Uradni list

Številka 84
Uradni list RS, št. 84/2004 z dne 30. 7. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 84/2004 z dne 30. 7. 2004

Kazalo

3790. Akt o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine za elektroenergetska omrežja, stran 10227.

Na podlagi 27. in 87. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 – popr., 52/02 – ZJA, 110/02 – ZGO-1, 50/03 – odl. US in 51/04) in 6. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za energijo (Uradni list RS, št. 63/04), Svet javne agencija Republike Slovenije za energijo izdaja
A K T
o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine za elektroenergetska omrežja
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem aktom Javna agencija Republike Slovenije za energijo (v nadaljnjem besedilu: Agencija) določa:
– metodologijo za obračunavanje omrežnine in
– metodologijo za določitev omrežnine in kriterije za ugotavljanje upravičenih stroškov in sistem obračunavanja omrežnin za elektroenergetska omrežja,
ločeno za prenosno in distribucijska omrežja, povezovalne vode in za posamezne sistemske storitve, razen za tiste storitve, za katere se organizira konkurenčni trg.
Na podlagi navedenih metodologij in izhodišč ekonomskega reguliranja Agencija s tem aktom določa parametre za določitev upravičenih stroškov za prenosno in distribucijska omrežja ter sistemske storitve.
1.1 Okrajšave
2. člen
V tem aktu uporabljene okrajšave imajo naslednji pomen:
Agencija    Javna agencija Republike Slovenije za energijo
ET          enotna dnevna tarifa
EZ          Energetski zakon (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 – popr.,
            52/02 – ZJA, 110/02 – ZGO-1, 50/03 – odl. US in 51/04)
GJS         gospodarska javna služba
KT          konična dnevna tarifa
MT          manjša dnevna tarifa
NN          nizka napetost
NS          nižja sezona
P(max)      najvišja dosežena moč v letu
RS          Republika Slovenija
SN          srednja napetost
SS          srednja sezona
T           letne obratovalne ure ali nadomestne letne obratovalne ure,
            če se uporablja nadomestni obratovalni diagram
VN          visoka napetost
VS          višja sezona
VT          večja dnevna tarifa
W(letni)    v enem letu prenesena električna energija
1.2 Pojmi in definicije
3. člen
V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v EZ in podzakonskih predpisih, poleg njih pa imajo uporabljeni pojmi naslednji pomen:
omrežnina:                del cene za uporabo omrežja, ki je namenjena
                          izvajanju gospodarske javne službe dejavnosti
                          sistemskih operaterjev distribucijskih in
                          prenosnega omrežja in pokrivanju stroškov
                          sistemskih storitev;
korekcijski faktorji:     faktorji, ki zagotovijo izravnavo razlik med
                          izravnanimi prihodki in predvidenimi prihodki
                          posameznih izvajalcev GJS s področja dejavnosti
                          sistemskih operaterjev;
čezmejna izmenjava
električne energije:      uvoz, izvoz, vnos, iznos ali tranzit električne
                          energije čez državno mejo, pri čemer se uporabi
                          povezovalni vod, ki omogoča neposredno povezavo
                          z omrežji sosednjih držav;
distribucijsko omrežje:   objekti, ki sestavljajo omrežje in so potrebni
                          za distribuiranje električne energije za oskrbo
                          na določenem območju na VN, SN in NN nivoju;
izravnani prihodek:       prihodek v posameznem letu regulativnega
                          obdobja, ki je določen tako, da se prepreči
                          skokovito spreminjanje cen omrežnine po
                          posameznih letih v regulativnem obdobju
javna razsvetljava:       obsega porabo električne energije za osvetlitev
                          javnih površin;
letne obratovalne ure:    se uporabljajo za razvrstitev odjemalcev v
                          odjemne skupine in se določijo iz razmerja med
                          v obdobju enega leta preneseno energijo in med
                          največjo močjo v istem obdobju, doseženo na
                          prevzemno-predajnem mestu. Določijo se na
                          podlagi formule: T = W(letni)/P(max);
                          Če odjemalec ni priključen vse leto, se desna
                          stran enačbe pomnoži s količnikom števila dni v
                          letu in številom dni, ko je odjemalec
                          priključen.
                          Če se odjemalec priključi na novo, se letne
                          obratovalne ure določajo na podlagi pogodbenih
                          vrednosti;
netransakcijska metoda:   metoda za določanje tarifnih postavk omrežnine,
                          pri kateri so tarifne postavke za dele
                          omrežnine neodvisne od geografske lege
                          odjemalca oziroma proizvajalca in od transakcij
                          v opazovanem obdobju;
povprečni strošek
priključevanja:           enkraten znesek, ki se plača za priključitev na
                          omrežje ali za povečanje priključne moči;
prenosno omrežje:         objekti, ki sestavljajo omrežje za prenos
                          električne energije in obratujejo na nazivni
                          napetosti, enaki oziroma višji od 110 kV. Vanj
                          štejejo tudi povezovalni vodi;
regulativno obdobje:      obdobje petih zaporednih koledarskih let, če v
                          tem ali drugem splošnem aktu Agencije ni
                          določeno drugače;
zamašitev prenosne poti:  stanje, v katerem vsota moči sklenjenih poslov
                          v določenem časovnem obdobju na posamezni
                          prenosni poti presega njene tehnične ali
                          obratovalne omejitve;
zamejena cena:            cena storitve, v kateri je upoštevan letni
                          vpliv rasti cen in minimalno zahtevano
                          povečanje učinkovitosti zaradi tehnološkega
                          napredka na letni ravni.
1.3 Cilji in načela
4. člen
Tarifne postavke za omrežnino so določene s ciljem:
– spodbujanja stroškovne učinkovitosti izvajalcev po načelu zamejene cene:
– ločeno za prenosno in distribucijska omrežja,
– ločeno za posamezne sistemske storitve, razen za tiste storitve, za katere se organizira konkurenčni trg;
– trajnega dvigovanja oziroma ohranjanja ravni kakovosti električne energije, ki vsebuje kakovost napajanja, zanesljivost napajanja in kakovost storitev na področju električne energije;
– spodbujanja uporabnikov omrežij k optimalni uporabi omrežij;
– preglednosti tarifnih postavk;
– trajnostnega poslovanja izvajalcev GJS sistemskih operaterjev brez izgub iz poslovanja z omejenim donosom na sredstva;
– zagotavljanja stabilnih razmer na področju prenosa in distribucije električne energije in stabilnega okolja za vlagatelje oziroma lastnika;
– spodbujanja razvoja omrežja tako, da se kakovost prenosa in distribucije električne energije trajno zvišuje ali ohranja.
5. člen
Agencija pri svojem delovanju uporablja predvsem naslednja načela:
– pri odločanju o naložbah upošteva v skladu z EZ veljavne razvojne načrte elektroenergetskih omrežij, ki morajo upoštevati tudi cilje, navedene v 4. členu tega akta;
– naložbe morajo prispevati k izboljšanju oziroma ohranjanju parametrov kakovosti storitve prenosa oziroma distribucije električne energije;
– tarifne postavke za omrežnino se določajo na pregleden in nediskriminativen način z netransakcijsko metodo, ki določa enotne tarifne postavke omrežnine na celotnem območju RS;
– uporaba mehanizma za izravnavo razlik med izravnanimi prihodki in predvidenimi prihodki posameznih izvajalcev s področij GJS sistemskih operaterjev, ki so posledica različne strukture odjema in drugih objektivnih razlogov, se izvaja v odnosu med sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja in sistemskim operaterjem prenosnega omrežja, na delu omrežnine za prenosno omrežje s korekcijskimi faktorji;
– izvajalci GJS oziroma dobavitelji so zaradi primerljivosti dolžni stroške za meritve in obračunavanje, ki jih izvajajo, Agenciji izkazati na enoten način;
– dela omrežnine za prenosno oziroma distribucijsko omrežje, ki ne vključujeta sistemskih storitev, morata omogočati izvajalcem GJS sistemskih operaterjev, da zagotavljajo nemoteno opravljanje dejavnosti.
2. METODOLOGIJA ZA OBRAČUNAVANJE OMREŽNINE
2.1 Metoda za določanje omrežnine
6. člen
Za določanje omrežnine se uporablja netransakcijska metoda poštne znamke, kar pomeni sistem enotnih tarifnih postavk in povprečnega stroška priključevanja za obračunavanje omrežnine na celotnem območju RS, v okviru posamezne odjemne skupine.
Metoda iz prejšnjega odstavka velja za vse napetostne nivoje in za vse vrste uporabnikov, razvrščenih v isto odjemno skupino.
Za razdelitev stroškov po napetostnih nivojih se uporablja bruto pristop za obračun omrežnine za prenosno in distribucijsko omrežje, kateri upošteva stroške, ki nastanejo pri prenosu in distribuciji električne energije glede na prevzemno-predajno mesto uporabnika omrežja. Uporabniki, priključeni na SN in NN, krijejo tudi sorazmeren delež uporabe omrežja višjih napetostnih nivojev.
2.2 Struktura omrežnine
7. člen
Omrežnino, za katero se določajo tarifne postavke, sestavljajo naslednji deli:
1. del omrežnine za prenosno omrežje;
2. del omrežnine za distribucijsko omrežje;
3. del omrežnine za sistemske storitve;
4. del omrežnine za posebne sistemske storitve;
5. del omrežnine za uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti povezovalnih vodov.
Sestavni del omrežnine je tudi povprečni strošek priključevanja.
Tarifne postavke za dele omrežnin iz prvega odstavka tega člena in povprečni strošek priključevanja določi Agencija s sklepom.
8. člen
Za dela omrežnine za prenosno in distribucijsko omrežje se pri določitvi tarifnih postavk upoštevajo razmerja glede na sezone in dnevni tarifni čas, kot jih določa Priloga 3, ki je sestavni del tega akta.
2.2.1 Del omrežnine za prenosno omrežje
9. člen
Del omrežnine za prenosno omrežje je namenjen pokrivanju stroškov izvajanja GJS sistemskega operaterja prenosnega omrežja, in sicer za:
– vodenje, obratovanje in vzdrževanje prenosnega omrežja;
– razvoj prenosnega omrežja, ki omogoča dolgoročno kakovostno oskrbo z električno energijo brez omejitev;
– pokrivanje tehničnih izgub v prenosnem omrežju.
2.2.2 Del omrežnine za distribucijsko omrežje
10. člen
Del omrežnine za distribucijsko omrežje je namenjen pokrivanju stroškov izvajanja GJS sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, in sicer za:
– vodenje, obratovanje in vzdrževanje distribucijskega omrežja;
– razvoj distribucijskega omrežja, ki omogoča dolgoročno kakovostno oskrbo z električno energijo brez omejitev;
– pokrivanje tehničnih izgub v distribucijskem omrežju.
Del omrežnine za distribucijsko omrežje, v katerem je distribucijski del VN nivoja že upoštevan, je določen le za SN in NN nivo.
2.2.3 Del omrežnine za sistemske storitve
11. člen
Za zagotavljanje zadostnih pogojev, ki omogočajo zanesljivo in stabilno delovanje elektroenergetskega sistema, je odgovoren sistemski operater prenosnega omrežja, ki za izvajanje sistemskih storitev sklepa ustrezne pogodbe s proizvajalci električne energije in tudi z večjimi odjemalci. Znotraj svojih omrežij lahko zagotavljajo sistemske storitve tudi sistemski operaterji distribucijskih omrežij.
Iz dela omrežnine za sistemske storitve se pokrivajo naslednje storitve:
1. sekundarna regulacija frekvence in moči,
2. terciarna regulacija in minutna rezerva,
3. regulacija napetosti in jalove moči,
4. zagon agregatov brez zunanjega napajanja.
Proizvodne enote na lastne stroške zagotavljajo primarno regulacijo.
2.2.4 Del omrežnine za posebne sistemske storitve
12. člen
Posebna sistemska storitev po tem aktu je zagotavljanje prekomerno prevzete jalove energije.
Prekomerna prevzeta jalova energija iz prejšnjega odstavka je pozitivna razlika med dejansko izmerjeno jalovo energijo in jalovo energijo, ki ustreza faznemu faktorju cos fi = 0,95 induktivno in jo sistemski operater omrežja ugotavlja in obračunava za posamezno prevzemno-predajno mesto.
Sistemski operater omrežja ugotavlja prekomerno prevzeto jalovo energijo pri uporabnikih omrežja na podlagi mesečnih izmerjenih količin.
Ne glede na določbi drugega in tretjega odstavka tega člena sistemski operater prenosnega omrežja ugotavlja prekomerno prevzeto jalovo energijo za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja na podlagi urnih meritev na posameznih prevzemno-predajnih mestih.
Prekomerna prevzeta jalova energija je v primeru iz prejšnjega odstavka pozitivna razlika med dejansko mesečno kumulativno prevzeto jalovo energijo in mesečno vrednostjo dovoljene jalove energije, ki ustreza faznemu faktorju cos fi = 0,95 na posameznem prevzemno-predajnem mestu.
O morebitni kompenzaciji jalove energije, ki ustreza faznemu faktorju cos fi > 0,95 induktivno, in plačilu zanjo, se odvisno od lokalnih razmer v elektroenergetskem sistemu uporabnik omrežja lahko pogodbeno dogovori s pristojnim sistemskim operaterjem omrežja.
2.2.5 Del omrežnine za uporabo prenosnih zmogljivosti čezmejnih povezovalnih vodov
13. člen
Pri prenosu električne energije čez državno mejo se del omrežnine za prenosno omrežje poveča za del omrežnine za napovedan prenos električne energije po čezmejnih povezovalnih vodih z omrežjem sosednjega sistemskega operaterja prenosnega omrežja.
Del omrežnine za napovedan prenos električne energije po čezmejnih povezovalnih vodih je namenjen pokrivanju stroškov poravnalnega sklada sistemskih operaterjev prenosnih omrežij v Evropski uniji ter vodenja in obratovanja prenosnega omrežja pri čezmejnih izmenjavah.
14. člen
Sistemski operater prenosnega omrežja v pogodbi o dostopu do prenosnega omrežja iz naslova čezmejne izmenjave električne energije določi tudi pogoje plačevanja uporabe prenosnega omrežja za te namene.
2.2.6 Del omrežnine za povprečni strošek priključevanja
15. člen
Povprečen strošek priključevanja plača sistemskemu operaterju vsak novi uporabnik omrežja za priključitev na omrežje ali obstoječi uporabnik za povečanje priključne moči.
Povprečni strošek priključevanja je izražen v vrednosti SIT/kW naročene moči.
16. člen
Za uporabnika omrežja je višina povprečnega stroška priključevanja na omrežje odvisna od njegove odjemne skupine in naročene priključne moči.
2.3 Obračunavanje omrežnine
2.3.1 Obračunski elementi in uvrščanje odjemalcev v odjemne skupine
17. člen
Odjemalec ali v njegovem imenu dobavitelj ali drugi pooblaščenec plačuje omrežnino sistemskemu operaterju, pristojnemu za prevzemno-predajno mesto. Sistemski operater obračuna uporabo omrežja na podlagi obračunskih elementov:
– obračunska moč,
– izmerjena prevzeta električna energija in
– prekomerna prevzeta jalova energija.
18. člen
Pri obračunu sistemski operater upošteva razvrstitev odjemalca v odjemno skupino ločeno za vsako prevzemno-predajno mesto. Sistemski operater uvrsti odjemalca v odjemno skupino glede na napetostni nivo prevzemno-predajnega mesta in vrsto odjema. Odjemalcem, ki se jim moč meri, se odjemna skupina določi na podlagi letnih obratovalnih ur.
19. člen
Na prevzemno-predajnih mestih, ki so namenjena za delovanje siren za obveščanje in alarmiranje prebivalstva, sistemski operater ne obračunava obračunske moči, temveč samo prevzeto električno energijo.
20. člen
Pri ugotavljanju mesečne obračunske moči in prenesene oziroma distribuirane električne energije se kilovati (kW), kilovatne ure (kWh) in kilovarne ure (kvarh) zaokrožujejo na cela števila.
2.3.2 Olajšave pri obračunu omrežnine za odjem od kvalificiranih proizvajalcev
21. člen
Odjemalci, ki so upravičeni do nakupa električne energije od kvalificiranih proizvajalcev do 1 MWe instalirane moči, plačujejo omrežnino znižano za olajšavo. Olajšava se upošteva v primeru, ko imata odjemalec in kvalificirani proizvajalec sklenjeno pogodbo o dobavi električne energije in sta priključena na distribucijsko omrežje istega sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. V tem primeru se odjemalcu pri obračunu omrežnine odšteje del omrežnine za prenosno omrežje.
2.3.3 Napetostni nivoji
22. člen
Za obračunavanje omrežnine se uporabljajo naslednji napetostni nivoji:
+-----------+---------+--------------------------+
|Oznaka     |Okrajšava|Nazivna napetost          |
+-----------+---------+--------------------------+
|visoka     |         |                          |
|napetost   |   VN    |400 kV, 220 kV, 110 kV    |
+-----------+---------+--------------------------+
|srednja    |         |                          |
|napetost   |   SN    |35 kV, 20 kV, 10 kV       |
+-----------+---------+--------------------------+
|nizka      |         |                          |
|napetost   |   NN    |0,4 kV                    |
+-----------+---------+--------------------------+
V SN sodijo tudi vse nestandardne napetosti, večje ali enake 1 kV in manjše od 110 kV.
V VN sodijo tudi vse nestandardne napetosti, večje od 110 kV.
2.3.4 Izgube transformacije
23. člen
Če je zaradi tehničnih razlogov merjenje električne energije izvedeno na sekundarni strani transformacije napetosti, pristojni sistemski operater pri obračunu upošteva izgube transformacije. Pri obračunu prevzete električne energije in dosežene maksimalne moči sistemskega operaterja distribucijskega omrežja upošteva faktor izgub, ki je odvisen od letnih obratovalnih ur.
2.3.5 Ugotavljanje mesečne obračunske moči
24. člen
Obračunska moč se ugotavlja na podlagi konične obremenitve:
– Pri odjemalcih z merilnimi napravami, ki evidentirajo 15-minutne meritve in omogočajo lokalni prikaz obračunskih vrednosti ločeno po tarifnih časih, se obračunska moč ugotavlja kot povprečje treh najvišjih 15-minutnih povprečnih moči v obračunskem mesecu v urah KT oziroma v urah VT, kjer se KT ne meri. Če odjemalec na VN ali SN doseže v času KT oziroma VT, kjer se KT ne meri, obračunsko moč, ki je nižja od 15% treh najvišjih 15-minutnih povprečnih moči, doseženih v času izven KT oziroma VT, kjer se KT ne meri, se mu za obračunsko moč obračuna 15% treh najvišjih 15-minutnih povprečnih moči, doseženih v času izven KT oziroma VT.
– Pri odjemalcih z merilnimi napravami, ki evidentirajo najvišjo doseženo 15-minutno povprečno moč v obdobju med dvema odčitavanjema ločeno za VT in MT, se obračunska moč ugotavlja kot najvišja povprečna 15-minutna moč v času VT obračunskega meseca; če odjemalec v času VT doseže obračunsko moč, ki je nižja od 15% dosežene moči v času MT, se mu obračuna 15% dosežene moči v času MT.
Pri odjemalcih na NN, katerim se moč ne meri, temveč se ugotavlja s pripravo za preprečevanje prekoračitev dogovorjene obremenitve, se obračunska moč določa na podlagi naslednjih tabel:
25. člen
Odjemalcem, ki se na eni lokaciji in iz ene transformatorske postaje napajajo preko več priključkov in imajo več merilnih mest ter se jim sumarno meri električna energija in konična obremenitev, se pri obračunu omrežnine upošteva sumarna konična obremenitev kot seštevek istočasnih obremenitev na vseh merilnih mestih.
2.3.6 Obračunavanje povprečnega stroška priključevanja
26. člen
Povprečni strošek priključevanja odjemne skupine se obračuna na podlagi faktorja odjemne skupine uporabnika omrežja in povprečnega stroška priključevanja na način:
                SO = Faktor * S
kjer je:
SO – povprečni strošek priključevanja za posamezno odjemno skupino v SIT/kW naročene moči,
Faktor – faktor odraža razmerje stroškov, potrebnih za širitev elektroenergetskega omrežja po posamezni skupinah odjemalcev, na različnih napetostnih nivojih zaradi priključitev novih odjemalcev in povečanja moči obstoječih odjemalcev,
S – povprečni strošek priključevanja v SIT/kW naročene moči določen s sklepom iz tretjega odstavka 7. člena tega akta.
Faktorji odjemnih skupin odjemalcev so:
+----------------------------------------------------------------------+------+
|Skupina odjemalcev                                                    |Faktor|
+----------------------------------------------------------------------+------+
|Gospodinjski odjem                                                    | 1,00 |
+----------------------------------------------------------------------+------+
|Ostali odjem brez merjenja moči na nizki napetosti 0,4 kV do 1 kV – do| 1,78 |
|41 kW                                                                 |      |
+----------------------------------------------------------------------+------+
|Ostali odjem z merjenjem moči na nizki napetosti 0,4 kV do 1 kV – nad | 2,52 |
|41 kW                                                                 |      |
+----------------------------------------------------------------------+------+
|Odjem na srednji napetosti 1 kV do 35 kV                              | 1,76 |
+----------------------------------------------------------------------+------+
|Odjem na visoki napetosti nad 35 kV                                   | 0,96 |
+----------------------------------------------------------------------+------+
Naročena moč pri gospodinjskem odjemu je enaka obračunani moči.
Če uporabnik elektroenergetskega omrežja:
– poveča priključno moč obstoječega priključka ali
– spremeni svojo uvrstitev iz skupine gospodinjski odjem v skupino ostali odjem brez merjenja moči ali
– spremeni svojo uvrstitev iz skupine odjem na srednji napetosti v skupino ostali odjem na nizki napetosti
se povprečni strošek priključevanja na omrežje izračuna kot razlika med povprečnim stroškom za novo moč in med povprečnim stroškom za predhodno moč.
2.3.7 Plačevanje omrežnine
27. člen
Odjemalec ali v njegovem imenu dobavitelj ali drug pooblaščenec plača sistemskemu operaterju omrežnino v petnajstih dnevih od datuma izstavitve računa, če zakon ali podzakonski predpis ne določa drugače.
28. člen
Pri spremembi vrednosti tarifnih postavk za omrežnino med mesecem se pri odjemalcih, ki nimajo 15-minutnih oziroma urnih meritev, za koledarski mesec obračunska moč in energija obračunata sorazmerno s številom dni veljavnosti posamezne tarifne postavke.
29. člen
Če se odjemalec, pri katerem se konična obremenitev ne meri, priključi na omrežje sistemskega operaterja do vključno 15. dne v mesecu, sistemski operater obračuna obračunsko moč za ves mesec. Če se priključi po 15. dnevu v mesecu, pa ne plača obračunske moči za ta mesec. Odjemalec, ki se odjavi do vključno 15. dne v mesecu, ne plača obračunske moči za ta mesec, sicer pa plača obračunsko moč za ves mesec.
2.4 Izkazovanje cene za omrežnino
30. člen
Upravičenim odjemalcem se na računih omrežnina izkazuje ločeno od vseh drugih obračunskih elementov.
3. METODOLOGIJA ZA DOLOČITEV OMREŽNINE IN KRITERIJI ZA UGOTAVLJANJE UPRAVIČENIH STROŠKOV IN SISTEM OBRAČUNAVANJA
3.1 Količinski letni načrti
31. člen
Sistemski operater izdela količinski letni načrt uporabe prenosnega oziroma distribucijskega omrežja, ki je podrobnejša opredelitev letne elektroenergetske bilance oziroma količin. Poleg tega izdela količinski letni načrt, ki je podlaga za fakturirano realizacijo.
Načrta iz prejšnjega odstavka je sistemski operater dolžan posredovati Agenciji najkasneje v desetih dneh od dneva sprejetja letne elektroenergetske bilance za prihodnje leto. Kolikor elektroenergetska bilanca ni sprejeta do 20. novembra tekočega leta, je sistemski operater dolžan Agenciji do 1. decembra tekočega leta posredovati ocenjena količinska načrta za prihodnje leto.
32. člen
V skladu s prejšnjim členom je posamezni sistemski operater distribucijskega omrežja dolžan izdelati količinski letni načrt za prihodnje leto po posameznih mesecih leta, in sicer za:
– količine distribuirane električne energije in moči za odjemalce, priključene na distribucijsko omrežje po posameznih odjemnih skupinah, in sicer po posameznih postavkah, kot so opredeljene v ceniku;
– količine prevzete električne energije od kvalificiranih proizvajalcev, priključenih na distribucijsko omrežje;
– količine prevzete električne energije na prenosnem omrežju, ki so usklajene s sistemskim operaterjem prenosnega omrežja.
33. člen
V skladu z 31. členom tega akta je sistemski operater prenosnega omrežja dolžan izdelati količinski letni načrt za prihodnje leto po posameznih mesecih leta, in sicer za:
– količine prenesene električne energije in moči za upravičene odjemalce, priključene na prenosno omrežje, po posameznih postavkah, kot so opredeljene v ceniku;
– količinski obseg potrebnih sistemskih storitev;
– količine predane energije na prenosnem omrežju, ki so usklajene s posameznimi sistemskimi operaterji distribucijskega omrežja.
3.2 Prihodek iz naslova obračuna omrežnine
3.2.1 Financiranje GJS sistemskih operaterjev prenosnega in distribucijskih omrežij
34. člen
Iz prihodka iz naslova obračuna omrežnine se financirajo:
– izvajanje GJS sistemskega operaterja distribucijskega omrežja,
– izvajanje GJS sistemskega operaterja prenosnega omrežja,
– nakup tehničnih izgub električne energije v prenosnem in distribucijskem omrežju,
– sistemske storitve.
3.2.1.1 Financiranje GJS sistemskega operaterja distribucijskega omrežja
35. člen
GJS sistemskega operaterja distribucijskega omrežja se financira v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje GJS s področja distribucije električne energije.
Sistemski operater distribucijskega omrežja pridobiva prihodek tako, da zaračunava odjemalcem omrežnino. Del tako pridobljenega prihodka, ki se nanaša na prihodek sistemskega operaterja prenosnega omrežja (za delovanje sistemskega operaterja prenosnega omrežja ter pokrivanje stroškov sistemskih storitev), sistemski operater distribucijskega omrežja izkazuje kot strošek iz naslova uporabe elektroenergetskih omrežij.
36. člen
Prihodek iz omrežnine, ki ga v skladu s prejšnjim členom pridobiva sistemski operater distribucijskega omrežja, je namenjen za:
– financiranje njegove dejavnosti, za kar mu pripada prihodek iz dela omrežnine za distribucijsko omrežje, ki se zaradi izravnave poveča ali zmanjša za razliko, ki izhaja iz upoštevanja korekcijskih faktorjev na delu omrežnine za prenosno omrežje;
– financiranje sistemskega operaterja prenosnega omrežja (del omrežnine za prenosno omrežje, korigirana s korekcijskim faktorjem);
– financiranje sistemskega operaterja prenosnega omrežja (del omrežnine za sistemske storitve).
Zneski iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka se na podlagi prejetih faktur od sistemskega operaterja prenosnega omrežja pri sistemskem operaterju distribucijskega omrežja izkazujejo kot strošek iz naslova uporabe elektroenergetskih omrežij.
Sistemski operater distribucijskega omrežja poravna delne račune in mesečne obračune za omrežnino najkasneje v 18 dneh od datuma izstavitve računa oziroma mesečnega obračuna.
37. člen
Sistemski operater distribucijskega omrežja mesečno posreduje sistemskemu operaterju prenosnega omrežja in Agenciji izvirne podatke o odjemalcem zaračunanih močeh in količinah električne energije, in sicer do 10. delovnega dne v tekočem mesecu za pretekli mesec.
3.2.1.2 Financiranje GJS sistemskega operaterja prenosnega omrežja
38. člen
GJS sistemskega operaterja prenosnega omrežja se financira v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje GJS s področja prenosa električne energije.
Sistemski operater prenosnega omrežja pridobiva prihodek iz:
– obračuna dela omrežnine za prenosno omrežje, povečanega ali zmanjšanega za razliko, nastalo zaradi upoštevanja korekcijskih faktorjev, ki ga zaračuna posameznim sistemskim operaterjem distribucijskih omrežij;
– obračuna dela omrežnine za prenosno omrežje, ki jo zaračuna upravičenim odjemalcem, priključenim na prenosno omrežje;
– obračuna dela omrežnine za sistemske storitve, ki jih zaračunajo odjemalcem posamezni sistemski operaterji distribucijskih omrežij, ter obračuna sistemskih storitev, ki jih sistemski operater prenosnega omrežja zaračunava odjemalcem, priključenim na prenosno omrežje;
39. člen
Prihodek iz omrežnine, ki ga v skladu s prejšnjim členom pridobiva sistemski operater prenosnega omrežja, je namenjen za:
– financiranje njegove dejavnosti in
– pokrivanje stroškov sistemskih storitev.
40. člen
Sistemski operater prenosnega omrežja mesečno posreduje Agenciji izvirne podatke o odjemalcem zaračunanih močeh in količinah električne in sicer do 10. delovnega dne v tekočem mesecu za pretekli mesec.
41. člen
Agencija lahko kadarkoli preveri resničnost in točnost posredovanih izvirnih podatkov o količini in moči odjemalcem zaračunane uporabe elektroenergetskih omrežij.
3.2.2 Način izravnave prihodka iz omrežnin
42. člen
Tarifne postavke za obračun delov omrežnine za prenos in distribucijo so na katerikoli lokaciji v RS enake za vse odjemalce na istem napetostnem nivoju in v isti odjemni skupini, razen če je v predpisih, ki urejajo izvajanje GJS s področja distribucije in prenosa električne energije, drugače določeno.
Izravnava, določena v prvi alinei prvega odstavka 36. člena tega akta, se izvaja s korekcijskimi faktorji, ki so upoštevani v pogodbah o dostopu do prenosnega omrežja med sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja in sistemskim operaterjem prenosnega omrežja, na delu omrežnine za prenosno omrežje. Korekcijski faktorji so izračunani na podlagi tega akta in jih določa Priloga 4, ki je sestavni del tega akta.
Agencija pri izračunu korekcijskih faktorjev oziroma pri določitvi delov omrežnine za prenosno in distribucijsko omrežje za naslednje leto upošteva tudi ustrezni del razlike med prihodki in stroški iz čezmejnega trgovanja v preteklem obdobju ter načrtovani prihodek iz čezmejnega trgovanja in povprečnih stroškov priključevanja v prihodnjem letu, kakor tudi del stroškov za izgube, ki se nanašajo na čezmejno trgovanje.
3.3 Kriteriji za upravičenost stroškov
3.3.1 Del omrežnine za prenosno in distribucijska omrežja
43. člen
Izhodišča ekonomskega reguliranja predstavljajo regulativni okvir za določanje delov omrežnine za prenosno in distribucijska omrežja, ki ga podrobneje določa Priloga 1, ki je sestavni del tega akta.
Operacionalizacijo regulativnega okvira za vsako regulativno obdobje posebej določi Agencija s Parametri za določitev omrežnine za elektroenergetska omrežja, Priloga 2, ki je sestavni del tega akta.
44. člen
Upravičenost stroškov se presoja ločeno za:
1. izdatke, povezane z naložbami v infrastrukturo, zmanjšane za prihodke iz naslova povprečnih stroškov priključevanja na omrežje in sovlaganj;
2. stroške delovanja oziroma tekočega poslovanja, ki zajemajo stroške materiala, storitev in dela, zmanjšane za prihodke, ki jih regulirane dejavnosti ustvarjajo poleg prihodkov iz omrežnine;
3. stroške za nakup električne energije za pokrivanje izgub v omrežju.
45. člen
Pri presoji upravičenosti izdatkov iz 1. točke prejšnjega člena Agencija upošteva zlasti naslednje kriterije:
– namenska raba sredstev,
– usklajenost z razvojnimi načrti omrežij,
– gospodarna in učinkovita raba sredstev,
– vpliv na kakovost oskrbe,
– reguliran donos na lastniški in dolžniški kapital.
46. člen
Upravičenost naložb v infrastrukturo Agencija presoja na podlagi letnih in večletnih razvojnih načrtov omrežij, skladno z EZ in predpisi, ki urejajo izvajanje dejavnosti sistemskih operaterjev prenosnega in distribucijskega omrežja, v delih, ki se nanašajo na predračunske vrednosti, vire financiranja, dinamiko in vpliv na kakovost oskrbe.
Zaradi ugotavljanja upravičenosti naložb morajo razvojni načrti vsebovati tudi podatke o predračunski vrednosti, terminskem načrtu in virih financiranja ter oceno vplivov na kakovost električne energije glede na parametre kakovosti, parametre stalnosti izvajanja storitve in na izgube v omrežju.
47. člen
Za oceno vplivov dejavnosti sistemskega operaterja na kakovost električne energije Agencija opredeli zlasti:
– način preverjanja predloženih ocen iz drugega odstavka 46. člena tega akta;
– ukrepe, ki jih predvideva odjemalec za zmanjšanje motenja drugih odjemalcev in sistemski operater zaradi povečanja kakovosti storitev prenosa in distribucije;
– občasni in trajni nadzor (monitoring) značilnosti kakovosti storitev oskrbe z električno energijo v celoti.
48. člen
V primerih, ko so cilji, opredeljeni v razvojnih načrtih iz prvega odstavka 46. člena tega akta, doseženi v obsegu in dinamiki, določeni v teh načrtih, vrednostno pa prihaja do razlik glede na razvojni načrt, Agencija presodi o morebitnih razlikah in o upoštevanju teh razlik v korist oziroma breme reguliranega podjetja pri določitvi omrežnine v naslednjem regulativnem obdobju.
49. člen
Stroški iz 2. točke 44. člena tega akta se obravnavajo ločeno, in sicer:
a) stroški vzdrževanja,
b) drugi stroški delovanja oziroma tekočega poslovanja.
Pri presoji upravičenosti stroškov iz prejšnjega odstavka Agencija upošteva zlasti naslednje kriterije:
– namenska raba sredstev,
– gospodarna in učinkovita raba sredstev,
– načelo zamejene cene.
Za vse vrste stroškov storitev, ki jih izvaja pravna oseba, ki izvaja tudi GJS, velja, da so upravičeni do višine, ki ne presega višine stroškov primerljive storitve na trgu.
3.3.2 Del omrežnine za sistemske storitve
50. člen
Obseg posameznih sistemskih storitev določa sistemski operater prenosnega omrežja letno na podlagi predpisa, ki ureja sistemsko obratovanje prenosnega elektroenergetskega omrežja.
Sistemski operater prenosnega omrežja mora predložiti Agenciji do 31. avgusta v tekočem letu obrazložen načrt potrebnega obsega posameznih sistemskih storitev za naslednje leto.
51. člen
Agencija prizna kot upravičene stroške pri določitvi dela omrežnine za sistemske storitve stroške za tiste sistemske storitve, ki so vsebovane v načrtu iz 50. člena tega akta in za katere so pogodbe sklenjene po predpisih, ki urejajo javna naročila oziroma po preglednem postopku, ki zagotavlja izbiro najugodnejšega ponudnika in v katerem se smiselno uporabljajo določila predpisov, ki urejajo javna naročila ter po tem in naslednjem členu.
Za zagotavljanje potrebnega obsega sistemskih storitev sistemski operater prenosnega omrežja povabi ponudnike k oddaji ponudb za posamezne storitve tako, da ponudbe določajo:
1. za sekundarno in terciarno regulacijo:
– regulacijo po agregatih ali večjih odjemalcih za terciarno regulacijo,
– gradient spreminjanja moči v MW/min,
– obseg ponujene rezerve moči v MW,
– ceno ponujene rezerve moči v SIT/MW.
2. za regulacijo napetosti in jalove moči:
– regulacijo po agregatih, ki vzdržujejo napetost znotraj predpisanega območja,
– ceno ponujene rezerve v SIT, in to v obliki pavšala.
3. zagon agregatov brez zunanjega napajanja:
– določitev agregatov,
– ceno ponujene storitve, ki se lahko zakupi za obdobje, daljše od enega leta.
Cene ponujenih storitev morajo odražati dejanske stroške, ki jih imajo ponudniki za zagotavljanje teh storitev, in sicer:
1. za sekundarno in terciarno regulacijo:
– priložnostne stroške zaradi nenastopanja agregatov na primarnem trgu z električno energijo,
2. za regulacijo napetosti in jalove moči:
– stroške povečanih izgub zaradi proizvodnje jalove energije in
– morebitne vplive na znižanje proizvodnje delovne energije za primarni trg,
3. za zagon agregatov brez zunanjega napajanja:
– investicijske stroške za gradnjo potrebnih dodatnih postrojev za omogočanje zagona brez zunanjega napajanja.
52. člen
Pri izboru najugodnejših ponudnikov sistemski operater prenosnega omrežja upošteva tudi vse tehnične zahteve, ki izhajajo iz predpisov, ki urejajo sistemsko obratovanje prenosnega elektroenergetskega omrežja.
4 PREHODNI DOLOČBI
53. člen
Izhodišča ekonomskega reguliranja iz 43. člena tega akta za regulativno obdobje do 31. 12. 2005 določa Priloga 1.
54. člen
Pristojni sistemski operater mora uskladiti krmilne naprave odjemalcem s časi dnevnih tarifnih postavk, kot to določa Priloga 3, v roku šestih mesecev od uveljavitve tega akta.
5 KONČNI DOLOČBI
55. člen
Z dnem uveljavitve tega akta preneha veljati Pravilnik o določitvi cen za uporabo elektroenergetskih omrežij in kriterijih za upravičenost stroškov (Uradni list RS, št. 134/03).
Ne glede na prejšnji odstavek, se do uveljavitve ustreznega akta, ki bo urejal dodatke k omrežnini, kot so stroški dobaviteljev zaradi neustavitve dobave energije, obvezni odkup električne energije, evidentiranje sklenjenih pogodb za oskrbo z električno energijo ter pokrivanje stroškov delovanja Agencije, smiselno uporabljajo določbe Pravilnika o določitvi cen za uporabo elektroenergetskih omrežij in kriterijih za upravičenost stroškov (Uradni list RS, št. 134/03), ki urejajo dodatek za prednostno dispečiranje in dodatek za evidentiranju pogodb na organiziranem trgu z električno energijo ter sredstva, namenjena delovanju Agencije.
56. člen
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. avgusta 2004.
Št. 68-04/5/
Maribor, dne 20. julija 2004.
EVA 2004-2511-0211
Predsednik sveta
Javne agencije Republike Slovenije
za energijo
dr. Franc Žlahtič l. r.
Vlada Republike Slovenije je na 85. seji dne 29. 7. 2004 s sklepom št. 382-18/2001-18 dala soglasje k temu aktu.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti