Uradni list

Številka 131
Uradni list RS, št. 131/2004 z dne 6. 12. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 131/2004 z dne 6. 12. 2004

Kazalo

5562. Akt o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine za prenosno omrežje zemeljskega plina, stran 15733.

Na podlagi drugega odstavka 32. člena in 87. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 – popr., 52/02 – ZJA, 110/02 – GZO-1, 50/03 – odl. US in 51/04) ter 6. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za energijo (Uradni list RS, št. 63/04 in 95/04), svet Javne agencije Republike Slovenije za energijo izdaja
A K T
o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine za prenosno omrežje zemeljskega plina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. Namen in predmet urejanja
1. člen
S tem aktom se določa metodologija za obračunavanje omrežnine za prenosno omrežje zemeljskega plina na ozemlju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: metodologija za obračunavanje) na način, ki vzpodbuja učinkovitost izvajalcev in uporabnikov prenosnega omrežja (v nadaljnjem besedilu: uporabnik omrežja).
S tem aktom se določa tudi:
– metoda za določanje omrežnine,
– način obračuna omrežnine za prenos zemeljskega plina, način obračuna količinskih odstopanj in posebnih sistemskih storitev za uporabnika omrežja,
– način izdajanja računov in plačevanje,
– določanje količin v času okvare in vzdrževanja,
– veljavnost pogodbe o dostopu,
– cena za prenos, cena za količinska odstopanja in cena za prekoračitve prenosne zmogljivosti.
2. Pojmi in definicije
2. člen
V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v Energetskem zakonu (v nadaljnjem besedilu: EZ) in podzakonskih predpisih, izdanih na njegovi podlagi, poleg tega pa imajo v tem aktu uporabljeni pojmi naslednji pomen:
 
dnevni odjem:
je količina zemeljskega plina prevzetega ali predanega v obračunskem dnevu v Sm3,
 
dnevni primanjkljaj količin:
je negativna razlika med prevzeto in predano količino zemeljskega plina za potrebe uporabnika omrežja v obračunskem dnevu,
 
dnevni presežek količin:
je pozitivna razlika med prevzeto in predano količino za potrebe uporabnika omrežja v obračunskem dnevu,
 
izravnava:
je postopek izravnave med prevzeto količino na enem ali več prevzemnih mestih in predano količino zemeljskega plina na enem ali več predajnih mestih uporabnika omrežja,
kumulativno odstopanje znotraj
obračunskega meseca:
je razlika med prevzemom in predajo zemeljskega plina od prvega dneva meseca do dneva ugotavljanja odstopanja znotraj obračunskega meseca,
 
kumulativno odstopanje znotraj
obračunskega dneva:
je razlika med prevzemom in predajo zemeljskega plina od začetka obračunskega dne do trenutka ugotavljanja odstopanja znotraj obračunskega dneva,
 
obračunski dan:
je časovno obdobje 24. zaporednih ur, in sicer od 8:00 ure zjutraj do 8:00 ure zjutraj naslednjega dne,
 
obračunski mesec:
je časovno obdobje, ki se začne z uro pričetka prvega obračunskega dne meseca do ure pričetka prvega obračunskega dneva v naslednjem mesecu,
obračunsko leto:
je časovno obdobje ki se začne z uro pričetka prvega obračunskega dne v letu do ure pričetka prvega obračunskega dneva v naslednjem letu,
 
odjemna skupina:
je skupina v katero se razvrsti odjemalec, glede na zakupljeno zmogljivost,
 
pogodba o dostopu:
je pogodba, ki jo skleneta upravičeni odjemalec ali vsak izvajalec energetske dejavnosti na področju zemeljskega plina in sistemski operater prenosnega omrežja zemeljskega plina: v nadaljnjem besedilu: sistemski operater) in s katero se sporazumeta o uporabi prenosnega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: prenosnega omrežja),
 
pogodbena prenosna
zmogljivost:
je največja dnevna količina zemeljskega plina, ki je za uporabnika omrežja določena v pogodbi o dostopu za prevzem na enem ali več prevzemnih mestih in predajo na enem ali več predajnih mestih,
 
predajno mesto:
je mesto na katerem sistemski operater preda uporabniku omrežja zemeljski plin za lastne potrebe ali za izvajanje distribucije preko distribucijskega omrežja zemeljskega plina,
 
predani zemeljski plin:
je količina plina, ki jo sistemski operater preda uporabniku omrežja na enem ali več predajnih mestih v določenem časovnem obdobju, kot na primer ura, dan, mesec in leto, v standardnih kubičnih metrih,
 
prevzemno mesto:
je točka na prenosnem omrežju, v kateri sistemski operater na podlagi pogodbe z uporabnikom omrežja prevzame v prenos dogovorjene količine zemeljskega plina,
prevzeti zemeljski plin:
je količina plina, ki jo prevzame odjemalec na enem ali več prevzemnih mestih v določenem časovnem obdobju (npr. ura, dan, mesec, leto,) po nalogu uporabnika omrežja v standardnih kubičnih metrih,
 
standardni kubični meter
(v nadaljnjem besedilu: Sm3):
je količina zemeljskega plina v volumnu enega kubičnega metra pri absolutnem tlaku 1,01325 bar in temperaturi 15° C,
 
tolerančno območje:
je območje znotraj določenih mej, izraženih v % vsote pogodbene prenosne zmogljivosti uporabnika omrežja.
Pomen v tem aktu uporabljenih okrajšav je določen v Prilogi 1, ki je sestavni del tega akta.
II. METODA ZA DOLOČANJE OMREŽNINE
3. člen
Za določanje omrežnine se uporablja metoda poštne znamke, kar pomeni sistem enotnih tarifnih postavk za obračunavanje omrežnine na celotnem območju Republike Slovenije, v okviru posamezne odjemne skupine.
Metoda iz prejšnjega odstavka velja za vse tlačne nivoje na prenosnem omrežju in za vse vrste odjemalcev, razvrščenih v isto odjemno skupino.
Sistemski operater obračunava omrežnino za uporabo prenosnega omrežja zemeljskega plina za vsako odjemno mesto – priključek oziroma za vsako pravno osebo – odjemalca posebej.
Obračun omrežnine se izvrši na podlagi uvrstitve odjemnega mesta ali odjemnih mest iste pravne osebe, ki je odjemalec plina iz prenosnega omrežja, skladno s Tabelo 1 Priloge 2, ki je sestavni del tega akta.
Obračun omrežnine je dopusten za več odjemnih mest skupaj, če so ta odjemna mesta iste pravne osebe, ki je odjemalec plina iz prenosnega omrežja.
V primeru, da je odjemalec distribucijsko podjetje ali posrednik, pod pogoji iz 73. člena EZ, je obračun omrežnine lahko skupen za vsa odjemna mesta preko katerih so njegova distribucijska omrežja povezana s prenosnim omrežjem.
Omrežnina se za posamezno odjemno mesto in s tem za posameznega odjemalca določi pod pogoji in na način določen s tem aktom, upoštevaje pogodbeno dogovorjen obseg prenosa zemeljskega plina.
III. DOSTOP, SISTEMSKE IN POSEBNE SISTEMSKE STORITVE
1. Dostop do prenosnega omrežja
4. člen
Uporabnik omrežja s pogodbo o dostopu pridobi pravico do uporabe prenosnega omrežja za prenos količin zemeljskega plina skozi prenosno omrežje od enega ali več vnaprej določenih prevzemnih mest v okviru razpoložljivih zmogljivosti, do enega ali več vnaprej določenih predajnih mest za pogodbeno določen čas in v obsegu zakupljenih pogodbenih prenosnih zmogljivosti, izraženih v Sm3/dan.
Vnaprej določena prevzemna mesta lahko uporabnik omrežja spreminja v okviru razpoložljivih zmogljivosti prevzemnih mest.
Uporabnik omrežja zakupi pogodbeno prenosno zmogljivost za posamezno predajno mesto. Zakup pogodbene prenosne zmogljivosti za večje število predajnih mest skupaj je možno le skladno z določili 3. člena tega akta.
V primeru skupne prenosne zmogljivosti za večje število predajnih mest lahko uporabnik omrežja pogodbeno prenosno zmogljivost koristi na kateremkoli od teh predajnih mest v okviru pretočnih zmogljivosti predajnega mesta, pri čemer lahko sistemski operater od uporabnika omrežja zahteva, da mu posreduje dnevno napoved, v kolikor je koriščenje prenosne zmogljivosti (PK) za ta dan večje od 50000 Sm3/dan.
Za obračun izravnave odstopanj med prevzeto in predano količino uporabnika prenosnega omrežja in za obračun prekoračitev pogodbene prenosne zmogljivosti se uporabi vsota pogodbenih prenosnih zmogljivosti uporabnika omrežja (PK(T)).
2. Sistemske storitve
5. člen
Sistemske storitve, ki jih sistemski operater prenosnega omrežja zagotavlja uporabniku omrežja v obsegu koriščenja dostopa, so:
1. vodenje, upravljanje in zagotavljanje dostopa do prenosnega omrežja,
2. pokrivanje lastne rabe zemeljskega plina,
3. ugotavljanje in obračunavanje izravnave odstopanj prevzema in predaje zemeljskega plina od napovedi.
6. člen
Sistemski storitvi ugotavljanje in obračunavanje izravnave odstopanj prevzema in predaje zemeljskega plina od napovedi iz prejšnjega člena sta:
a) izravnava urnih količinskih odstopanj (negativnega ali pozitivnega dovoljenega urnega količinskega odstopanja) med prevzeto in predano količino zemeljskega plina za uporabnika omrežja v mejah tolerančnega območja dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dne. Tolerančno območje dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dne v pozitivno in negativno smer 15% vsote pogodbenih prenosnih zmogljivosti uporabnika omrežja (PK(T)),
b) izravnava dnevnih količinskih odstopanj (negativnega ali pozitivnega dovoljenega dnevnega količinskega odstopanja) med prevzeto in predano količino zemeljskega plina za uporabnika omrežja v mejah tolerančnega območja dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega meseca, pri čemer:
– tolerančno območje dovoljenega dnevnega količinskega odstopanja znaša v pozitivno smer (T(D+)) 2% vsote pogodbenih prenosnih zmogljivosti uporabnika omrežja (PK(T)) in v negativno smer (T(D-)) 2% vsote pogodbenih prenosnih zmogljivosti uporabnika omrežja (PK(T)),
– tolerančno območje dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega meseca znaša v pozitivno smer (T(DC+)) 10% vsote pogodbenih prenosnih zmogljivosti uporabnika omrežja (PK(T)) in v negativno smer (T(DC-)) 10% vsote pogodbenih prenosnih zmogljivosti uporabnika omrežja (PK(T)).
Negativno dovoljeno dnevno količinsko odstopanje (ΔQ(1,d)) predstavlja dnevni primanjkljaj količin uporabnika omrežja, znotraj mej tolerančnega območja dovoljenega dnevnega količinskega odstopanja uporabnika omrežja, dokler je kumulativno odstopanje v obračunskem mesecu v mejah njegovega tolerančnega območja dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega meseca.
Pozitivno dovoljeno dnevno količinsko odstopanje (ΔQ(2,d)) predstavlja dnevni presežek količin uporabnika omrežja znotraj mej tolerančnega območja dovoljenega dnevnega količinskega odstopanja uporabnika omrežja, dokler je kumulativno odstopanje v obračunskem mesecu v mejah njegovega tolerančnega območja dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega meseca,
3. Posebne sistemske storitve
7. člen
Posebna sistemska storitev je izravnava nedovoljenih količinskih odstopanj, ki jih sistemski operater posebej zaračunava uporabniku omrežja. Med izravnavo nedovoljenih količinskih odstopanj spada:
a) izravnava urnih količinskih odstopanj, med prevzeto in predano količino zemeljskega plina za uporabnika omrežja izven mej tolerančnega območja dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dne. Nedovoljeno odstopanje znotraj obračunskega dne nastopi, ko kumulativno odstopanje uporabnika omrežja znotraj obračunskega dneva prekorači njegovo mejo tolerančnega območja dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dneva.
b) izravnava dnevnih količinskih odstopanj (negativnega ali pozitivnega nedovoljenega dnevnega količinskega odstopanja) med prevzeto in predano količino zemeljskega plina za uporabnika omrežja.
Negativno nedovoljeno dnevno količinsko odstopanje (ΔQ(3,d)) predstavlja dnevni primanjkljaj količin izven mej tolerančnega območja dovoljenega dnevnega količinskega odstopanja uporabnika omrežja in vsak dnevni primanjkljaj količin, ko negativno kumulativno odstopanje v obračunskem mesecu prekorači mejo tolerančnega območja njegovega dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega meseca.
Pozitivno nedovoljeno dnevno količinsko odstopanje (ΔQ(4,d)) predstavlja dnevni presežek količin izven mej tolerančnega območja dovoljenega dnevnega količinskega odstopanja uporabnika omrežja in vsak dnevni presežek količin, ko pozitivno kumulativno odstopanje v obračunskem mesecu prekorači mejo tolerančnega območja njegovega dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega meseca.
Sistemski operater zagotavlja posebno sistemsko storitev izravnave nedovoljenih odstopanj v obsegu, kot ga pogojuje vsakokratna razpoložljiva zmogljivost prenosnega omrežja.
IV. OBRAČUN PRENOSA
8. člen
V obsegu pogodbeno dogovorjenega dostopa do prenosnega omrežja zaračunava sistemski operater uporabniku omrežja:
– znesek za prenos (MD),
– znesek zemeljskega plina za lastno rabo (ZLR),
– znesek za izvajanje meritev (ZM),
– znesek za morebitno izravnavo dovoljenih dnevnih količinskih odstopanj (Z(D)),
– znesek za morebitno izvajanje posebnih sistemskih storitev, ki obsega:
a) znesek za morebitno prekoračitev pogodbene prenosne zmogljivosti v mesecu (Z(PK)),
b) znesek za morebitno prekoračitev tolerančne meje dovoljenega kumulativnega odstopanja prenosne zmogljivosti znotraj obračunskega dneva (Z(C)),
c) znesek za izravnavo nedovoljenih dnevnih količinskih odstopanj (Z(N)),
Osnovno ceno prenosa (C(PK)) določi sistemski operater na podlagi akta o določitvi metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za prenosno omrežje.
1. Znesek prenosa
9. člen
Mesečni znesek prenosa (MD) za pogodbeno prenosno zmogljivost se določi na naslednji način:
       PK·C(PKi)
MD = ------------
          12
Ceno za prenos (C(PKi)) odjemno skupino kot je določena v Tabeli 1 iz Priloge 2 določi sistemski operater po javnem pooblastilu in mora pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije pridobiti soglasje Agencije.
 
Cena prenosa (C(PKi)) vključuje:
– izvajanje prenosa zemeljskega plina,
– vodenje in obratovanje prenosnega omrežja,
– omogočanje priključitve zemeljskega plina in dostopa do prenosnega omrežja,
– zagotavljanje vzdrževanja in razvoja prenosnega omrežja,
– zagotavljanje sistemskih storitev in prenos merjenih podatkov, razen izvajanja meritev,
– ugotavljanje in obračunavanje izravnave dovoljenih odstopanj prevzema in predaje zemeljskega plina od napovedi,
– vzpostavitev in nadzor mehanizmov za upravljanje pretokov in izravnave odstopanj v prenosnem omrežju.
Za prenos zemeljskega plina od enega do drugega prenosnega omrežja se ob obračunavanju storitve prenosa upošteva obseg storitev, pri čemer je cena za enak obseg storitev primerljiva.
2. Znesek zemeljskega plina za lastno rabo
10. člen
Sistemski operater mesečno zaračuna uporabniku omrežja zemeljski plin za lastno rabo (obratovanje kompresorjev in tehnološki plin za ogrevanje) na osnovi mesečne predane količine zemeljskega plina in cene zemeljskega plina za lastno rabo (ZLR), na naslednji način:
ZLR = 0,004 x Q(R,M) x C(LR)   (v SIT/mesec)
Cena plina za lastno rabo (C(LR)) je enaka osnovni ceni zemeljskega plina (C(B)) iz 18. člena tega akta.
3. Znesek za izvajanje meritev
11. člen
Za izvajanje meritev, obdelavo merjenih podatkov, vzdrževanje, kalibriranje in z zakonom določene periodične menjave merilnih naprav, sistemski operater zaračuna uporabniku omrežja letni znesek glede na število in značilnost merilnih mest.
Letni znesek za izvajanje meritev (ZM) za posamezno merilno mesto znaša:
ZM = 50 000 x (f(1) + f(2))          (v SIT/leto)
 
+-----------+----------------------+
|Faktor f(1)|Nazivni pretok (Sm3/h)|
+-----------+----------------------+
|     1     |         < 500        |
+-----------+----------------------+
|     2     |      500 – 1.000     |
+-----------+----------------------+
|     4     |     1.000 – 2.000    |
+-----------+----------------------+
|     6     |     2.000 – 5.000    |
+-----------+----------------------+
|     8     |       >= 5.000       |
+-----------+----------------------+
 
+-----------+----------------------------------+
|Faktor f(2)|Število tlačnih redukcij v postaji|
+-----------+----------------------------------+
|     1     |                 1                |
+-----------+----------------------------------+
|     2     |                 2                |
+-----------+----------------------------------+
|     3     |               >= 3               |
+-----------+----------------------------------+
Za uporabnika omrežja z večjim številom merilnih mest se letni zneski za izvajanje meritev (ZM) seštejejo. V primeru, da sistemski operater ni lastnik merilnih naprav, faktor f(1) znaša 0,5.
4. Znesek za prekoračitev pogodbene prenosne zmogljivosti v mesecu
12. člen
V primeru prekoračitve pogodbene prenosne zmogljivosti sistemski operater uporabniku omrežja zaračuna prekoračitev pogodbene prenosne zmogljivosti (Z(PK)).
Prekoračitev pogodbene prenosne zmogljivosti v obračunskem mesecu (O(PK,M)) se določi na naslednji način:
O(PK,M) = PK(T,M) – PK(MAX)  (v Sm3/dan)
Prekoračitev se obračuna kadar je PK(T,M) > PK(MAX).
Znesek za prekoračitev pogodbene prenosne zmogljivosti se zaračuna v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je nastopila prekoračitev pogodbene prenosne zmogljivosti, in se določi na naslednji način:
Z(PK) = O(PK,M) x C(PKi`)  (v SIT/mesec)
S plačilom prekoračitve pogodbene prenosne zmogljivosti uporabniku omrežja za preostalo pogodbeno obdobje ni zagotovljena večja prenosna zmogljivost od pogodbene.
V razmerah, ko prenosno omrežje omogoča prekoračitev pogodbene prenosne kapacitete, se uporabniku omrežja omogoči koriščenje prenosne kapacitete v preostalem pogodbenem obdobju, za katero je že plačal prekoračitev.
V primeru, da sistemskemu operaterju ne nastanejo dodatni stroški v zvezi z obratovanjem prenosnega omrežja kot posledica prekoračitve pogodbene prenosne zmogljivosti, se skupni letni znesek prekoračitev na koncu pogodbenega leta vrne uporabnikom omrežja v razmerju njihovih vsot pogodbenih prenosnih zmogljivosti.
5. Znesek za prekoračitev tolerančne meje dovoljenega kumulativnega odstopanja prenosne zmogljivosti znotraj obračunskega dneva
13. člen
Razliko med prevzeto in predano urno količino zemeljskega plina za uporabnika omrežja se vsak obračunski dan od 8. ure dalje sešteva v kumulativno odstopanje znotraj obračunskega dneva (Q(C)). Ob začetku obračunskega dne je stanje kumulativnega odstopanja enako nič. Za obračun prekoračitve se upošteva največje absolutno kumulativno odstopanje znotraj obračunskega dne (Q(CMAX)).
Prekoračitev meje tolerančnega območja dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dne (O(C)) se za obračunski dan obračuna na naslednji način:
O(C) = I Q(CMAX) I – 0,15 x PK(T)  (v Sm3/dan)
V primeru, ko je O(C) < 0 (nič) se šteje, da prekoračitev tolerančne meje dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dne ni nastopila.
Znesek za prekoračitev meje tolerančnega območja dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dneva se ob upoštevanju cene za prekoračitev tolerančnega območja dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dne (C(C)) določi na način:
Z(C) = O(C) x C(C)  (v SIT)
Sistemski operater ugotavlja in obračuna prekoračitev meje tolerančnega območja dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dne za vsak dan (d) v obračunskem mesecu, ko je takšno odstopanje nastopilo in zneske prekoračitev (Z(C)) sešteje v mesečni znesek.
Cena za prekoračitev meje tolerančnega območja dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dneva (C(C)) znaša 12,8% C(PK), za vsako prekoračeno enoto zmogljivosti Sm3/dan.
V primeru, da sistemskemu operaterju ne nastanejo dodatni stroški v zvezi z vzdrževanjem notranje zmogljivosti prenosnega omrežja kot posledice prekoračitev meje tolerančnega območja kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dneva, se skupni letni znesek prekoračitev, oziroma znesek prekoračitev zmanjšan za dodatne stroške, na koncu pogodbenega leta vrne uporabnikom omrežja v razmerju njihovih vsot pogodbenih prenosnih zmogljivosti (PK(T)).
6. Znesek za izravnavo dnevnih količinskih odstopanj
14. člen
V primeru, da sistemski operater v zvezi z izravnavo dovoljenih in nedovoljenih dnevnih količinskih odstopanj konec vsakega četrtletja beleži večje prihodke kot je imel s tem stroškov, znesek tega presežka vrne uporabnikom prenosnega omrežja v razmerju vsot pogodbenih prenosnih zmogljivosti posameznih uporabnikov omrežja (PK(T)).
6.1 Znesek za izravnavo dovoljenih dnevnih količinskih odstopanj
15. člen
Na podlagi podatkov o dnevnem količinskem odstopanju in dnevnem stanju kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega meseca sistemski operater za posamezen obračunski dan obračuna uporabniku omrežja izravnavo dovoljenih dnevnih količinskih odstopanj na način, da uporabnik omrežja:
a) plača količine zemeljskega plina dovoljenega negativnega dnevnega količinskega odstopanja (primanjkljaj količin ΔQ(1,d)) po ceni za dovoljeno dnevno količinsko odstopanje – primanjkljaj količin (C(1)) v znesku, določenem na naslednji način:
Z(D1,d) = ΔQ(1,d) x C(1)  (v SIT)
b) dobi plačane količine zemeljskega plina dovoljenega pozitivnega dnevnega količinskega odstopanja (presežek količin ΔQ(2,d)) po ceni za dovoljeno dnevno količinsko odstopanje – presežek količin (C(2)) v znesku, določenem na naslednji način:
Z(D2,d) = ΔQ(2,d) x C(2)  (v SIT)
Cene zemeljskega plina za izravnavo (C(1), C(2)) dovoljenih dnevnih količinskih odstopanj določi sistemski operater na podlagi osnovne cene zemeljskega plina (C(B)) določene v 18. členu tega akta.
Saldo postavk Z(D1,d), Z(D2,d), za vse dni obračunskega meseca predstavlja končni znesek Z(D), ki ga sistemski operater zaračuna ali plača uporabniku omrežja za izravnavo dovoljenih dnevnih količinskih odstopanj v obračunskem mesecu na naslednji način:
kjer je n število dni v mesecu.
6.2 Znesek za izravnavo nedovoljenih dnevnih količinskih odstopanj
16. člen
Na podlagi podatkov o dnevnem količinskem odstopanju in dnevnem stanju kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega meseca sistemski operater za posamezen obračunski dan obračuna uporabniku omrežja izravnavo nedovoljenih dnevnih količinskih odstopanj na način, da uporabnik omrežja:
a) plača količine zemeljskega plina nedovoljenega negativnega dnevnega količinskega odstopanja (primanjkljaj količin ΔQ(3,d)) po ceni za nedovoljeno dnevno količinsko odstopanje – primanjkljaj količin (C(3)) v znesku, določenem na naslednji način:
Z(N3,d) = ΔQ(3,d) x C(3)  (v SIT)
b) dobi plačane količine zemeljskega plina nedovoljenega pozitivnega dnevnega količinskega odstopanja (presežek količin ΔQ(4,d)) po ceni za nedovoljeno dnevno količinsko odstopanje – presežek količin (C(4)) v znesku, določenem na naslednji način:
Z(N4,d) = ΔQ(4,d) x C(4)  (v SIT)
Cene zemeljskega plina za izravnavo (C(3), C(4)) nedovoljenih dnevnih količinskih odstopanj določi sistemski operater na podlagi osnovne cene zemeljskega plina (C(B)) določene v 18. členu tega akta.
Saldo postavk Z(N3,d), Z(N4,d), za vse dni obračunskega meseca predstavlja končni znesek (Z(N)), ki ga sistemski operater zaračuna ali plača uporabniku omrežja za izravnavo nedovoljenih dnevnih količinskih odstopanj v obračunskem mesecu na naslednji način:
kjer je n število dni v mesecu.
6.3 Cena zemeljskega plina za izravnavo
17. člen
Osnovna cena zemeljskega plina (C(B)) se oblikuje na enoto proizvoda, ki znaša 1 Sm3 in se računa na spodnjo kalorično vrednost 34.076 kJ/Sm3.
18. člen
Osnovna cena zemeljskega plina (C(B)) izražena v SIT/Sm3 se določi po naslednji enačbi:
kjer pomeni:
C(B0) izhodiščna cena zemeljskega plina, pri elementih enačbe M1(0), E(0), B(0) in TV(0), izračunana ob upoštevanju nabavnih cen zemeljskega plina pri dobaviteljih, stroškov transporta do slovenske meje in stroškov skladiščenja, vse v četrtem četrtletju 2003, ki znaša 31,354 SIT/Sm3;
M1 aritmetična sredina mesečnih povprečij najvišjih in najnižjih cen srednjega kurilnega olja z 1% vsebnostjo žvepla v USD za metrsko tono za obdobje 9 zaporednih mesecev pred mesecem, kateremu sledi prvi mesec četrtletja, ki se začne 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra;
M1(0) aritmetična sredina mesečnih povprečij najvišjih in najnižjih cen srednjega kurilnega olja z 1% vsebnostjo žvepla v USD za metrsko tono za obdobje od vključno decembra 2002 do vključno avgusta 2003 in znaša 172,967 USD/t;
E aritmetična sredina mesečnih povprečij najvišjih in najnižjih cen ekstra lahkega kurilnega olja z 0,2% vsebnostjo žvepla v USD za metrsko tono za obdobje 9 zaporednih mesecev pred mesecem, kateremu sledi prvi mesec četrtletja, ki se začne 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra;
E(0) aritmetična sredina mesečnih povprečij najvišjih in najnižjih cen ekstra lahkega kurilnega olja z 0,2% vsebnostjo žvepla v USD za metrsko tono za obdobje od vključno decembra 2002 do vključno avgusta 2003 in znaša 245,144 USD/t;
B aritmetična sredina mesečnih povprečij najvišjih in najnižjih cen nafte Brent v USD za sodček za obdobje 6 zaporednih mesecev pred mesecem, kateremu sledi prvi mesec četrtletja, ki se začne 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra;
B(0) aritmetična sredina mesečnih povprečij najvišjih in najnižjih cen nafte Brent v USD za sodček za obdobje od vključno marca 2003 do vključno avgusta 2003 in znaša 31,187 USD za sodček;
TV vmesna vrednost tečajev ameriškega dolarja T($) in evra T(EUR) do slovenskega tolarja v razmerju 0,776 T($) + 0,224 T(EUR). Pri tem predstavljata T($) in T(EUR) aritmetično sredino desetih zaporednih objav dnevnih tečajev ameriškega dolarja in evra v obdobju do vključno dneva izračuna prodajne cene;
TV(0) izhodiščna vrednost tečajev 1 T($) = 201,6918 SIT in 1 T(EUR) = 235,5436 SIT v razmerju 0,776 T($) + 0,224 T(EUR).
19. člen
Pri izračunu osnovne cene zemeljskega plina se uporablja naslednje število decimalnih mest in zaokroževanje:
– elementi M1, E, B na 3 decimalna mesta (vhodni podatki),
– elementi T($), T(EUR), TV na 4 decimalna mesta (vhodni podatki),
– vmesni zmnožki in deljenja zaokrožitev na 3 decimalna mesta,
– osnovna cena cena C(B) zaokrožitev na 3 decimalna mesta.
20. člen
Za izračun osnovne cene zemeljskega plina se uporabljajo:
a) povprečne mesečne cene kurilnega olja (1 pct) z 1% in ekstra lahkega kurilnega olja (Gasoil 0,2) z 0,2% vsebnostjo žvepla v USD za metrsko tono, objavljene v Platt’s Oilgram Price Report v mesečni tabeli European Monthly Averages v rubriki Cargoes FOB Med Basis Italy v vrstici za posamezno navedeno olje,
b) povprečne mesečne cene za surovo nafto Brent v USD za barel (sodček), objavljena v Platt’s Oilgram Price Report v mesečni tabeli World Crude Table v rubriki FOB Breakeven Price – za Refining Center ARA,
c) dnevni srednji tečaji ameriškega dolarja in evra, objavljeni v tečajnici Banke Slovenije.
Kadar v enačbah upoštevani elementi na dan izračuna niso v celoti na razpolago, se za izračun osnovne cene zemeljskega plina za manjkajoče obdobje upoštevajo ustrezni zadnji objavljeni podatki. Če po objavi podatkov nastopi obveznost poračuna, se le-ta ustrezno upošteva pri izračunu osnovne cene zemeljskega plina za naslednje obdobje.
V primeru, da se kateri od elementov ne objavlja ali ne izračunava več ali se preneha uporabljati, se začasno, do uveljavitve dopolnitve tega akta, uporablja drug istovrsten podatek.
21. člen
Osnovna cena zemeljskega plina se izračuna 25. dne v mesecu. Kadar je navedeni dan sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, se cena izračuna na zadnji delovni dan pred tem dnem.
Sprememba osnovne cene zemeljskega plina se uveljavi, kadar je absolutna razlika med novo ceno in na podlagi tega akta zadnjo veljavno, osnovno ceno večja od 0,40 SIT/Sm3.
O spremembi osnovne cene zemeljskega plina in pričetku njene uveljavitve se v roku največ treh delovnih dni od dneva izračuna osnovne cene obvesti Agencijo.
Obvestilo mora vsebovati novo ceno in na podlagi tega akta zadnjo veljavno, osnovno ceno ter izračun nove osnovne cene z razgrajenimi elementi (po formuli), ki so vplivali na spremembo cene.
V. NAČIN IZDAJANJA RAČUNOV IN PLAČEVANJE
1. Račun za prenos
22. člen
Sistemski operater najkasneje v roku 8 dni po zaključku obračunskega meseca, na katerega se nanaša prenos, uporabniku omrežja izstavi račun, ki vsebuje naslednje zneske:
– mesečni znesek za prenos iz 9. člena tega akta,
– mesečni znesek za zemeljski plin za lastno rabo iz 10. člena tega akta,
– eno dvanajstino letnega zneska za izvajanje meritev iz 11. člena tega akta.
2. Račun za izravnavo
23. člen
V primeru, da je sistemski operater za uporabnika omrežja izvajal izravnavo odstopanj, najkasneje v roku 20 dni po zaključku meseca na katerega se nanaša prenos, uporabniku omrežja zaračuna:
– znesek za morebitno izravnavo dovoljenih dnevnih količinskih odstopanj (Z(D)), določen v 15. členu tega akta,
– znesek za morebitno izvajanje posebnih sistemskih storitev, ki obsega:
a) znesek za morebitno prekoračitev pogodbene prenosne zmogljivosti v mesecu (Z(PK)), določen v 12. členu tega akta,
b) znesek za morebitno prekoračitev tolerančne meje dovoljenega kumulativnega odstopanja prenosne zmogljivosti znotraj obračunskega dneva (Z(C)), določen v 13. členu tega akta,
c) znesek za izravnavo nedovoljenih dnevnih količinskih odstopanj (Z(N)), določen v 16. členu tega akta.
Sistemski operater zneske iz prve alinee in točke c) druge alinee prejšnjega odstavka tega člena, v primeru negativnega mesečnega zneska za izravnavo dnevnih količinskih odstopanj, medsebojno pobota, ter za razliko uporabniku omrežja izda račun kot bremepis oziroma dobropis.
3. Davki in takse
24. člen
Zneski iz 22. in 23. člena tega akta, ne vključujejo davkov, taks, trošarin in drugih dajatev in jih je uporabnik omrežja dolžan poravnati skladno s predpisi o davkih, taksah, trošarinah in drugih dajatvah.
4. Reklamacije
25. člen
Reklamacijo glede pravilnosti izdanih računov lahko uporabnik omrežja vloži pisno do zapadlosti posameznega računa.
Reklamacija ne zadrži plačila nespornega dela računa ob zapadlosti.
5. Plačilni pogoji
26. člen
Sistemski operater izda račun iz 22. in 23. člena tega akta z zapadlostjo 30 dni po nastanku terjatve. Kot datum nastanka terjatve šteje zadnji dan obračunskega meseca na katerega se dostop oziroma prenos nanaša.
V primeru, da uporabnik omrežja svoje obveznosti ne poravna vključno do dneva zapadlosti računa, sistemski operater od vključno 31. dne po nastanku terjatve in do plačila uporabniku omrežja zaračuna zakonite zamudne obresti. V primeru nepravočasnega plačila sistemski operater vsa plačila uporabnika omrežja zaračunava v skladu s predpisi, ki urejajo obligacijska razmerja.
V primeru, da uporabnik omrežja svojih obveznosti, skladno s prvim odstavkom tega člena, ne poravna, ima sistemski operater pravico od uporabnika omrežja nemudoma zahtevati druge, za sistemskega operaterja sprejemljive instrumente za zavarovanje plačil, ali drugačen način plačila. Če uporabnik omrežja le-te zahteve ne izpolni, lahko sistemski operater po preteku 72. ur od predhodnega pisnega obvestila prekine izvajanje prenosa zemeljskega plina za uporabnika omrežja.
VI. DOLOČANJE KOLIČIN V ČASU OKVARE
IN VZDRŽEVANJA
1. Določanje količin v času okvare merilnih naprav
27. člen
V primeru okvare merilnih naprav se šteje, da je bila v času trajanja okvare predana oziroma prevzeta takšna količina zemeljskega plina, kot je bila povprečna predana količina v treh primerljivih obdobjih pred okvaro, glede na odjem plina, za katere obstajajo registrirani podatki, oziroma se upoštevajo količine, ki jih beleži merilna naprava uporabnika omrežja ob pogoju, da ustreza vsem merilno-tehničnim predpisom.
V času okvare merilnih naprav se dnevna količinska odstopanja zaračunajo po ceni C(B). Morebitna prekoračitev kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dneva se ne obračuna.
2. Določanje količin pri menjavi merilnih naprav
28. člen
V primeru redne menjave merilnih naprav na merilnem mestu, kjer ni dvojne meritve in uporabnik omrežja prevzema zemeljski plin, se šteje, da je bilo v času menjave vsako uro predana količina enaka povprečni urni količini zemeljskega plina zadnjih treh ur pred menjavo oziroma se upošteva urna količina, zabeležena na merilni napravi uporabnika omrežja.
V času menjave merilnih naprave se dnevna količinska odstopanja obračunajo po ceni C(B). Morebitna prekoračitev kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dneva se ne obračuna.
3. Obračun prekoračitev in odstopanj v času izrednih vzdrževalnih del
29. člen
V primeru izrednih nenapovedanih vzdrževalnih del, pregledov, remontov, preizkusov ali kontrolnih meritev na prenosnem omrežju, ko pride do motenj pri prenosu, se dnevna količinska odstopanja obračunajo po ceni C(B).
Prekoračitev kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dneva se ne obračuna.
VII. VELJAVNOST POGODBE O DOSTOPU
30. člen
Pogodbo o dostopu sklepata uporabnik omrežja in sistemski operater za posamezno koledarsko leto, lahko pa se sklene tudi za več koledarskih let.
Kadar gre za novi priključek na prenosno omrežje je začetek dostopa možen tudi med letom, v skladu z veljavnimi sistemskimi obratovalnimi navodili za prenos zemeljskega plina in upravljanje prenosnega omrežja.
31. člen
V primeru, da uporabnik omrežja v določenem časovnem obdobju ne načrtuje koriščenja prenosnega omrežja v obsegu zakupljenih količin definiranih v pogodbi o dostopu, lahko uporabnik omrežja za ta čas ponudi zakupljeno zmogljivost prenosnega omrežja ostalim zainteresiranim odjemalcem iz prenosnega omrežja.
32. člen
Nastanek višje sile in iz nje izhajajoče posledice se presojajo v skladu s predpisi, ki urejajo obligacijska razmerja, in tem aktom.
Dokazno breme v zvezi s posledicami neizpolnitve pogodbenih obveznosti nosi pogodbena stranka, ki se sklicuje na višjo silo.
Ob nastanku višje sile je dolžna pogodbena stranka, ki se sklicuje na višjo silo, nemudoma obvestiti drugo pogodbeno stranko o nastali višji sili. Pogodbeni stranki sta dolžni nemudoma izvesti potrebne ukrepe, da se posledice višje sile omejijo.
V času trajanja višje sile sta pogodbeni stranki prosti obveznosti predaje oziroma prevzema zemeljskega plina in s tem povezane odškodninske odgovornosti. V primeru, da višja sila traja več kot tri mesece, se pogodbeni stranki lahko dogovorita o spremembi pogodbe o dostopu.
VIII. KONČNI DOLOČBI
33. člen
Izhodiščna cena in osnovna cena zemeljskega plina, izračunana na podlagi modela iz 18. do vključno 20. člena tega akta, se uveljavi na dan uveljavitve tega akta.
34. člen
Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2005.
Št. 15-03/P2/AE
Maribor, dne 15. novembra 2004.
EVA 2004-2511-0337
Predsednik sveta
Javne agencije Republike Slovenije
za energijo
dr. Franc Žlahtič l. r.
Vlada Republike Slovenije je dne 26. 11. 2004 s sklepom št. 382-21/2004-2 dala soglasje k temu aktu.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti