 2617, 2620/1, 2620/14, 2620/15, 2620/16, 2621, 2622/1, 2622/2, 2624, 2625/1, 2625/2, 2626, 2628/1, 2628/2, 2963/1;
8. kanalizacijski kolektor Dolnji Leskovec–trasa zahod (b8):
– k.o. Rožno:
336/1, 377, 378, 599/5, 617/2, 625;
9. kanalizacijski kolektor Dolnji Leskovec–trasa vzhod (b9):
– k.o. Dolnji Leskovec:
569/2, 570, 572/1, 572/2, 603/1, 606, 631/1, 632/1, 633, 573/2, 993, 994;
10. kanalizacijski kolektor odsek Kantalon in Šutna (b10):
– k.o. Brestanica:
*146, *149, *150, *157, *158, *161, *162, *169, 472, 475, 476, 478/1, 478/2, 489, 492, 496, 504/1, 504/3, 530/2, 530/5, 582/1, 583/1, 579, 598;
11. kanalizacijski kolektor Gorenje Pijavško (b11):
– k.o. Veliki Trn:
*189, *198, *204/1, *204/3, *204/4, *243, *258, 2540/2, 2540/13, 2540/14, 2540/16, 2540/17, 2541, 2543, 2545/1, 2545/2, 2550, 2558, 2563, 2578/3, 2752/1, 2765/1, 2766/1, 2961/1, 2961/6, 2962;
12. kanalizacijski kolektor Srednje in Spodnje Pijavško (b12):
– k.o. Krško:
*173, *175, *180, *468, 1063, 1066, 1073, 1077/1, 1077/2, 1077/3, 1103/2, 1131/1, 1134, 3055;
– k.o. Veliki Trn
*221, 2804/2, 2924/2, 2930, 2931/1, 2931/2, 2940, 2942/1, 2942/2, 2942/3, 2948, 2961/2, 2961/3;
13. kanalizacijski kolektor Sotelsko (b13):
– k.o. Videm
*58/6, *68, 237, 239, 250, 277, 303, 304, 313, 350, 352, 355/5;
14. plinovod – prestavitev (b14):
– k.o. Stara vas:
193/2, 193/7, 193/10,*729 in 742/6;
– k.o. Videm:
355/13, 355/14 in 384;
15. napajalni kablovod 6 kV do TP VIPAP (b15):
– k.o. Stara vas:
189/61, 208/4, 208/8, 798/6, 798/11, 798/12 in 851;
16. povezovalni cevovod tehnološke vode VIPAP (b16):
– k.o. Stara vas:
189/61, 208/4, 208/8, 798/11 in 798/12.
(3) Meja ureditvenega območja državnega lokacijskega načrta je tudi meja vplivnega območja posegov.
(4) Ob odstopanju navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz, velja prikaz v kartografskem delu državnega lokacijskega načrta. Parcelacija se izvede na podlagi načrta parcelacije, ki je prikazana tudi v grafičnem delu državnega lokacijskega načrta.
(5) Oznake, navedene v drugem odstavku tega člena, četrtem odstavku 8. člena, prvem in četrtem odstavku 22. člena, drugem odstavku 25. člena in drugem odstavku 32. člena so oznake ureditev iz grafičnega dela lokacijskega načrta.
4. člen
(funkcija ureditvenega območja)
Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:
– območje jezovne zgradbe in bazena hidroelektrarne Krško;
– območje ureditve nadvišanj, vključno z rekultivacijo zemljišč;
– območja ureditev izlivnih delov vodotokov in ureditev regulacij;
– območja zadrževalnikov plavin;
– območje rekreacijskih ureditev in dostopov do vode;
– območja novogradenj, prestavitev in rekonstrukcij prometne infrastrukture, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih infrastrukturnih objektov, vodov in naprav;
– območja rušitev objektov;
– območja nadomestnih gradenj objektov;
– območja sanacij in varovanj objektov s pasivnimi ukrepi ter drugih okoljevarstvenih ukrepov.
III. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA ENERGETSKO INFRASTRUKTURO
5. člen
(jezovna zgradba, ureditev podslapja in poglabljanje spodnje struge)
(1) Jezovno zgradbo sestavljata pregrada in strojnica. Jezovna zgradba se uredi v koritu reke Save v km 751.575.
(2) Desni del jezovne zgradbe predstavlja strojnica s tremi agregati s skupnim instaliranim pretokom 500 m³/s.
(3) Levi del jezovne zgradbe predstavlja pet pretočnih polj širine po 15 m, ki so med seboj ločena s stebri širine 3 m. Pretočna polja so sestavljena iz natočnega dela, preliva, podslapja s protitočnim naklonom dna in utrditve dna za podslapji ter so opremljena s hidromehansko opremo.
(4) Poglabljanje spodnje struge se v delu, ki zagotavlja povečanje energetskega učinka hidroelektrarne, uredi v skladu z opisom iz četrtega odstavka 8. člena te uredbe.
6. člen
(transformator)
Omrežni transformator se namesti v polzaprti transformatorski prostor v podaljšku strojnice. Transformator 45 MVA, 117/6,3 kV se izvede s kombiniranim naravnim in prisilnim zračnim hlajenjem, s klasičnimi izvodi, tako da se lahko nadomešča z rezervnim transformatorjem za verigo hidroelektrarn na Savi.
7. člen
(stikališče)
Stikališče 110 kV se postavi v zaprti prostor v podaljšku strojnice, poleg prostora omrežnega transformatorja. Stikališče se uredi v s plinom izolirani oklopljeni izvedbi in ima tri polja. Proti transformatorju se izvedejo prevodni izolatorji plin-zrak, obe 110-kV izvodni polji se izvedeta za kabelski priključek.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA VODNO INFRASTRUKTURO
8. člen
(bazen in poglabljanje spodnje struge)
(1) Bazen ima površino 117 ha in prostornino 6,31 milijona m³, od katere je ob zajezitvi na koti 164,00 m nadm. viš. in najvišji dovoljeni denivelaciji 1 m koristnega volumna za 1,18 milijona m³. Bazen zavzema del savske struge med pregrado hidroelektrarne Krško in pregrado hidroelektrarne Blanca.
(2) V spodnjem delu bazena od Brestanice do pregrade se zajezitev oblikuje v obstoječem dolinskem volumnu med naravnim desnim bregom, železniškim nasipom na levem bregu in pregrado. V zgornjem delu bazena se razen na najnižjih področjih Pijavškega polja zajezitev ustvari v okviru obstoječega volumna rečne struge. Pregradni profil se zaradi neprepustne temeljne hribine tesni le do minimalne potrebne globine.
(3) V zgornjem delu bazena vzdolž Pijavškega polja se izvedejo poglobitve desne polovice korita Save.
(4) Poglabljanje spodnje struge v delu, ki zagotavlja zniževanje gladin visokovodnih valov se uredi tako, da se struga dolvodno od jezovne zgradbe poglobi do kote 151,00 m nadm. viš. in v padcu poteka na približno 2,050 km dolgem odseku do okoli 50 m gorvodno od obstoječega cestnega mostu. Poglabljanje struge vključuje tudi širitev struge v obsegu do 20 m, ki se izvede na levem bregu Save. Na desnem bregu Save se na odseku med profiloma Save P99A in P100C obstoječi podporni zid deloma nadgradi s 50–70 cm visoko polno betonsko ograjo, deloma pa se poruši in izvede na novo za zagotovitev zadostne pretočne sposobnosti najožjega savskega profila in varnosti pred stoletnimi vodami v mestnem jedru Krškega. Obstoječi podporni zid se nadgradi s polno betonsko ograjo višine 50–70 cm nad niveleto obstoječega pločnika med P99A in P100 v dolžini 370 m, izvedba novega podpornega zidu, ki je prav tako nadgrajen z betonsko ograjo, višine 50–70 cm, je predvidena med P100 in pribl. P100C v dolžini 340 m. Na odseku novega podpornega zidu se na dolžini 280 m zviša niveleta obstoječe ceste za največ 0,5 m glede na obstoječe terenske pogoje. Predvidena neto širina hodnika za pešce na rekonstruiranem odseku ceste je 1,55 m.
(5) Obstoječa dostopa do Save na območju podpornega zidu se ohranita, prav tako dostop po obrežni poti pod obstoječi most. Uredijo se tudi dostopi s stopnicami na novo bermo pod podpornim zidom, na katerega se namesti ograja.
9. člen
(zavarovanje brežin na območju bazena)
(1) Zavarovanje brežin se izvede na pretežnem delu območja bazena. Na odsekih, na katerih tik ob brežini Save potekajo ceste ali železnica, se za zagotovitev trajne varnosti in stabilnosti prometnic v potrebnem obsegu izvede klasična skalometna ali druga mehansko ali hidravlično enakovredna zaščita brežin Save ter železniškega in cestnega nasipa, ki sega do višine 1,00 m nad koto zajezitve. Na odsekih, kjer je odločilna le zahtevana kota obratovalne gladine – 1,00 m, se izvedejo lažje sonaravne ureditve z vegetacijsko zaščito in deloma ohranitvijo obstoječih brežin. Na nekaterih odsekih se v celoti ohranja obstoječe stanje brežin Save.
(2) Zaradi vodnogospodarskih ureditev se za nasipi uredijo bazeni za zbiranje zalednih voda ob potoku Štegina in Presladolskem potoku, pri Spodnjem gradu Brestanica ter ob križišču obvoznice Krško pri Tovarniški ulici. Vode iz bazenov se odvajajo v vodotoke z gravitacijskim odtokom s povratno loputo in prečrpavanjem ob visokih vodah.
(3) Območja, načini zavarovanja in urejanja brežin ter lokacije bazenov zalednih voda so razvidni iz grafičnega dela državnega lokacijskega načrta.
10. člen
(urejanje pritokov Save)
(1) Ureditve levih pritokov Save: Suhi graben, Kladje, Žekovec, Bobnič, Škocjanski potok, Presladolski potok, Petelinski graben, Leskovški potok, neimenovani potok, Potok v Dobravi, Brestanica, Sremič, Zahoč.
(2) Ureditve desnih pritokov Save: Štegina, Pijavški potok, Ledinski graben, Penk, Dvoriški potok, neimenovani potok, Zelenec, Gunški potok, Pleterski potok, Čretež.
(3) Na pritokih, navedenih v prvem in drugem odstavku, se izvedejo ureditveni ukrepi na izlivnih delih, na nekaterih pritokih pa se gorvodno uredijo zadrževalniki plavin. Brežine pritokov se urejajo sonaravno, s prevladujočo uporabo naravnih materialov kot so kamen, les in vegetativna zaščita z avtohtono vegetacijo. Vse ureditve vodotokov morajo biti načrtovane tako, da bodo zagotavljale poplavno varnost tangiranih naselij pred 100-letnimi visokimi vodami. Predvideni zadrževalniki plavin ne smejo onemogočati gorvodne in dolvodne migracije.
(4) Prav tako se uredijo zadrževalniki plavin na Dovškem potoku in njegovem desnem pritoku, ki morajo biti usklajeni s projektno dokumentacijo – PGD PZI »Urejevanje Dovškega potoka v območju pločnika Podlipa–šola, km Dovškega potoka 0,105.00–0,451.00«, št. projekta 188/04 (Dolenjska projektiva, d.o.o., Novo mesto, marec 2004) in PZI »Rekonstrukcija cest Podlipa–OŠ Brestanica«, št. projekta 02058-00 (Savaprojekt, d.d., Krško, maj 2005).
(5) Ureditve pritokov so razvidne iz grafičnega dela državnega lokacijskega načrta.
11. člen
(ribji prehod in drstišča)
(1) Ribji prehod se izvede na desnem bregu Save ob boku hidroelektrarne in se zaključi v spodnji vodi. Brežine se izvedejo z manjšimi padci in se nad nivojem zajezitve v okviru izvedbenih možnosti (pomanjkanje prostora) zatravijo in sonaravno uredijo, izvede se razgibano dno z uporabo naravnega kamna. Pri načrtovanju in izvajanju ribjega prehoda sodeluje strokovnjak za ribe in ribje prehode. Objekt je treba redno in ustrezno vzdrževati.
(2) Drstišča se uredijo nad izlivnimi deli Štegine, Presladolskega potoka in Petelinskega grabna. Ti potoki se na območjih drstišč uredijo sonaravno, s čim bolj razgibanimi strugami, s primerno globino in hitrostjo vode ob najnižjem vodostaju s tem, da se omogočata gorvodna in dolvodna migracija vodnih živali. Pri načrtovanju drstišč sodeluje strokovnjak za ribe.
V. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO
IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
12. člen
(oblikovanje objektov jezovne zgradbe)
(1) Jezovno zgradbo sestavljajo strojnica, pretočna polja in kratek priključni nasip na levem bregu.
(2) Levi del jezovne zgradbe predstavljajo predvsem pretočna polja, desni del pa strojnica. Gorvodno od strojnice in pretočnih polj potekata progi žerjava in čistilnega stroja, dolvodno od strojnice pa druga žerjavna proga. Proga žerjava na gorvodni strani se izteče na ploščadih na obeh bregovih, obe preostali progi pa le na desnem bregu.
(3) Strojnica je locirana ob desnem bregu prečno na tok reke v smeri sever–jug in se višinsko prilagaja kotama vzhodne in zahodne ploščadi in nivoju vode. Dimenzije in notranja struktura objekta se prilagodijo tehnološkemu procesu proizvodnje električne energije; dimenzije objekta znašajo približno 85 m × 20 m z višino 40 m. Ob desnem bregu je nadkrita montažna ploščad, na katero sta priključena prostora za zaprto stikališče in transformator.
(4) Pri oblikovanju objekta se uveljavijo načela kakovostnega in sodobnega arhitekturnega oblikovanja tovrstnih tehnoloških objektov. Arhitekturno oblikovanje temelji na ustreznem razmerju vseh delov oziroma volumnov objekta (podolžen, pravokoten), enostavnosti in čistosti arhitektonskih oblik, na ustreznem oblikovanju streh in strešnih vencev (oblikujejo se ravne strehe, poudarijo se horizontalni strešni venci). Oblikuje se kakovostna vertikalna in horizontalna členitev fasade objekta z ustreznim izborom fasadnih materialov, barv in struktur (omet, kovina ali beton). Oblikovanje objekta se uskladi s tipologijo krajine in objektom hidroelektrarne Blanca ter z oblikovanjem mostu obvoznice dolvodno od jezovne zgradbe. Izbira materialov omogoča čim lažje vzdrževanje fasade in drugih delov objekta.
(5) Projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja za jezovno zgradbo in premostitev Save ter za rekonstrukcijo mostu preko potoka Brestanice morajo vsebovati načrt arhitekture.
13. člen
(oblikovanje prometnih objektov in obcestnega prostora)
(1) Vozišča glavne in regionalne ceste ter parkirišča se izvedejo v asfaltu, poljske in večnamenska pot pa v makadamu. Rekonstrukcije prometnih površin se čim bolj prilagajajo obstoječim trasam in reliefu.
(2) Obcestni prostor rekonstruirane glavne ceste in obvoznice Krškega se ureja upoštevajoč značilnosti obstoječega krajinskega vzorca v obvodnem prostoru Save, predvsem pa zasaditve avtohtonih hidrofilnih vrst drevnine v nepravilni razmestitvi, ki povzema značilnosti naravne zaraščenosti. Oblikovanje nasipov se izvede z blagimi zaokrožitvami na stiku z obstoječim terenom.
(3) Za izvedbo krožnega križišča in rekonstrukcije glavne ceste nad jezovno zgradbo na desnem bregu Save se izvede približno 20 m globok vkop v dolomitno pobočje z ustreznim zavarovanjem brežine, in sicer delno kot pilotna stena, delno kot brežina, utrjena s slopi, in delno kot skalna brežina, členjena z vmesnimi bermami. Pri oblikovanju skalnih brežin se čim bolj ohranja naravni lom skale, kjer je to tehnično izvedljivo in ustrezno. Za ozelenitev teh vkopnih brežin se izvedejo bioinženirski ukrepi v smislu spodbujanja naravne sukcesije, kot so izvedba biotorkreta, uporaba rastne pulpe in setev travne mešanice s primesjo semena avtohtonih lesnatih rastlin. Nad zgornjim robom vkopa se predvidi zasaditev plezalk in prevešavih rastlin. Oblikovanje reliefa in zasaditve na tem delu glavne ceste in obvoznice se izvajajo v skladu z načrtom krajinske arhitekture in z ugotovitvami projektantskega nadzora, ki mora biti zagotovljen med gradnjo na celotnem odseku.
(4) Oblikovanje mostu čez Savo se načrtuje v skladu z načeli sodobnega oblikovanja, kot je čim bolj vitka in inženirsko inovativna konstrukcija. Oblikovanje mostu, skupaj z ograjami, svetilkami in drugo urbano opremo, se načrtujejo usklajeno z oblikovanjem objektov in drugih zunanjih ureditev na jezovni zgradbi ter naj bo enostavno, sodobno. Elementi urbane opreme se predvidijo v betonski ali kovinski izvedbi, v svetlosivih ali temnosivih barvnih tonih. Zahteva se zlasti pozorno oblikovanje objekta, ki bo upoštevalo vidni stik in neposredno bližino mestnega jedra Krškega.
(5) Nov most za pešce čez potok Brestanica, neposredno ob Spodnjem gradu, se oblikuje enostavno, po načelih sodobnega oblikovanja, v leseni izvedbi.
(6) Oblikovanje drugih premostitev čez pritoke Save se izvede z upoštevanjem lokalnih značilnosti tovrstnih objektov, s prednostno uporabo lesa in kovine ter enostavnih oblik in z lahkimi konstrukcijami. Premostitve za poljske, vzdrževalne in večnamenske poti ter pešpoti na območjih, ki so redno pod vplivom visokih voda Save, se izvedejo kot brvi, brez ograj.
(7) Visokovodna zaščitna betonska ograja ob mestnem jedru Krškega se oblikuje z upoštevanjem oblikovnih značilnosti mestnega jedra: enostavna betonska konstrukcija, obložena z naravnim kamnom in transparentnim kovinskim zaključkom.
(8) Protihrupni ograji ob obvoznici se izvedeta v betonu ali kovini; uporabijo se peščene, bež in tople sive ali zelenosive barve. Zgornji robovi protihrupnih ograj se izvedejo zvezno, vzporedno z niveleto ceste.
14. člen
(krajinska ureditev obvodnega prostora in urbanistično oblikovanje)
(1) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane s tem državnim lokacijskim načrtom, mora vsebovati načrt krajinske arhitekture. Načrt mora vsebovati predvsem oblikovalske rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa in zasaditev, rešitve v zvezi z urejanjem obcestnih prostorov, ureditev za rekreacijo in dostopov do vode, kmetijskih površin ter rešitve v zvezi z urejanjem vodotokov in drobne urbane opreme. Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane s tem državnim lokacijskim načrtom, se upoštevajo pogoji za arhitekturno in krajinsko oblikovanje, navedeni v tem in v 15. členu.
(2) Oblikovanje reliefa: nadvišanja terena v obvodnem prostoru Save se izvedejo z nasipi, visokimi vsaj 1,5 m nad koto zajezitve. Brežine Save se na odsekih, kjer niso potrebne utrditve, ohranjajo v obstoječem stanju, na odsekih, kjer ni prostorske stiske, se urejajo sonaravno, s pretežno vegetacijskimi zaščitami, na preostalih odsekih pa s klasično težko zaščito. Brežine pritokov se razen izjem, pri katerih so zaradi neposredne bližine pozidave in cest v naseljih potrebne izvedbe klasičnih regulacij, urejajo sonaravno. Brežine ob rekreacijskih območjih in nadomestnih habitatih se ohranjajo v obstoječem stanju, kjer pa to ni mogoče, se utrdijo z vegetacijsko zaščito in blagimi nagibi. Na izlivnih delih pritokov Save se oblikujejo zalivi, rokavi in plitvine ter pragovi maksimalne višine 20 cm. Ureditve so razvidne iz grafične priloge državnega lokacijskega načrta.
(3) Zasaditev vegetacije: na vrhovih novo oblikovanih brežin Save in pritokov ter brežin nadvišanj terena se zasadi lesnata vegetacija. Površine ob vodotokih, ki se urejajo, se zatravijo; na teh površinah in na območjih nadvišanj kmetijskih zemljišč se z upoštevanjem krajinskega vzorca območja zasadijo drevesa in grmovnice v gručah in v obliki mejic. Za vse zasaditve in vegetacijsko zaščito brežin se uporabljajo avtohtone hidrofilne, deloma tudi plodovite vrste dreves in grmovnic. Zasaditve se izvajajo takoj po končanih zemeljskih delih. Odstranitev vegetacije se izvede samo v nujnem obsegu, postopoma na manjših odsekih.
(4) Ureditev kmetijskih površin na območjih nadvišanja terena, ki so prikazana v grafičnem delu državnega lokacijskega načrta, vključuje izvedbo nasipov, ki se zvezno speljejo v ohranjene kmetijske površine na obrobju posega. Pri vzpostavljanju novih kmetijskih površin se smiselno upošteva prejšnji vzorec parcelne strukture, in sicer dimenzije in oblike ter smer ureditve posameznih parcel in okvirna shema poti ter zasaditev mejic.
(5) Ureditve na območju Spodnjega gradu: ob izvedbi nadvišanja terena in sanacije objekta Spodnji grad se zagotovi medsebojno usklajeno oblikovanje ureditev objekta, parkirnih in parkovnih površin, premostitev potoka in zunanja ureditev ob objektu, ki se oblikovno uskladi z dediščinskimi vrednostmi objekta in njegovo prihodnjo namembnostjo ter z ureditvami na levem bregu potoka.
(6) Pri gradnji priključnega daljnovoda se zagotovi sanacija poškodovanih tal in zatravitev ter zasaditev grmovnic ob stebrih.
(7) Na območju urejanja s tem državnim lokacijskim načrtom se na območju naselij Brestanica in Krško ter zaselka Sotelsko, zunaj poselitvenih območij pa v sklopu gradbenih parcel obstoječih objektov, dovolijo: vzdrževanje obstoječih objektov, izvedba frčad in strešnih oken, nadzidave za največ eno etažo. Dozidave in nadomestne gradnje so dovoljene ob zagotavljanju najmanj 5 m odmikov od sosednjih objektov in z upoštevanjem obstoječe gradbene linije fasad ob cestah ter v najmanj taki oddaljenosti od vodotokov, kot je uveljavljena pri bližnjih obstoječih objektih. Strehe naj bodo dvokapne, naklona 35° do 45°, s kritino opečne ali rjave barve, smeri slemen pa usklajene z obstoječo pozidavo in praviloma vzporedne s plastnicami. Fasade prizidkov in nadomestnih gradenj ter prenove fasad se izvedejo v toplih svetlih barvah in usklajeno s fasadami obstoječih objektov. Dovolijo se spremembe namembnosti objektov za stanovanja in storitvene dejavnosti.
(8) Na območju Tovarniške ulice na Vidmu so znotraj meje državnega lokacijskega načrta dovoljeni vzdrževanje obstoječih objektov, izvedba frčad in strešnih oken, nadzidave za največ eno etažo. Dopustne so gradnje novih objektov, nadomestne gradnje in dozidave, vse ob zagotavljanju 5 m odmikov od sosednjih objektov ter ob upoštevanju gradbene linije vzdolž Tovarniške ulice in dovoljene gradbene linije vzdolž obvoznice. Strehe naj bodo dvokapne, naklona 35° do 45°, s kritino opečne rjave barve, smeri slemen pa usklajene z obstoječo pozidavo. Fasade prizidkov in nadomestnih gradenj ter prenove fasad se izvedejo v toplih svetlih barvah in usklajeno s fasadami obstoječih objektov. Pri novogradnjah naj bodo etažnost in višine ter smeri slemen, oblikovanje streh ter fasad usklajeni z obstoječimi objekti. Dovoljene so spremembe namembnosti obstoječih objektov za poslovne, obrtne in storitvene dejavnosti.
(9) Na območju kmetije Gunte 8 se v sklopu določene gradbene parcele dopustita gradnja objektov za potrebe kmetijske in gostinske dejavnosti ter ureditev parkirišča. Novogradnje morajo biti vzdolžne, pritlične z mansardo, smeri slemena usklajene z obstoječo pozidavo, strehe pa dvokapne, naklona 35° do 45°, s kritino opečne ali rjave barve. Morebitne terase, nadstreški in dozidave se oblikujejo z enostavnimi linijami in ravnimi strehami. Fasade novogradenj se izvedejo v toplih svetlih barvah in usklajeno s fasadami obstoječih objektov. Novogradnje niso dovoljene bližje Savi, kot so obstoječi objekti.
(10) Na območjih poselitve v tem državnem lokacijskem načrtu se dovolijo investicijsko vzdrževalna dela in gradnja enostavnih objektov, kot so pomožni objekti za lastne potrebe, kmetijsko-gozdarski objekti, medsosedske in igriščne ograje ter sajenje žive meje pod pogojem, da ureditve niso v nasprotju z javnimi interesi in da z njimi soglašajo organi in organizacije, katerih delovno področje zadevajo ta vzdrževanja in gradnje ter so skladne s predpisanimi pogoji za tovrstne enostavne objekte. Pri gradnji navedenih enostavnih objektov ni dovoljeno približevanje objektov k brežini Save.
(11) Na delu proizvodnega območja se Sadjarstvu Blanca dopušča gradnja objektov za potrebe kmetijske dejavnosti s tem, da novogradnje niso dovoljene bližje Savi, kot so obstoječi objekti. Novogradnje se oblikovno prilagajajo obstoječi pozidavi.
(12) Gradbene parcele obstoječim objektom znotraj meje državnega lokacijskega načrta se določajo glede na namembnost, velikost objekta, oblikovanost zemljišča, lego sosednjih objektov, potek komunalne infrastrukture, ki je v javni in zasebni lasti ter na sanitarno tehnične zahteve in požarno-varnostne odmike od sosednjih objektov. Gradbene parcele ne smejo segati na parcele energetskih in vodnogospodarskih ureditev ter cestnega sveta, ki so določene s tem državnim lokacijskim načrtom.
15. člen
(odvzemi in deponije ter zasipi površin zaradi dviga podtalnice)
(1) Gorvodno in dolvodno od jezovne zgradbe ter z območja jezovne zgradbe se iz struge Save in njenih obrežij na mestih predvidenih razširitev in poglobitev struge odkoplje material v skupni količini okoli pribl. 660.000 m3.
(2) Zaradi ohranitve ali izboljšanja kmetijske pridelave po vzpostavitvi zajezitve se izvede nadvišanje terena. S tem se sanirajo kmetijske površine gorvodno od pregrade hidroelektrarne Krško na območju Pijavšega polja, Gunškega polja, Roženskega polja za železniškim nasipom ter Dolenje Leskovškovega polja. Debelina nadvišanja se prilagodi konfiguraciji terena, tako, da bo zagotovljena končna zgornja kota konsolidiranih tal v višini 1,5 m nad koto normalne (statične) obratovalne gladine. Nadvišanja se izvedejo približno do kote 165,50 m nadmorske višine.
16. člen
(ureditev rekreacijskih površin in dostopov do vode)
(1) V sklopu ureditev obvodnega prostora za ureditev rekreacijskih površin na lokacijah pri Guntah in Rožnem se dopustijo ukrepi za rekreacijske dejavnosti, kot so na primer ureditev poti, dostopov do vode, privezov za čolne, čolnarn in pristanov ter namestitev urbane opreme. Pri Spodnjem gradu v Brestanici se omogoči ureditev parkovne površine in parkirišč za železniško postajo.
(2) Pešpoti in dostopi do vode se uredijo kot večnamenske poti na levem bregu Save od potoka Kladje do Dolenjega Leskovca in na desnem bregu na Pijavškem ter Gunškem polju. Na obvodni ravnici na levem bregu Save pod jezovno zgradbo pa se uredi večnamenska pot, od novega mostu prek Save do križišča Tovarniške ulice. Večnamenska pot je povezana z lokalno cesto Brestanica –Videm ob izlivnem delu potoka Zahoč in pri hiši Sotelsko 5, s podhodoma pod obvoznico in obstoječima prepustoma pod železniško progo.
(3) Dostopi do vode se uredijo tudi na desnem bregu Save dolvodno od jezovne zgradbe (na območju starega mestnega jedra Krškega). Na obstoječih lokacijah dostopov do reke se uredijo novi dostopi, kjer prostor to dopušča tudi pešpoti, na odseku, kjer pa je predviden zid, se izvede s kamnom obložena berma za dostop do vode. Ureditev stopnic se izvede tudi na območju zidu.
(4) Pri izvedbi ureditev se uporabljata avtohtoni saditveni in predvsem naravni gradbeni material. Drobna urbana oprema se na teh območjih glede oblikovanja in materialov medsebojno uskladi in mora biti enostavna za vzdrževanje ter slediti sodobnim oblikovalskim pristopom.
(5) Ureditve dostopov do vode in območja dopustnih rekreacijskih ureditev so razvidne iz grafičnega dela državnega lokacijskega načrta.
17. člen
(ureditev dostopov do vode za potrebe namakanja)
Za potrebe namakanja kmetijskih površin se z večnamenske poti na Pijavškem polju uredijo dostopi do vode na obrežju Save, kjer se lahko namestijo premični agregati: v km 755.110, km 755.410, km 755.850, km 756.150, km 756.600, km 756.950, km 757.490, km 757.820, km 758.230 in na desnem bregu Save na Arškem polju ter na levem bregu Save dolvodno od objektov Sadjarstva Blanca.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA DRUGE DRŽAVNE IN LOKALNE INFRASTRUKTURE – PROMETNE, ENERGETSKE, TELEKOMUNIKACIJSKE, VODOVODNE TER KOMUNALNE
18. člen
(navezava na cestno omrežje)
Jezovna zgradba se naveže na cestno omrežje prek cestnega priključka z glavne ceste G1-5 na območju pregradnega objekta z elementi, ki omogočajo prevoz materiala in opreme med gradnjo in obratovanjem hidroelektrarne.
19. člen
(rekonstrukcija glavne ceste in gradnja obvoznice
s premostitvijo Save)
(1) Glavno cesto G1-5 je zaradi vpliva zajezne gladine in gradnje pregradnega objekta hidroelektrarne Krško treba rekonstruirati na odseku Brestanica–Krško z ureditvijo normalnega prečnega profila 8,5 m, upoštevajoč računsko hitrost 70 km/h.
(2) Rekonstrukcija G1-5 v prvem delu iz smeri Brestanice obsega nadvišanje ceste za 1,5 m nad koto zajezitve, od km 0,450 do km 1,650. Os nivelete ceste sledi trasi obstoječe, zaradi dviga nivelete pa je pomaknjena proti pobočju. Cestni priključek za kamnolom Gunte se rekonstruira in prilagodi rekonstruirani glavni cesti. Cestni priključek do stavbišča hiše na parc. št. *921, k.o. Krško, se izvede prek priključka za kamnolom Gunte in interne ceste.
(3) V drugem delu od km 1,650 do km 1,950 na območju pregradnega objekta rekonstrukcija obsega deviacijo in nadvišanje nad koto zajezitve Save za 1,5 m. Os rekonstruirane ceste se pomakne proti strmemu pobočju do 15 m. Vkopne brežine se ustrezno zavarujejo, da se dosežeta potrebna stabilnost in zaščita.
(4) Zaradi ureditve tranzitnega prometa iz smeri Sevnice je načrtovana gradnja obvoznice Krško od km 1,950 do km 4,050. Obvoznica prečka reko Savo z mostom približno 100 m dolvodno od jezu in poteka po levem bregu do priključka na obstoječo cesto za Nuklearno elektrarno Krško. Trasa obvoznice poteka vzporedno z železniško progo Zidani Most–Dobova, na razdalji najmanj 8 m od osi najbližjega tira.
(5) V sklopu gradnje obvoznice je načrtovana gradnja trikrakega krožnega križišča na desnem bregu reke Save zaradi navezave obstoječe ceste v staro mestno jedro Krško. Zunanji premer krožišča znaša 40 m, notranji premer otoka 25 m, vozišče pa je široko 7,5 m. Upoštevana je hitrost vožnje 40 km/h.
(6) Prečkanje reke Save se izvede z mostom dolžine približno 150,50 m. Načrtovan je gredni most na stebrih, širine skupnega prečnega profila približno 12,30 m in omogoča poleg prometa motornih vozil tudi pešpromet čez most na gorvodni strani ter kolesarski promet na dolvodni strani. Spodnji rob mostne konstrukcije je načrtovan minimalno 1,0 m nad Q100.
(7) Obvoznica se priključuje na obstoječo cesto Tovarniške ulice v klasičnem štirikrakem križišču s pasovi za levo zavijanje na obvoznici iz smeri hidroelektrarne in na kraku Tovarniške ulice. Zaradi ureditve novega križišča je treba prestaviti obstoječa cestna priključka, urejena do obstoječih objektov.
(8) Za potrebe gradbišča se na levem bregu uredi cestni priključek iz obvoznice Krško, ki se po končani gradnji uporablja za potrebe vzdrževanja.
(9) Odsek glavne ceste G1-5 na območju mesta Krško po vzpostavitvi prometa po obvoznici izgubi značaj glavne ceste. Zaradi ureditve območja Zatona se odsek sedanje G1-5 od konca obstoječega podpornega zidu v Krškem do obstoječega cestnega mostu Krško prestavi ob Savo, na vrh novo urejene brežine. Zgornji del prestavljenega odseka se izvede na novem podpornem zidu, spodnji pa na nasutem terenu. Od gorvodnega konca rekonstruiranega odseka do križišča z Dalmatinovo ulico se niveleta ceste ob rekonstrukciji vzpostavi na koti 159.80 in se v omenjenem križišču praktično izenači z obstoječo. Od tu naprej dolvodno se niveleta postopoma dvigne do kote obstoječega križišča pri mostu. Za izboljšanje izrabe prostora se na območju starega mestnega jedra Krško vozišče obstoječe ceste G1-5 (bodoče mestne ceste) zoži, predvidijo se ukrepi za umirjanje prometa in ob vozišču uredijo parkirišča in avtobusna postajališča za potrebe mesta.
(10) Odvodnjavanje zalednih meteornih voda glavne ceste in obvoznice Krško se izvede s sistemom odprtih jarkov in ploščastih ali krožnih prepustov direktno v recipient. Na prečkanjih obvoznice s potoki in jarki se uredijo prepusti. Onesnažene vode z vozišč se odvodnjavajo prek koritnic in požiralnikov v meteorno kanalizacijo ter speljejo prek peskolovov in lovilcev olj ter maščob v recipient v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje padavinskih vod z javnih cest in odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Vgradijo se lovilci olj, katerih velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje je skladno s standardom SIST EN 858-2.
(11) Rekonstrukcija glavne ceste in trasa obvoznice s premostitvijo Save sta razvidni iz grafičnega dela državnega lokacijskega načrta.
20. člen
(objekti – mostovi na pritokih Save)
(1) Zaradi vodnogospodarskih ureditev izlivnih delov potokov ter zaradi rekonstrukcije glavne ceste G1-5, gradnje obvoznice Krško ter drugih poti se uredijo novi in rekonstruirajo obstoječi prepusti in mostovi na potokih na levem bregu: Suhi graben, Kladje, Žekovec, Bobnič, Škocjanski potok, Presladolski potok, Petelinski graben, Leskovški potok, neimenovani potok, Potok v Dobravi, Brestaniški potok, Sremič in Zahoč. Na desnem bregu se uredijo prepusti in mostovi na potokih: Štegina, Pijavški potok, Ledinski graben, Penk, Dvoriški potok, neimenovani potok, Gunški potok in Pleterski potok. Mostovi in prepusti na pritokih morajo biti oblikovani tako, da bodo premostili struge v celoti, ne smejo povzročiti lokalnih zožitev struge, svetla odprtina pa mora zagotoviti prevodnost 100-letnih visokih voda z varnostno višino, ki praviloma ne sme biti manjša kot 50 cm nad koto gladine Q(100).
(2) Obstoječi most čez potok Brestanica se rekonstruira zaradi celovite sanacije objekta, tudi ureditve struge na območju mostu.
(3) V okviru sanacije Spodnjega gradu v Brestanici in ureditve površin v bližini železniške postaje se čez Brestaniški potok zgradi most za pešce.
(4) Ureditve mostov in prepustov na potokih, ki se izvajajo v okviru rekonstrukcij prometne infrastrukture, so razvidne iz grafičnega dela državnega lokacijskega načrta.
21. člen
(zaščita železniškega nasipa in objektov)
(1) Glavna proga I. reda Zidani Most–Dobova se zaradi vpliva zajezne gladine po potrebi zaščiti z ustreznimi ukrepi na naslednjih odsekih železniške proge: od km 469 + 970 do km 471 + 600; od km 471 + 775 do km 472 + 920 in od km 473 + 640 do km 473 + 765. Na odseku od km 474 + 390 do km 473 + 765 in od km 472 + 985 do km 472 + 455 se stabilnost železniškega nasipa zagotovi z zaščitnim obrežnim nasipom s krono širine 3 do 5 m na koti približno 164.60.
(2) Zaradi vpliva zajezne gladine in visokih voda se sanira ali uredi 21 objektov v sklopu železniške proge (prepusti, podvozi, podhodi, mostovi). Obstoječ podhod pri Spodnjem gradu Brestanica se zaradi dviga zajezne gladine zasuje. Ureditve so prikazane v grafičnem delu državnega lokacijskega načrta.
(3) Zaradi gradnje obvoznice se na območju severozahodno od Tovarniške ulice v dolžini približno 200 m odstrani slepi odstavni tir.
(4) Pred posegom v progovni oziroma varovalni progovni pas se na podlagi izdelanih projektnih rešitev pridobijo potrebna soglasja upravljavca železniške infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja področje varnosti v železniškem prometu.
22. člen
(lokalne in dovozne ceste, večnamenske poti, pešpoti
in poljske poti)
(1) Lokalna krajevna cesta LK 193350 na Kantalon v Brestanici se zaradi vpliva zajezne gladine rekonstruira v dolžini približno 0,120 km. Rekonstrukcija ceste obsega dvig nivelete do 3 m in prestavitev osi od brega potoka Brestanica ter ureditev cestišča skupne širine 4 m.
(2) Cesta ob desnem bregu potoka Štegina se zaradi vodnogospodarskih ureditev rekonstruira v dolžini približno 0,200 km. Rekonstrukcija obsega dvig nivelete ceste.
(3) Ob ureditvi zadrževalnika plavin na Pijavškem potoku se nadviša makadamska pot ob levem bregu potoka v dolžini približno 90 m in uredi nov prepust.
(4) Izvedejo se rekonstrukcija oziroma investicijsko-vzdrževalna dela na lokalni cesti 191091 Brestanica–Videm. Ob rekonstrukciji prepustov Zahoč in Sremič ter drugih prepustov se razširi vozišče lokalne ceste. Vozišče ceste se razširi tudi na mestih, ki predstavljajo zožitve cestišča.
(5) Zaradi gradnje obvoznice Krško in ureditve križišča na Tovarniški ulici se ob vznožju nasipa obvoznice na novo uredi dovozna cesta širine 3,5 m v Ribiško ulico. Dostop do Vipapovih vodnjakov in transformatorske postaje ter do vode se uredi z obvoznice Krško v križišču Tovarniške ulice.
(6) Ob gradnji infrastrukturnih vodov za potrebe hidroelektrarne Krško se ob Valvasorjevem nabrežju zgradi pločnik.
(7) Večnamenske poti (vzdrževalna, kolesarska, pešpot in poljska pot) se uredijo na levem bregu Save na območju od potoka Kladje do Dolenjega Leskovca ter od Sotelskega do križišča na Tovarniški ulici in na desnem bregu Save na območju Pijavškega in Gunškega polja ter ob Brestaniškem potoku v Kantalonu. Izvedejo se v makadamu, širine 3,0 m in potekajo deloma po obstoječih poljskih poteh, deloma pa se uredijo na novo.
(8) Kolesarski promet se z večnamenskih poti spelje na obstoječe omrežje cest in poti. Večnamenska pot v makadamski izvedbi, široka 3,0 m, se uredi na levem bregu Save pod jezovno zgradbo do križišča na Tovarniški ulici. Pešdostop do levega brega in nadomestnega habitata se uredi pod obstoječim železniškem in novem, razširjenem cestnem prepustu na izlivnem odseku potoka Zahoč in pri stanovanjski hiši Sotelsko 5. Vzdrževalna pot na desnem bregu Save se uredi dolvodno od mostu obvoznice Krškega in poteka po bermi desne brežine ter podpornega zidu na območju Zatona vse do obstoječega cestnega mostu, kjer se priključi na obstoječo obrežno pot.
(9) Na Pijavškem in Gunškem polju se zaradi nadvišanja terena in zagotovitve dostopov do vode za potrebe namakanja uredijo nove poljske poti, široke 3 m, ki se izvedejo v makadamu. Podrobnejša mreža poljskih poti bo izdelana ob komasacijah, ki pa niso predmet tega državnega lokacijskega načrta.
23. člen
(komunalni, infrastrukturni, energetski in telekomunikacijski vodi, naprave in objekti – skupne določbe)
(1) Za potrebe gradnje in delovanja hidroelektrarne Krško se zagotovijo nove navezave na komunalne, energetske in telekomunikacijske vode ter naprave.
(2) Zaradi gradnje hidroelektrarne Krško se prestavijo, zamenjajo oziroma zaščitijo komunalne, energetske in telekomunikacijske naprave ter objekti. Projektiranje in gradnja teh objektov in naprav potekata v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav.
(3) Na območju tega državnega lokacijskega načrta so dopustna tudi druga križanja komunalnih vodov z ureditvami hidroelektrarne Krško in druga umeščanja ali rekonstrukcije infrastrukturnih vodov in objektov, ki niso določeni s to uredbo, pod pogojem, da se k tem rešitvam predhodno pridobi soglasje investitorja oziroma upravljavca hidroelektrarne.
24. člen
(vodovod)
(1) Objekt hidroelektrarne se priključi na vodovodno omrežje z novim priključnim vodom iz načrtovanega povezovalnega vodovoda Rore–Brestanica. Trasa načrtovanega povezovalnega vodovoda poteka od vodovoda Pod goro ob glavni cesti G1-5, prek novega mostu čez Savo, prečka glavno železniško progo in poteka ob trasi lokalne ceste Brestanica–Videm do vodovodnega sistema Brestanica. Trasa je načrtovana v dolžini približno 1620 m. Prečkanje železniške proge se izvede na mestih obstoječih prepustov. Za potrebe gradbišča se izvede ločeni priključek.
(2) Trasa obstoječega vodovoda, ki poteka med železniško progo in Savo v naselju Sotelsko, in napaja dva obstoječa objekta, se zaradi vpliva zajezne gladine ukine. Za napajanje objekta nasproti čistilne naprave Brestanica in objekta Sotelsko 27 se zgradita nova priključka iz obstoječega vodovoda, ki poteka ob lokalni cesti.
(3) Ob ureditvi zadrževalnika plavin na Pijavškem potoku se zadevna trasa vodovoda za naselje Gornje Pijavško prestavi ob obstoječo cesto.
(4) Na obstoječih črpališčih pitne vode Arto in Rore se zagotovi izvajanje monitoringa in ob morebitnih vplivih izvedejo dodatni zaščitni ukrepi.
(5) Od črpališča pitne vode Arto do kmetije Arto 3A poteka pod strugo potoka Štegina vodovodna cev. Pri sanaciji struge potoka in izvedbi nasipa je treba ugotoviti točno lokacijo in višinski potek vodovodne cevi ter jo zavarovati pred morebitnim pretrganjem.
(6) Zaradi gradnje obvoznice Krško je načrtovana prestavitev dveh Vipapovih vodnjakov tehnološke vode in trase povezovalnega tehnološkega cevovoda. Vodnjaka in povezovalni cevovod se prestavijo med brežino Save in traso obvoznice Krško.
(7) Ureditve vodovodnega omrežja so razvidne iz grafičnega dela državnega lokacijskega načrta.
25. člen
(kanalizacija)
(1) Odpadne komunalne vode iz objekta hidroelektrarne se odvajajo v neprepustno greznico in odvažajo na najbližjo centralno čistilno napravo. Onesnažene padavinske vode iz platojev, urejenih ob objektu hidroelektrarne, se pred izpustom v recipient speljejo skozi lovilce olj in maščob.
(2) V fazi projektiranja kanalizacije mesta Krško je treba upoštevati (lokacijsko dovoljenje, št. 351-307/2002-307 z dne 26. 6. 2002, in št. 351-147/2003 z dne 24. 5. 2005) načrtovane ureditve s to uredbo, ki zahtevajo prestavitev zadrževalnega bazena z razbremenilnikom ZB 1 na levem bregu in delno uskladitev poteka trase kanalizacije v Zatonu na desnem bregu zaradi rekonstrukcije glavne ceste G1-5. Zadrževalni bazen na desnem bregu se predvidi na suhi strani nove ceste. Po zahodni strani ceste se predvidi tudi novi kanalizacijski kolektor od zadrževalnega bazena dolvodno do pribl. profila P101-db, kjer se uredi prehod na vodno stran nove ceste in nadaljuje pod obstoječim cestnim mostom čez Savo dolvodno.
(3) Zgradijo se zbirni cevovodi meteornih in zalednih voda iz urejenih površin ob potoku Štegina in Presladolskem potoku, ob Spodnjem gradu Brestanica ter ob obvoznici Krško (pri križišču Tovarniške ulice), ki se končajo v retenzijskih bazenih.
(4) Zaradi vpliva zajezne gladine Save se za objekte v naselju Gunte načrtuje gradnja kanalizacije za odpadne vode. Za objekt Gunte 8 je načrtovana gradnja čistilne naprave 60 PE, za Gunte 6 pa 5 PE. Zaradi vpliva visokih voda se za objekt Arto 3a načrtuje gradnja čistilne naprave 5 PE.
(5) Zgradijo se čistilne naprave: Rožno-200 PE, Pijavško-250 PE in Dolnji Leskovec-100 PE. Dehidrirano blato iz čistilnih naprav se odvaža na regijsko kompostarno, greznične gošče pa na centralno čistilno napravo Brestanica.
(6) Zgradijo se kanalizacijski kolektorji odpadnih komunalnih voda:
– Kantalon – čistilna naprava Brestanica v dolžini približno 660 m;
– za Šutno v Brestanici v dolžini približno 450 m;
– Zasavska cesta – kolektor Brestanica v dolžine približno 540 m, na katerega se priključijo tudi odpadne komunalne vode Spodnjega gradu Brestanica;
– za naselje Dolnji Leskovec, skupne dolžine približno 860 m;
– za naselje Rožno, dolžine približno 500 m;
– za naselje Pijavško, dolžine 3300 m in
– za naselje Sotelsko, dolžine približno 2815 m.
(7) Ureditve kanalizacijskega omrežja so razvidne iz grafičnega dela državnega lokacijskega načrta.
26. člen
(priključni 110 kV daljnovod)
Hidroelektrarna Krško se vzanka v obstoječe elektroenergetsko omrežje s priključnim 110 kV dvosistemskim daljnovodom, ki poteka iz severovzhodne smeri do obstoječega 110 kV distribucijskega daljnovoda Brestanica–Krško. Trasa priključnega daljnovoda poteka čez elektrarniško dvorišče in naprej po konstrukciji novega mostu obvoznice ter pod železniško progo do končnega dvosistemskega stebra, s katerim oba kabelska sistema preideta v prostozračni daljnovod. Trasa od novega stebra poteka po strmem gozdnatem robu, prečka 2×20 kV daljnovod Sremič–Roto 1 in se vzanka v obstoječi 110 kV daljnovod. Na priključnem mestu se namesti nov daljnovodni steber za potrebe vzankanja. Celotna dolžina trase je približno 1000 m, od tega je kabelske izvedbe v dolžini približno 440 m.
27. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Za potrebe gradnje in lastno porabo hidroelektrarne Krško se zagotovi navezava na obstoječe srednjenapetostno elektroenergetsko omrežje.
(2) Za potrebe napajanja gradbišča se položi 20 kV kablovod iz transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: TP) Valvasorjeva do nove TP Gradbišče, ki se zgradi na levem bregu Save. Trasa kablovoda poteka ob trasi glavne ceste, nato po novi mostni konstrukciji prečka Savo in se priključi v TP Gradbišče. V končni fazi se po odstranitvi gradbišča 20 kV kabel položi po levem bregu Save od novega mostu ob obvoznici Krško do obstoječe TP Papiroti. Gradbiščna 20 kV TP se po končani gradnji odstrani.
(3) Za potrebe lastne rabe hidroelektrarne se zagotovi 20 kV priključek iz prestavljenega 20 kV kablovoda razdelilne TP Brestanica–TP Gunte–TP Valvasorjeva. Trasa kablovoda prečka glavno cesto in se priključi na 20 kV transformator lastne rabe, ki je nameščen v sklopu strojnice. Trasa priključnega kablovoda je dolga približno 90 m.
(4) Obstoječi daljnovod 20 kV Sevnica–Brestanica, ki poteka v vplivnem območju hidroelektrarne Krško, med glavno cesto in Savo, na desnem bregu, se kablira z izjemo ob potoku Štegina, kjer se izvede le prestavitev stebrov daljnovoda. Od mesta, kjer se prične kabliranje po Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za hidroelektrarno Blanca (Uradni list RS, št. 61/05 in 101/05), se trasa nadaljuje v smeri Krškega do Arškega polja, vzporedno z glavno cesto v dolžini približno 850 m. Na Arškem polju se izvede prestavitev daljnovoda na dveh stebrih ob glavni cesti v dolžini približno 250 m. Do Pijavškega polja daljnovod poteka po obstoječi trasi do novega odcepnega daljnovodnega stebra. Nato se zgradi nov daljnovod (odcep Rožno) do obstoječega stebra na desnem bregu v dolžini približno 310 m. Obstoječa razdelilna postaja (RP) Gornje Pijavško se obnovi, obstoječi daljnovod pa kablira do Brestanice. Od razdelilne postaje kablovod poteka vzporedno z glavno cesto, v dolžini približno 725 m, do nove kabelske TP Gornje Pijavško, ki se zgradi v naselju. Iz TP Gornje Pijavško trasa kablovoda poteka v smeri Brestanice, v dolžini približno. 1680 m do nove kabelske 20 kV TP Spodnje Pijavško, ki se zgradi v naselju. V naselju, od glavne ceste do 20 kV TP, trasa kablovoda poteka ob krajevni cesti. Naprej v smeri Brestanice do obstoječega 20 kV kablovoda 20 kV Gunte–Brestanica trasa kablovoda poteka vzporedno z glavno cesto v dolžini 2250 m. Obstoječi 20 kV daljnovod Sevnica–Brestanica in jamborski TP Gornje in Spodnje Pijavško se demontirata.
(5) 20 kV kablovod razdelilna TP Brestanica–TP Gunte–TP Valvasorjeva–razdelilna TP Krško DES se zaradi prestavitve glavne ceste začasno izvede kot prostozračni daljnovod od Gunškega polja do TP Valvasorjeva ob spodnji strani glavne ceste.
(6) Ob prestavitvi glavne ceste se izvede nov 20 kV kablovod od brestaniškega mostu do TP Valvasorjeva v dolžini približno 3170 m. Trasa novega kablovoda poteka na zgornji strani ceste do TP Gunte, nato do TP hidroelektrarna Krško in se naveže v TP Valvasorjeva. Zaradi zahtevnega terena se vzdolž objekta hidroelektrarne Krško izvede nova kabelska kanalizacija, dolga približno 720 m, v katero se poleg energetskega položijo tudi telefonski kablovodi.
(7) Zaradi gradnje obvoznice Krško se prestavi obstoječa zidana TP Vipap in trasa napajalnega 6 kV kablovoda. Transformatorska postaja se zgradi zahodno od trase obvoznice, priključni napajalni kablovod dolg približno 360 m, pa položi med Savo in obvoznico.
(8) Nizkonapetostni (v nadaljnjem besedilu: NN) elektro kabel, ki preko TP Vipap napaja črpalke v Vipapovih vodnjakih, se zaradi obvoznice Krško prestavi tako, da poteka med cesto in Savo.
(9) Z gradnjo obvoznice Krško bo tangirano NN elektroomrežje, prek katerega se napajata dva poslovna objekta ob Tovarniški ulici. Za objekta se izvede novo kabliranje. Kablovod se položi v skupno kabelsko kanalizacijo z 20 kV kablovodom, ki je načrtovan iz smeri novega mostu do TP Papiroti. Kabelska kanalizacija je načrtovana vzporedno s traso obvoznice Krško v dolžini približno 255 m.
(10) Uredi se priključitev črpališč retenzijskih bazenov zalednih voda ob potoku Štegina in Presladolskem potoku, Spodnjem gradu Brestanica in ob novem križišču Tovarniške ulice na NN elektroomrežje.
(11) Uredi se javna razsvetljava novega mostu in krožišča, prestavljene ceste v mestnem jedru Krško in na delu rekonstruirane ceste v Kantalonu.
(12) Uredi se priključitev čistilnih naprav pri objektih Arto 3A, Gunte 6 in 8 ter čistilnih naprav Rožno, Dolnji Leskovec in Pijavško na NN omrežje.
28. člen
(plinovod)
Obstoječe mestno plinovodno omrežje v križišču obvoznice Krško pri Tovarniški ulici se prestavi v dolžini približno 163 m zunaj območja novega križišča na Tovarniški ulici. Ob rekonstrukciji glavne ceste G1-5 v Zatonu, na odseku od km 2,900 do 3,850, je treba ustrezno zaščititi oziroma prestaviti plinovod PE-160 v dolžini približno 307 m.
29. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Za potrebe objekta hidroelektrarne Krško se izvede navezava na javno telefonsko omrežje z zemeljskim kablovodom iz smeri TP Valvasorjeva. Trasa kablovoda poteka ob glavni cesti, vzporedno z 20 kV kablovodi, delno v kabelski kanalizaciji.
(2) Trasa obstoječega telefonskega omrežja, ki poteka med Brestanico in starim mestnim jedrom Krško, se prestavi ob traso 20 kV kablovodov.
(3) Zaradi ureditve križišča obvoznice Krško na Tovarniški ulici je treba obstoječe telefonske kablovode zaščititi ali prestaviti. Na območju rekonstrukcije glavne ceste G1-5 v Zatonu je treba prestaviti obstoječe telekomunikacijsko omrežje.
(4) Za tehnološke potrebe bo elektrarna povezana z elektroenergetskim telekomunikacijskim omrežjem z optičnim kablom v kombinirani strelovodni vrvi na priključnem 110 kV daljnovodu.
30. člen
(signalnovarnostni telekomunikacijski kabli Slovenskih železnic)
(1) Obstoječi signalnovarnostni telekomunikacijski kabli, napajalni NN elektrokabli Slovenskih železnic in telefonski kablovodi, ki so pod vplivom zajezne gladine, se na novo položijo v kanalete. Kanalete v skupni širini 1 m se zgradijo vzporedno z linijo železniških drogov. Navedeni kablovodi se izvedejo ob ureditvi železniškega nasipa gorvodno od železniške postaje Brestanica v dolžini približno 450 m in dolvodno dolžine približno 1100 m.
(2) Trase kablovodov so prikazane v grafičnem delu državnega lokacijskega načrta.
(3) Signalnovarnostni telekomunikacijski kabli v prepustih se ob izdelavi prepustov izkopljejo in položijo v kabelske cevi pod novi prepust ali položijo v cevi na obstoječem premostitvenem objektu.
31. člen
(kabelska televizija)
Pri posegih v omrežje kabelske televizije na območju urejanja Brestaniškega potoka je treba izvesti zaščite kablov z obbetoniranjem ali gradnjo nove kabelske kanalizacije. Zaradi rekonstrukcije glavne ceste G1-5 v Zatonu se prestavi kablovod kabelske televizije na dolžini približno 200 m.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, TRAJNOSTNE RABE NARAVNIH DOBRIN TER ZAGOTAVLJANJA OBRAMBNIH POTREB
IN VARSTVA PRED NARAVNIMI NESREČAMI
32. člen
(posegi v obstoječe objekte)
(1) Zaradi načrtovanih ureditev se porušijo naslednji objekti:
– gospodarski objekt pri hiši Kantalon 3 (k.o. Brestanica, parc. št. *153/2),
– stanovanjski objekt z gospodarskima poslopjema Kantalon 4 (k.o. Brestanica, parc. št. *175, 485/2, 497/5),
– pomožna objekta pri stanovanjskem objektu Kantalon 1 (k.o. Brestanica, parc. št. *152/2 in 484),
– stanovanjski objekt Cesta izgnancev 14 (k.o. Brestanica, parc. št. *19, 8, 9, 555/1),
– stanovanjski objekt Cesta izgnancev 16 (k.o. Brestanica, parc. št. *20, 11 in 559),
– garaža ob Spodnjem gradu v Brestanici (k.o. Brestanica, parc. št. 555/4),
– stanovanjski objekt s pomožnima objektoma Dolnji Leskovec 1 (k.o. Dolnji Leskovec, parc. št. 600/3 in 998; k.o. Rožno, parc. št. 621/1),
– drvarnica in lesena lopa pri stanovanjskem objektu Rožno 7 (k.o. Rožno, parc. št. 268/3, 268/1 in 269),
– pomožni objekt pri stanovanjskem objektu Gunte 8 in zasuje se klet stanovanjskega objekta (k.o. Krško, parc. št. 205/2, 205/1 in 205/6),
– zasuje se klet ob stanovanjskem objektu Gunte 6 (k.o. Krško, parc. št. *514 in 198/4),
– pomožni objekt na levem bregu Save (med profiloma 95 in 96) (k.o. Videm, parc. št. 274 in 354/1),
– več pomožnih objektov ob Ribiški in Tovarniški ulici (k.o. Videm, parc. št. 396/3, 28/2, 343/2, 396/2, 396/1, *153, 28/4, *152, 28/4 in 28/3; k.o. Stara vas, parc. št. 193/4),
– stanovanjski objekt Tovarniška ulica 5 in pomožni objekt (k.o. Videm, parc. št. *151, 265),
– Vipapova vodnjaka (V 2 in V 4) (k.o. Stara vas, parc. št. *517 in 189/53; k.o. Videm, parc. št. 28/5),
– transformatorska postaja Vipap (k.o. Videm, parc. št. 154, 28/1 in 396/1),
– jamborski transformatorski postaji 20 kV Zgornje in Spodnje Pijavško (k.o. Veliki Trn, parc. št. 2752/1, in k.o. Krško, parc. št. 1131/1),
– slepi odstavni tiri med stacionažo železniške proge km 468 + 200 in km 468 + 400 (k.o. Videm, parc. št. 355/10).
(2) Zaradi porušitev se zagotovijo nadomestne gradnje za objekte:
– garaža pri stanovanjskem objektu Gunte 8 (k.o. Krško, parc. št. 206/2), velikosti približno 10 × 15 m, višine – pritličje, streha – simetrična dvokapnica, naklona 35° do 40° ali ravna ali enokapnica, fasada v svetlih toplih barvah, omet ali les, kritina v mat izvedbi in temnih toplih tonih, betonski ali opečni zareznik ali pločevina pri enokapnici ali ravni strehi, oblikovno poenoteno s stanovanjskim objektom,
– gospodarski objekt pri stanovanjskem objektu Rožno 7 (k.o. Rožno, parc. št. 268/3, 268/1, 268/4 in 269) velikost približno 4 × 10 m, višine – pritličje, streha – simetrična dvokapnica ali ravna ali enokapnica, fasada v svetlih toplih barvah, omet ali les, kritina v mat izvedbi in temnih toplih tonih, betonski ali opečni zareznik ali pločevina pri enokapnici ali ravni strehi, oblikovno poenoteno s stanovanjskim objektom,
– Vipapova vodnjaka (V 2 in V 4) (k.o. Stara vas, parc. št. 798/6; k.o. Videm, parc. št. 396/1),
– transformatorska postaja Vipap (k.o. Videm, parc. št. 396/2 in 28/6),
– zidani transformatorski postaji 20/0,4 kV Zgornje in Spodnje Pijavško (k.o. Veliko Trn, parc. št. 2752/1, in k.o. Krško, parc. št. 1131/1).
(3) Na območju obvoznice, od novega mostu do križišča v Tovarniški ulici, se izvede aktivna protihrupna zaščita stanovanjske pozidave ob Cesti 4. julija in Tovarniški ulici.
(4) Zaradi vplivov dviga gladine Save in podtalnice se glede na obseg vpliva zagotovi sanacija, kleti, tlakov ali pritličij naslednjih objektov:
– Gunte 8 (k.o. Krško, parc. št. 205/1 in 205/6),
– Gunte 6 (k.o. Krško, parc. št. *514 in 198/4),
– Spodnji grad v Brestanici (k.o. Brestanica, parc. št. *16/1, *16/2, 1, 555/2 in 555/4),
– Kantalon 1 (k.o. Brestanica, parc. št. *152/1),
– pomožni objekt Slovenskih železnic nasproti čistilne naprave Brestanica (k.o. Brestanica, parc. št. 590/2),
– Sotelsko 27 (k.o. Videm, parc. št. *159).
(5) Zaradi vplivov dviga gladine Save in podtalnice se zagotovi varovanje objektov s pasivnimi ukrepi:
– Arto 3a: nasip terena, gradnja male čistilne naprave;
– Zgornje Pijavško 2: kanalizacija;
– Rožno 7: nasip terena, gradnja zaščitnega zidu, kanalizacija;
– Rožno 5: kanalizacija;
– Zasavska cesta 4, 6, 8, 10, 12, 16, 18 in 20: kanalizacija;
– Kantalon 1: nasip terena, kanalizacija;
– pomožni objekt Slovenskih železnic nasproti čistilne naprave Brestanica: kanalizacija;
– Sotelsko 27: kanalizacija;
– objekti starega mestnega jedra Krško: zaščitni zid in dvig nivelete ceste;
– objekt Dolnji Leskovec 1: nasip terena, zaščitni zid in kanalizacija;
– Spodnji grad v Brestanici: nadvišanje terena, kanalizacija in tesnilna zavesa;
– objekt Cesta prvih borcev 2, Brestanica: zaščitni zid;
– Gunte 8 in 6: mali čistilni napravi.
(6) Porušitve objektov, nadomestne gradnje, sanacije objektov in objekti, varovani s pasivnimi ukrepi, so razvidni iz grafičnega dela državnega lokacijskega načrta.
(7) Za nadomestitev nepremičnin in škode na nepremičninah se ob upoštevanju zahtev njihovih lastnikov zagotovijo ustrezne nadomestne nepremičnine oziroma plača odškodnina.
(8) Nadomestne gradnje za nadomestitev porušenih objektov, ki niso opredeljene v drugem odstavku tega člena, niso predmet tega državnega lokacijskega načrta.
(9) Stavbnim zemljiščem, ki pripadajo objektom, ki se porušijo, se ukine status stavbnega zemljišča.
33. člen
(tla)
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine. Za začasne prometne in gradbene površine ter deponije se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna.
(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, od materialov pa le tisti, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S prometnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je treba preprečiti tudi odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se upoštevajo določbe 35. člena te uredbe. Predvidijo se nujni ukrepi za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah.
(3) Izvajalec zemeljskih del za sanacijo kmetijskih površin izdela v skladu z usmeritvami Poročila o vplivih na okolje za hidroelektrarno Krško, ki ga je izdelal Imos Geateh, d.o.o., Ljubljana, št. projekta PVO-159/05, in je v obvezni prilogi državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: Poročilo o vplivih na okolje), tehnološki elaborat – projekt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani, deponira in uporabi za sanacijo degradiranih tal ter za urejanje novih kmetijskih površin na območjih nadvišanja terena za urejanje nasipov, zelenih rekreacijskih površin in obcestnih prostorov rekonstruiranih cest ter obvodnih prostorov Save in izlivnih delov pritokov. Sanacije površin se začnejo že med gradnjo. Prst se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kakovostnim materialom. Odstranjevanje plasti tal naj poteka postopno, na manjših površinah.
(4) Deponije se izvedejo tako, da se ohranita rodovitnost in količina prsti, pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice. Višina deponiranega materiala na območjih nadvišanj kmetijskih zemljišč ne sme presegati 3 m, pri čemer debelina plasti živice ne sme presegati 1,5 m, nagib brežine pa ne sme preseči 2 : 3. Na odkriti del tal se na matično podlago, ki se oblikuje z naklonom proti Savi, vgradi material, pridobljen s poglabljanjem struge oziroma z drugim ustreznim nasipnim materialom. Nadvišanja se izvajajo v plasteh, katerih debeline se opredelijo glede na značilnosti nasipnega materiala in mehanizacije. Plasti nadvišanja se izvedejo v naklonu 5–10 ‰ v smeri proti reki.
(5) Prevažanje po deponiranem materialu ni dopustno. Deponije se zaščitijo pred onesnaževanjem in erozijskimi procesi. Odstranjene plasti obdelovalnih tal se čim prej razprostrejo nazaj na nadvišan teren; če bi bila vgradnja zaključnih plasti preložena za daljši čas, se deponirani material poseje s travno-deteljno mešanico. Zgornja zaključna plast se po vgradnji podrahlja, pri čemer je pomembno, da je zemljišče suho do globine 1 m. Z ureditvami zaključnega sloja tal se prepreči odnašanje prsti ob deževju in izpiranje v vode.
(6) Vsa dela morajo potekati v obdobju, ko tla niso preveč razmočena. Pri izvedbi del mora biti zagotovljen nadzor pedologa. Med gradnjo se vodi evidenca o mestih in količinah odstranjene prsti in lokacijah za deponiranje ter o nadaljnji uporabi za sanacijo.
(7) Z viški rodovitne zemlje razpolaga lokalna skupnost v skladu z veljavnimi občinskimi prostorskimi akti.
34. člen
(ureditve na območjih kmetijskih zemljišč in gozdov)
(1) Investitor mora omogočiti dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišča med gradnjo in po njej. Omogočiti mora obdelovanje kmetijskih zemljišč, ki niso predmet preurejanja, in gospodarjenje z gozdom ter dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej.
(2) Posegi na kmetijska zemljišča se med gradnjo kar najbolj omejijo.
(3) Po končani gradnji mora investitor čim prej vzpostaviti prejšnje stanje oziroma rekultivirati poškodovana tla. Na vplivnem območju posegov mora zagotoviti izvedbo kmetijskih prostorsko-ureditvenih posegov in dopustiti posege na kmetijska zemljišča, ki jih omogoča zakon o kmetijskih zemljiščih, s katerimi bodo na prizadetih zemljiščih ponovno vzpostavljene možnosti za kmetijsko rabo na površinah, ki bodo med gradnjo začasno izvzete iz kmetijske rabe, ter izdelati preusmeritvene sanacijske načrte za izbrane kmetije na območju vpliva gradnje hidroelektrarne.
(4) Na površinah, na katerih bodo izvedena nadvišanja terena, je treba predhodno odstraniti živico in jo skladno z določili 33. člena te uredbe nato razgrniti na nasipane površine ter rekultivirati za potrebe kmetijske pridelave.
(5) V skladu z 19. členom te uredbe se uredijo dostopi do vode za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč.
(6) Načrtovane sanacije in morebitne nadomestitve kmetijskih zemljišč se zagotovijo v skladu z usmeritvami iz kmetijske študije »Posledice izgradnje HE Krško na ekonomičnost kmetijske proizvodnje«, ki jo je izdelala Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, v marcu 2005.
(7) Odvečni odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd. Pred posekom brežine mora biti skupaj z zavodom, krajevno pristojnim za gozdove, določena površina za posek in evidentirana lesna masa. Po končani gradnji je treba sanirati morebitne poškodbe na gozdnem drevju in gozdnih poteh ter začasnih gradbenih površinah, iz gozda pa odstraniti ves neporabljen material.
(8) Pred posekom brežine mora biti skupno s krajevno pristojnim delavcem Zavoda za gozdove Slovenije določena površina za posek in evidentirana lesna masa.
(9) Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati predpisi in navodila, ki urejajo področje sečnje, ravnanja s sečnimi ostanki, spravila in zlaganja gozdnih lesnih sortimentov ter varstva pred požari v naravnem okolju.
35. člen
(zaščitni ukrepi za varstvo voda)
(1) Zaradi gradnje hidroelektrarne Krško se vodni režim, posebno režim odtoka visokih voda, ne sme poslabšati. Zato investitor zagotovi potrebne ureditve na vodotokih. Naravne struge obstoječih vodotokov se kar najbolj ohranijo.
(2) Ureditve Save in njenih pritokov se izvedejo tako, da se bistveno ne spremenijo narava vodotoka, to je pretok vode in njegova dinamika, kemijska sestava in temperatura vode ter kakovost vode, raznovrstnost habitatov in biološka raznovrstnost. Ureditve pritokov in delov brežin Save, na katerih ni potrebna klasična težka zaščita, se izvedejo sonaravno. Obstoječe brežine se kar najbolj ohranijo, ureditve pa izvedejo v zemeljski izvedbi, stabilizacije strug z lesenimi, na območju premostitvenih objektov pa s kamnitimi talnimi pragovi. Na območju objektov se struge ustrezno zavarujejo s tlakom iz lomljenca in vegetacijo. Brežine se zatravijo in na zgornjih delih zasadijo z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami.
(3) Odvodnjavanje vod s cestnih površin se uredi tako, da ne pride do onesnaženja tal, podzemne vode, stoječe površinske vode ali vode, namenjene pripravi pitne vode. Na območjih rekonstrukcije glavne ceste ter ureditve dostopne ceste, parkirišč in manipulativnih površin hidroelektrarne Krško se odvodnjavanje uredi prek lovilcev olj in maščob, tako da se v strugo Save in pritokov spušča le čista padavinska voda oziroma voda, ki po kakovosti ustreza predpisom in navodilom, ki določajo, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi, in v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi in toplote pri odvodnjavanju voda v vode in javno kanalizacijo. Na sistem odvodnjavanja ne sme biti priključen noben iztok sanitarno-fekalnih ali drugih onesnaženih (tehnoloških) vod.
(4) Preprečiti je treba splakovanje delovnega orodja, spuščanje betonskega mleka ali cementnih odpadkov v vode. Prav tako je treba preprečiti odtekanje naftnih derivatov, ki se uporabljajo za delovanje delovnih strojev in prevoznih sredstev.
(5) Manipulativne površine (ploščadi), na katerih se izvajajo pretakanje goriv in manjša popravila tehničnih naprav, se opremi s koalescentnimi filtri, tako da ni možno neposredno odtekanje odpadnih in izcednih vod v tla, podzemne vode, stoječe površinske vode ali vode, namenjene pripravi pitne vode. Gradnja utrjene ploščadi, opremljene z začasnimi zbirnimi kanali in zbirnikom vod ter lovilcev olj (možni ukrepi za ravnanje z odpadnimi vodami), se predvidi že v okviru programa gradbenih del.
(6) Ob razlitju nevarnih tekočin je treba onesnaženi material odstraniti in odložiti na ustrezno odlagališče. Izvajalci in vzdrževalci hidroelektrarne Krško in prometnic pripravijo načrt za takojšnje učinkovito ukrepanje ob razlitju polutantov (goriva, olja in druge za vodne vire škodljive suspenzije), ki ga potrdi ustrezna služba ministrstva, pristojnega za okolje in prostor, ločeno za čas gradnje in obratovanja.
(7) Načrt vključuje način obveščanja ustreznih strokovnih služb o morebitni nezgodi, predvidene ukrepe za preprečevanje vdora nevarnih snovi v podtalnico, ukrepe za odstranitev sedimenta in izbor lokacije za odlaganje kontaminiranega sedimenta. Med gradnjo se vodi evidenca nevarnih snovi, ki se uporabljajo na gradbišču.
(8) Z gradbeno-tehničnimi rešitvami investitor zagotovi maksimalno zaščito pred izlitjem polutantov s cestišča. Za čas gradnje se izdela elaborat ekološke ureditve gradbišča, ki je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(9) Vrednost pretoka pod pregrado hidroelektrarne Krško do gradnje hidroelektrarne Brežice zagotavlja količino in kakovost vode, da ne pride do čezmernega preraščanja substrata s perifitonskimi algami, prevelikih sprememb v fizikalno-kemijskih parametrih vode glede na naravno stanje in negativnih sprememb v vodnem in obvodnem ekosistemu.
36. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Na celotnem območju gradbišča, prevoznih in manipulativnih površinah se zagotovita zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže, ki vsebuje ostanke hidroizolacijskih materialov ter drugih škodljivih in nevarnih materialov.
(2) Gradbeni odpadki se odstranjujejo, prevažajo in odlagajo skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. V projektni dokumentaciji je treba izdelati načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki za objekte, ki se rušijo in obsegajo prek 100 m2 ter določiti odlagališča odpadkov zunaj poplavnih območij.
(3) Investitor mora za predvidene izkope pripraviti načrt uporabe zemljine in oceno kakovosti zemljine.
(4) Odpadki, primerni za reciklažo, vključno s plavjem, se vračajo v predelavo, komunalni odpadki pa se zbirajo in odvažajo po navodilih pooblaščene organizacije na obravnavanem območju na pristojno odlagališče.
(5) Izvajalec del mora pred začetkom del skleniti s pristojno organizacijo pogodbo za čiščenje, odvoz in zbiranje odpadnega mulja iz usedalnika, čistilnih naprav in lovilcev olj. Pred začetkom del se na površinah, ki bodo poplavljene, in na območju, ki bo prizadeto z dvigom podtalnice, divja odlagališča sanirajo, tako da se odloženi odpadki odstranijo in premestijo na urejeno pristojno odlagališče.
(6) Po končani gradnji se odstranijo vsi odpadki, nastali med gradnjo, in odložijo na ustrezno urejeno odlagališče.
37. člen
(ohranjanje narave)
(1) Celotno območje urejanja se pred gradnjo fotodokumentira v skladu z navodili službe, pristojne za ohranjanje narave.
(2) Za varovanje flore in favne ter biotopov in zagotovitev čim večje pestrosti vodnih in obvodnih biotopov se uporabljajo določbe 11., 13., 14., 16. in 35. člena te uredbe.
(3) Na desnem bregu Save se ob jezovni zgradbi v skladu z 11. členom te uredbe izvede ribji prehod. Nad izlivnimi deli potoka Štegina, Presladolskega potoka in Petelinskega grabna pa se v skladu z istim členom uredijo drstišča. Pri načrtovanju in izvajanju ribjega prehoda ter drstišč mora sodelovati strokovnjak za ribe in ribje prehode.
(4) Nadomestni habitati: na vzhodnem delu Pijavškega polja ob Dvoriškem potoku se uredi kompleks plitvih mlak s položnimi in poraslimi brežinami, ki se občasno vzdržujejo. Na Pijavškem polju se severno od zaselka Gorenje Pijavško na obstoječem terenu uredita dve plitvi gramoznici s strukturirano obalo in poraslimi položnimi brežinami. Izlivni del Dvoriškega potoka na vzhodnem delu Pijavškega polja se v prvi dvoletni fazi prepusti naravni sukcesiji, po dveh letih se dovoli izmenično enostransko čiščenje kanala po odsekih s košnjo, ki se izvaja v drugi polovici julija ali kasneje. Ob izlivu Presladolskega potoka se uredi večnamenska mrtvica s spremenljivim vodnim režimom. Na območju med Sotelskim in Krškim se na ravnici na levi strani Save uredi plitva gramoznica razgibanih oblik in s peščeno-prodnato steno. Brežine mlak, gramoznic in mrtvice se zasadijo z obrežno in močvirsko vegetacijo. Na območjih z manjšimi posegi v brežino Save se uredi bogato zaraščen obrežni pas z visokimi steblikami, vrbovjem in gozdom, kot nadomestni habitat pa se urejajo in vzdržujejo tudi travniške površine z vmesnimi mejicami. Naravni habitati ne smejo biti uničeni pred gradnjo nadomestnih habitatov, če pa to ni mogoče, mora gradnja potekati v fazah, ki omogočajo vsakokratne migracije posameznih populacij. Pri načrtovanju in vzpostavljanju nadomestnih habitatov naj sodelujeta tudi strokovnjak za kačje pastirje in dvoživke.
(5) Pri urejanju brežin Save in pritokov se upoštevajo naslednje zahteve:
– pri izvajanju posegov se kar najbolj ohranjajo obstoječe brežine Save in pritokov, vključno z obvodno vegetacijo,
– na območjih s predvidenimi kamnitimi oblogami se brežine zatravijo, na zgornjih delih brežin pa se zasadijo hidrofilne vrste dreves in grmovnic in plodovite vrste iz družin rožnic,
– pri oblikovanju brežin se zagotavlja razgibanost, podobna naravni, z različnimi nakloni in z zveznimi prehodi v raščeni teren ter z vgradnjo kamnov ali skal različnih velikosti,
– ruša, humus in preostali rastlinski material, odstranjen z območij, poraščenih z invazivnimi tujerodnimi vrstami, se ne uporabljajo za rekultivacijo površin,
– na območjih, kjer je to tehnično izvedljivo in dopustno, se visokorasla drevnina sadi tudi na spodnjih delih brežin,
– pritoki Save se urejajo le v nujnem obsegu, kar najbolj s sonaravnimi ukrepi in uporabo naravnih materialov,
– predvideni zadrževalniki plavin ne smejo onemogočati gorvodne in dolvodne migracije,
– čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin, tako da se posegi v habitatih izvajajo takrat, ko ni obdobje razmnoževanja, vzrejanja mladičev in prezimovanja,
– na območjih, kjer bo treba odstraniti obvodno vegetacijo ali omejke, se zagotovi ustrezna nadomestitev vegetacije,
– priporočljivo je, da se izvajanje del začne v jesenskem času,
– po končani gradnji se poškodbe naravnih habitatov, nastale zaradi izvajanja del, sanirajo tako, da je funkcija poškodovanega habitata čim bolj podobna ali enaka funkciji habitata pred poškodbo.
(6) V ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta se gensko ali kako drugače biotehnološko spremenjeni organizmi ne sproščajo v naravo.
(7) Prehajanje živali pod cestami vzdolž bazena se zagotovi s prepusti na mestih križanj ceste s potoki.
(8) Med gradnjo se prepreči izcejanje kakršnih koli snovi, ki so strupene ali škodljive za vodni živelj. Zemeljska dela se izvajajo tako, da se ne ustvarjajo začasne ali trajne mrtvice oziroma ribje pasti.
(9) Za preprečitev svetlobnega onesnaževanja se dela med gradnjo opravljajo podnevi, ponoči pa le v izjemnih primerih in na omejenem območju.
(10) Izvajalec mora izvajati posege tako, da so kar najbolj prilagojeni življenjskemu ciklu živali, kakor je določeno v Poročilu o vplivih na okolje. Odvažanje proda in poglabljanje struge ter povečevanje naravne kalnosti naj se, kolikor je to mogoče, ne izvajajo v življenjsko pomembnih obdobjih.
(11) Na območjih naravnih vrednot ali v njihovi neposredni bližini se ob morebitnih posegih, ki bi jih lahko kakor koli ogrozili zaradi evidentiranja novih naravnih vrednot in njihovega ohranjanja, zagotovi naravovarstveni nadzor območne službe, pristojne za varstvo narave. Zagotovi se občasen naravovarstveno-geološki nadzor nad zemeljskimi deli. O morebitnih posebnostih ali najdbi se obvestiti ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, oziroma območna služba, pristojna za varstvo narave. Zagotovi se naravovarstveno ukrepanje ob odkritju najdb, za katere se upravičeno domneva, da imajo lastnosti naravnih vrednot in ohranitev na novo odkritih naravnih vrednot v skladu s predpisi, ki urejajo področje ohranjanja narave, in v skladu z Naravovarstvenimi smernicami za pripravo državnega lokacijskega načrta za hidroelektrarno Krško in v Predhodnem mnenju, ki ga je v postopku priprave državnega lokacijskega načrta dal Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju: Naravovarstvene smernice).
(12) Pri izdelavi projektne dokumentacije, ki mora biti pripravljena v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, in pri izvedbi vseh del morajo sodelovati biologi, ki predložijo tudi usmeritve za izvedbo sonaravnih ureditev in blažitev vplivov gradnje na biocenozo.
(13) Pri načrtovanju in izvajanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za državni lokacijski načrt za Hidroelektrarno Krško (ZRSVN, OE Ljubljana, april 2004), in predhodna mnenja, ki so priloga temu odloku in se hranijo pri investitorju ter navajajo posebno varstveno območje SI 3000054 Ajdovska jama–Brestanica (območje Natura 2000), naravni vrednoti 8003 Povšen graben in 7998 Ledinski graben ter ekološko pomembna območja: Sava od Radeč do državne meje (63700), Brestanica (65800) in Ajdovska jama (33300).
(14) Investitor obvesti območno službo, pristojno za varstvo narave, o začetku pripravljalnih in zemeljskih del ter zagotovi naravovarstveni nadzor pri gradnji na tem območju.
(15) Ribiško gospodarjenje v bazenu se uskladi z novimi razmerami, kar se opredeli v ribiško-gojitvenih načrtih.
(16) Izvajalec vsaj štirinajst dni pred začetkom posegov v vodotoke obvesti ribiški družini Sevnica in Brestanica, predloži terminski načrt gradnje, in jima omogoči dostop do gradbišča ter nadzor nad spremembami v vodnem in obvodnem prostoru.
(17) Investitor mora morebitno škodo na vodnem življu poravnati prizadeti ribiški družini. O nadomestnih ukrepih se investitorji, Zavod za ribištvo Slovenije, Ribiška zveza Slovenije in pristojne ribiške družine dogovorijo s posebnim sporazumom.
38. člen
(varovanje objektov in območij kulturne dediščine)
(1) Celotno območje urejanja se pred gradnjo dokumentira (fotografije in druga dokumentacija) v skladu z navodili pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Zagotovi se rezervatno varstvo arheološke dediščine na celotnem ureditvenem območju. Investitor na celotnem območju načrtovanih ureditev zagotovi izvedbo predhodnih arheoloških raziskav po metodologiji ASE – Arheologija na savskih elektrarnah – ki jo podrobneje določi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine. Prav tako zagotovi izvedbo intenzivnih površinskih in podpovršinskih pregledov, geofizikalnih meritev in analize posnetkov iz zraka povsod tam, kjer je bila z ekstenzivnim arheološkim pregledom ugotovljena potrebna izvedba naknadnih pogojev in ukrepov. Zagotovi se izvedba zaščitnih arheoloških izkopavanj potencialno odkritih arheoloških najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki in posebnimi tehničnimi rešitvami, če bi bile te zahtevane na podlagi arheoloških raziskav. Območja morajo biti pregledana in zemljišča sproščena pred začetkom gradnje. Zagotovi se stalen arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli, predvidenimi s to uredbo.
(3) Kadar se na novo najde kulturna dediščina, se pred pripravo projektne dokumentacije zaprosi za izdajo kulturnovarstvenih pogojev.
(4) Gradbišče, deponije, gradbiščne poti, obvozne poti in druge ureditve se ne načrtujejo in ne urejajo na območjih kulturne dediščine. V primerih, ko dela potekajo v neposredni bližini Spodnjega gradu v Brestanici (EŠD 9237), spomenika v Penku (EŠD 5760), Rožnega – arheološko najdišče Sv. Kancijan (EŠD 12068) in cerkev Sv. Kancijana (EŠD 2902) ter Krškega – mestno jedro (EŠD 15931), se med gradnjo fizično zavaruje kulturna dediščina, z ureditvami v vidnem stiku pa se zagotovijo kakovostni ambienti posameznih spomenikov in pogledi na posamezne objekte.
(5) Ureditev objektov in prostora Spodnjega gradu v Brestanici se izvedeta na osnovi idejnega projekta IDP številka IBKK – A200/019A, ki ga je izdelal: IBE, d.d., Ljubljana, v avgustu 2006. Vidni del betonskega zidu s tesnilno zaveso se obloži z naravnim kamnom. Tlak znotraj tesnilne zavese in tlak v atriju se ne sme izvesti do fasad objekta; ob fasadah se izdela kinete v širini približno 60 cm, ki se jih zasuje s prodniki.
(6) Investitor krije stroške površinskih pregledov, morebitnih arheoloških izkopavanj in arheološkega nadzora.
(7) Investitor pravočasno obvesti pristojno službo za varstvo kulturne dediščine o začetku del, da je mogoče zagotoviti konservatorski nadzor in način predstavitve preostalih elementov kulturne dediščine v prostoru.
39. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Za zaščito pred hrupom se kot osnovni ukrep za zmanjšanje emisije hrupa na viru izvede preplastitev cestišča obvoznice z absorpcijsko oblogo.
(2) Kot ukrepa aktivne zaščite se izvedeta protihrupni ograji. Ob Cesti 4. julija se na parapetnem zidu med železnico in lokalno cesto izvede obojestranska absorpcijska ograja v dolga približno 287 m in visoka od 2,5 do 3,0 m, ob Tovarniški ulici pa absorpcijska ograja višine 2,5 m v dolžini približno 200 m.
(3) Za zmanjšanje hrupa v okolju se med gradnjo uporablja sodobna gradbena mehanizacija, ki je opremljena s certifikati o zvočni moči in ne presega s predpisi določenih mejnih vrednosti. Pri prevozu se uporabljajo čim manj hrupna vozila. Delovne naprave se ob neuporabi izklapljajo. Deponije materiala ob betonarnah se umestijo tako, da predstavljajo dodatno protihrupno zaščito objektov, izpostavljenih proti najhrupnejšim delom betonarn. Vsa hrupna dela se izvajajo samo med 7. in 19. uro. Zvočni signali na gradbišču se uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev pa brez potrebe ne obratujejo v prostem teku.
40. člen
(varstvo pred vibracijami)
V objektih v neposredni bližini načrtovanih posegov je priporočljivo opraviti kontrolne meritve tresljajev med obratovanjem najtežje gradbene mehanizacije. Med izvajanjem minerskih del v gradbeni jami in spodnji strugi se izvajajo kontrolne meritve pospeškov tal v bližini stanovanjskih objektov.
41. člen
(varstvo zraka)
Pred zajezitvijo bazena se odstranijo vegetacijski pokrov in površinske humusne plasti tal s tistega območja poplavitve, na katerem niso pomembni za naravno protierozijsko zaščito in za ohranjanje habitatov. Med gradnjo se onesnaženje zraka zmanjša z ustreznim vzdrževanjem in upravljanjem delovnih strojev in prometnih vozil. Zagotovi se vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter prepreči raznašanje materialov z gradbišča.
42. člen
(rešitve in ukrepi za zagotovitev obrambnih potreb
ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Investitor energetskih ureditev izdela načrt ukrepov za primer porušitve jezovne zgradbe. Investitor energetskih ureditev izdela oceno ogroženosti in načrt zaščite in reševanja pred začetkom obratovanja hidroelektrarne. Pri načrtovanju objektov se izdela in upošteva študija o ogroženosti zaradi morebitne porušitve jezu oziroma poplavnega vala in upoštevajo posledice porušitve pregrade, morebitne možne okvare ali napake pri obratovanju zapornic ali posledice izjemno visokih voda ter predvidijo ustrezni ukrepi.
(2) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe državnega lokacijskega načrta ne sme poslabšati. Za zaščito pred požarom med gradnjo se na gradbišču uredi hidrantna mreža. Požarna voda se zagotovi iz lastnega vodovodnega sistema iz reke Save.
(3) Med obratovanjem se v hidroelektrarni Krško zagotovi protipožarni sistem s hidrantno mrežo in gasilnimi aparati. Dostop do bazena za dodatno črpanje požarne vode se zagotovi na območju dostopov do vode za potrebe namakanja, na rekreacijskih območjih in na posebej za ta namen urejenih dostopih. Manipulativne površine za intervencijska vozila in druge potrebe gašenja požara ter za varen umik ljudi in premoženja se zagotovijo na ploščadi ob jezovni zgradbi ter ob posameznih rekreacijskih ureditvah. Na območju jezovne zgradbe se zagotovijo razmere za varen umik ljudi ob nesreči.
(4) Zagotovijo se potrebni odmiki med objekti. Pri izvedbi elektroenergetskih objektov in naprav se upoštevajo zadostni odmiki objektov od vodnikov.
(5) Dostopi do vode, ki se urejajo za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč na desnem bregu, in večnamenska pot pri Rožnem na levem bregu se uredijo tudi za potrebe črpanja požarne vode.
43. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
Vodi 110 kV daljnovoda se oddaljijo od stanovanjskih objektov, kar se zagotovi tudi z ustrezno višino stebrov in manjšimi povesi vzdolž daljnovodne trase.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE
44. člen
(etape)
(1) Prostorska ureditev se izvaja postopno na celotnem območju gradnje, delitev na manjše, zaključene funkcionalne celote je možna glede na izbrano tehnologijo gradnje. Najprej se izvede priprava gradbišča objekta hidroelektrarne s pripadajočo prometno, energetsko, vodovodno in drugo komunalno infrastrukturo. Prometna infrastruktura vključuje tudi gradnjo krožišča in mostu obvoznice s tistimi nujnimi elementi, ki omogočajo uporabo obeh objektov med gradnjo jezovne zgradbe. Sledijo izkop prve gradbene jame, v kateri se zgradijo štiri pretočna polja in priključni nasip, izkop druge gradbene jame, v kateri se zgradita peto pretočno polje in objekt strojnice ter vzporedno urejanje bazena in dolvodnih brežin, ki mora biti končano sočasno z vzpostavitvijo zajezitve oziroma z začetkom poskusnega obratovanja. Po tem mejniku se izvajajo le še tista zaključna dela, ki niso v neposredni zvezi z obratovanjem objekta hidroelektrarne Krško (rekultivacije kmetijskih zemljišč, zapolnjevanje notranjih deponijskih prostorov). Dela se v okviru tehničnih možnosti terminsko uskladijo z zahtevami Poročila o vplivih na okolje glede čim večjega varovanja naravnega okolja z upoštevanjem vegetacijskega obdobja rastlin, ribjega drsta in drugih živalskih razvojnih ciklov.
(2) Pred dvigom vode v bazenu na obratovalno gladino in začetkom obratovanja hidroelektrarne Krško se zagotovijo dokončne ureditve vseh objektov in naprav, potrebnih za njeno delovanje, in vse ureditve, ki so potrebne zaradi vplivov, tudi sanacije odlagališč odpadkov na območju predvidenih ureditev ter morebitno preureditvijo protipoplavnih zaščit za objekte, ki se nahajajo dolvodno od hidroelektrarne Krško.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
45. člen
(monitoring)
(1) Investitor zagotovi celosten načrt monitoringa med gradnjo in obratovanjem hidroelektrarne, ki ga določa Poročilo o vplivih na okolje.
(2) Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja (tla, površinske in podzemne vode, zrak, hrup, živali in rastline) se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke spremljanja stanja morajo omogočati kontinuirano pridobivanje podatkov. Monitoring se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo področje prvih meritev in obratovalnih monitoringov hrupa ter pogoje za njihovo izvajanje, in usmeritvami, določenimi v Poročilu o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni. Investitor mora poskrbeti za dostopnost podatkov.
(3) Dodatni ustrezni in zaščitni ukrepi, ki jih je investitor dolžan izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,
– sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,
– sprememba rabe prostora,
– drugi ustrezni ukrepi.
46. člen
(organizacija gradbišča)
(1) Organizacija gradbišča je omejena na območje ureditve in se opredeli v projektu ekološke ureditve gradbišča. Gradbišče na območju jezovne zgradbe se pri obeh gradbenih jamah loči od korita s posebnim betonskim zidom, pri čemer tok reke pri prvi gradbeni jami ostaja v sedanji strugi, med gradnjo druge gradbene jame pa teče po štirih že zgrajenih pretočnih poljih. Obe gradbeni jami pred vdorom vode ščitijo betonski objekti in nasipi, prečno se izvedejo nasipi, vzdolž struge pa betonski objekti. Pred gradnjo objektov se vsaka gradbena jama zatesni, voda pa se izčrpa. Velik del gradbiščne infrastrukture zaradi omejenega prostora ostane na gradbišču hidroelektrarne Blanca in od tam služi tudi za potrebe gradnje hidroelektrarne Krško.
(2) Delovno območje hidroelektrarne Krško se zavaruje z zaščitno ograjo višine 2,20 m.
(3) Gradbiščni objekti se uredijo v bližini jezovne zgradbe. Dovozna cesta do gradbišča na desnem bregu se izvede z obstoječe glavne ceste G1-5 in po rekonstrukciji z njene rekonstruirane trase, na levem bregu pa s trase načrtovane obvoznice Krško, ki se do konca gradnje hidroelektrarne Krško uporablja le kot gradbiščna cesta.
(4) Za pranje blata s koles vozil, ki zapuščajo gradbišče, se ob dovozni cesti uredi bazen oziroma ploščad, ki jo bo mogoče uporabiti za pretakališče goriva za vse delovne stroje na gradbišču pri obeh gradbenih jamah in bo opremljena s hidranti in priključkom na meteorno kanalizacijo. Bazen oziroma ploščad se po končani gradnji odstrani.
(5) Na gradbišču se uredi razsvetljava, s katero se doseže približno enaka razporeditev svetlobe od 30 do 100 luxov. Po gradnji se mreža odstrani.
(6) Med gradnjo se odpadna voda iz objekta na jezovni zgradbi odvaja na montažno čistilno napravo z iztokom očiščenih vod v Savo. Meteorne vode s parkirišč in platojev se preko lovilcev olj po meteorni kanalizaciji odvedejo v Savo. Zagotovljena mora biti takšna organizacija gradbišča, da preprečuje vsakršno onesnaževanje vode, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke.
(7) Skladišče vnetljivih snovi se uredi v tipskem kontejnerju, opremljenem z lovilno posodo prostornine vsaj 200 l, nameščenim ob gradbiščni ograji in obdanim z varnostno ograjo.
(8) Manjše deponije polizdelkov se uredijo na deloviščih ob mestih vgrajevanja, delno pa v priročnem skladišču v okviru glavnega gradbišča. Morebitno deponiranje polizdelkov zunaj meja delovišč izvajalec uskladi s projektantom, izvajalcem nadzora in lokalno skupnostjo.
(9) Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe komunikacije in ureja čim manj novih dovoznih poti. Prevoz materiala naj, kolikor je le mogoče, ne poteka skozi naselja.
(10) Poleg obveznosti, navedenih v predhodnih členih te uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalca med gradnjo tudi:
– zagotovitev ustreznega odvijanja motornega in pešprometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– zagotovitev posnetka stanja obstoječih cest in drugih površin, po katerih bo potekal gradbiščni promet oziroma po katerih se bodo izvajale preusmeritve prometa med gradnjo,
– zagotovitev dostopov do bivalnih, kmetijskih in drugih objektov in zemljišč,
– ustrezna ureditev vseh cest, ki bi morebiti služile obvozu ali prometu med gradnjo pred začetkom del, po končani gradnji pa sanacija vseh poškodb,
– ustrezna zaščita infrastrukturnih objektov, naprav in drugih objektov, po končani gradnji pa sanacija poškodb,
– ob nezgodah zagotovitev takojšnjega ukrepanja ustrezno usposobljenih delavcev.
47. člen
(razmejitve in primopredaja)
(1) Investitor posamezne ureditve pripravi ustrezne razmejitve in preda potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh prometnih in vodnogospodarskih ureditev, ureditev komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov ter drugih naprav, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo te ureditve in naprave, ne bo prevzel v upravljanje.
(2) Po končani gradnji morajo upravljavci tiste infrastrukture, ki ni hidroelektrarna Krško (prometne in vodnogospodarske ureditve, komunalne, energetske in telekomunikacijske naprave in vodi ter drugi vodi in naprave), le-to prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.
(3) Po gradnji obvoznice Krško se nadomeščena državna cesta G1-5 prenese med občinske ceste, še prej pa se odpravijo poškodbe, povzročene z gradnjo.
48. člen
(razmejitev financiranja prostorske ureditve)
(1) Razmejitev financiranja investicij med upravljavci vodne, državne, lokalne in energetske infrastrukture se določi v skladu z Zakonom o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo), Koncesijsko pogodbo za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save (št. 354-01-61/97 z dne 8. 7. 2002) ter aneksom št. 1 (z dne 26. 11. 2004) in določbami te uredbe.
(2) Koncesionar, Holding slovenske elektrarne, d.o.o., je investitor objektov energetskih ureditev ter drugih ureditev, določenih v »Programu izvedbe infrastrukturnih ureditev za hidroelektrarno Krško,« ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije, na osnovi in skladno z določbami Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo) in Koncesijsko pogodbo za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save (št. 354-01-61/97 z dne 8. 7. 2002) ter aneksom št. 1 (z dne 26. 11. 2004).
(3) Koncedent, Republika Slovenija, ki jo zastopa Vlada Republike Slovenije, kot investitor ureditev vodne infrastrukture ter ureditev državne in lokalne infrastrukture zagotovi sredstva za izvedbo teh ureditev iz državnega proračuna in okoljskih dajatev in strukturnih skladov EU oziroma zagotovi vključitev teh ureditev v razvojne načrte javnih podjetij, katere potrjuje ministrstvo, pristojno za energijo.
(4) Posamezni pooblaščeni upravljavci in investitorji oziroma soinvestitorji ureditev vodne, državne in lokalne infrastrukture so za:
– gradnjo krožišča na G1-5 pri hidroelektrarni Krško, gradnjo mostu v dolžini 150,50 m in gradnjo obvoznice od mostu do km 4 + 050: Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Holding Slovenske elektrarne, d.o.o., in Občina Krško (soinvestitorji, skladno s sporazumom z dne 14. 11. 2005);
– gradnjo povezovalnega vodovoda Rore–Brestanica: Holding Slovenske elektrarne, d.o.o., in Občina Krško (soinvestitorja);
– gradnjo priključnega vodovoda hidroelektrarne: Holding Slovenske elektrarne, d.o.o., (soinvestitor);
– gradnjo pločnika na Valvasorjevem nabrežju: Holding Slovenske elektrarne, d.o.o., in Občina Krško (soinvestitorja);
– prestavitev ceste G1-5 na območju Zatona in ureditev parkirišč v Starem mestnem jedru Krško: Občina Krško (upravljavec in soinvestitor);
– ureditev lokalne ceste Videm–Sotelsko–Brestanica: Občina Krško (upravljavec in soinvestitor), Ministrstvo za okolje in prostor – INFRA, d.o.o. (soinvestitor) in Holding Slovenske elektrarne, d.o.o., (soinvestitor);
– nadvišanje polj in sanacija kmetijskih zemljišč: Ministrstvo za okolje in prostor – INFRA, d.o.o. (soinvestitor), Holding Slovenske elektrarne, d.o.o (soinvestitor);
– poseg na lokalni cesti v Kantalon: Ministrstvo za okolje in prostor – INFRA, d.o.o. (soinvestitor), Občina Krško (upravljavec);
– sanacijske ukrepe na železnici: Ministrstvo za okolje in prostor – INFRA, d.o.o. (soinvestitor), Holding Slovenske elektrarne, d.o.o (soinvestitor); Slovenske železnice (upravljavec);
– priključni 110 kV daljnovod: javno podjetje za prenos električne energije (investitor in upravljavec);
– prestavitve distribucijskega elektroomrežja: Ministrstvo za okolje in prostor – INFRA, d.o.o. (soinvestitor) in javno podjetje za distribucijo električne energije (soinvestitor in upravljavec);
– javno razsvetljavo: Ministrstvo za okolje in prostor – INFRA, d.o.o. (soinvestitor), Občina Krško (soinvestitor in upravljavec);
– prilagoditve obstoječega distribucijskega plinovodnega omrežja: Adriaplin, d.o.o. (upravljavec in investitor);
– prestavitve in zavarovanje obstoječega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja: Ministrstvo za okolje in prostor – INFRA, d.o.o. (soinvestitor), Občina Krško/Kostak Krško (soinvestitor in upravljavec);
– gradnjo javne kanalizacije in malih komunalnih čistilnih naprav: Občina Krško (investitor s sredstvi investicijskega transfera Ministrstva za okolje in prostor in upravljavec);
– prestavitve telefonskega omrežja: Ministrstvo za okolje in prostor – INFRA, d.o.o. (investitor), Telekom Slovenije, d.d. (upravljavec);
– prestavitve vodov kabelske televizije: Ministrstvo za okolje in prostor – INFRA, d.o.o. (investitor), ANSAT, d.o.o. (upravljavec);
– poglabljanje spodnje struge: Ministrstvo za okolje in prostor – INFRA, d.o.o. (soinvestitor), Holding Slovenske elektrarne, d.o.o (soinvestitor);
– vodnogospodarske ureditve: Ministrstvo za okolje in prostor – INFRA, d.o.o. (soinvestitor), Holding Slovenske elektrarne, d.o.o (soinvestitor).
(5) Sredstva za ureditev vodne infrastrukture in državne ter lokalne infrastrukture se zagotovijo skladno s Programom izvedbe infrastrukturnih ureditev za hidroelektrarno Krško iz drugega odstavka tega člena.
49. člen
(dodatne obveznosti)
Poleg obveznosti, navedenih v prejšnjih členih te uredbe, so obveznosti investitorjev tudi:
– ureditev dostopov do zemljišč in objektov, ki v državnem lokacijskem načrtu niso opredeljeni, so pa utemeljeni in zahtevani v postopku zaslišanja prizadetih strank;
– obvestiti vse zainteresirane o vseh dejstvih, povezanih z gradnjo (trajanje, motnje in podobno) ter z načrtovanimi rešitvami in ukrepi za preprečevanje motenj in jih po potrebi z njimi uskladiti;
– izdelati obratovalni pravilnik za hidroelektrarno Krško pred tehničnim pregledom in pred izdajo uporabnega dovoljenja. Pri pripravi obratovalnega pravilnika mora koncesionar vključevati tudi Ministrstvo za okolje in prostor, Upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost;
– sanirati poškodbe na infrastrukturnih objektih, napravah in drugih objektih, nastale zaradi gradnje in obratovanja hidroelektrarne Krško;
– izvajati revitalizacijo kmetijskih zemljišč ob udeležbi kmetijskih strokovnjakov;
– če se pri izvajanju del opazi neznana elektroenergetska naprava, takoj ustaviti dela in o tem obvestiti upravljavca omrežja.
X. IZDELAVA PROJEKTOV ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA IN DOVOLJENA ODSTOPANJA
50. člen
(izdelava projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja)
Pri projektiranju objektov hidroelektrarne Krško in javne infrastrukture je treba upoštevati gladine 100-letne visoke vode Save, 3290 m3/s.
51. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Pri realizaciji državnega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških (hidroenergetskih), vodnogospodarskih, prometnih, inženirsko-geoloških, hidroloških, geomehanskih, seizmičnih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega (hidroenergetskega), vodnogospodarskega, oblikovalskega, prometno-tehničnega, ekonomsko-finačnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Skladno z odstopanji od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, se prilagodijo tudi gradbene parcele.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja.
(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti vse stacionaže objektov in naprav natančno določene. Dopustna so manjša odstopanja od navedenih, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna v skladu z določbami prvega in drugega odstavka tega člena. Za lociranje pomembnejših objektov se uporabijo koordinate Gauss-Kruegerjevega geodetskega sistema.
52. člen
(gradnja enostavnih objektov)
Na območju državnega lokacijskega načrta se v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, dovoli gradnja naslednjih pomožnih infrastrukturnih objektov:
– pomožni cestni objekti,
– pomožni energetski objekti,
– pomožni telekomunikacijski objekti,
– pomožni komunalni objekti.
XI. NADZOR
53. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor – Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
XII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
54. člen
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje državnega lokacijskega načrta iz 3. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Odlok o Prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Krško za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Krško za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 7/90 in Uradni list RS, št. 38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 59/97, 68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99, 97/01, 71/02, 90/02, 99/02, 116/02 in 79/04);
– Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Sevnica za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Sevnica za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 10/88 in 20/89 ter Uradni list RS, št. 20/94, 102/00, 36/02 in 87/04);
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Krško (Uradni list RS, št. 75/96, 73/00, 101/01 in 15/05);
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 4/04 in 38/05);
– Odlok o ureditvenem načrtu Brestanica–Trg (Uradni list RS, št. 6/96);
– Odlok o lokacijskem načrtu Centralna čistilna naprava Brestanica (Uradni list RS, št. 6/02);
– Odlok o ureditvenem načrtu Staro mestno jedro Videm (Uradni list RS, št. 16/02);
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih tovarne Videm Krško (Uradni list RS, št. 2/92);
– Odlok o ureditvenem načrtu staro mestno jedro II – Krško (Uradni list RS, št. 63/93 in 39/05);
– Odlok o ureditvenem načrtu ožjih ureditvenih območij III, IV in V zgodovinskega jedra Krško (SDL, št. 8/86; Uradni list RS, št. 63/93 in 62/01).
55. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-61/2006/13
Ljubljana, dne 28. septembra 2006
EVA 2006-2511-0170
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti