Uradni list

Številka 37
Uradni list RS, št. 37/2004 z dne 15. 4. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 37/2004 z dne 15. 4. 2004

Kazalo

1609. Pravilnik o fizikalno kemijskih lastnostih tekočih goriv, stran 4475.

Na podlagi 30. in 70. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 – ZON, 22/00 – ZJS) izdaja minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrico za gospodarstvo
P R A V I L N I K
o fizikalno kemijskih lastnostih tekočih goriv*
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa:
– vrste tekočih goriv, za katera se uporabljajo določbe tega pravilnika,
– fizikalno kemijske lastnosti tekočih goriv,
– monitoring fizikalno kemijskih lastnosti tekočih goriv in
– nadzor nad izvajanjem tega pravilnika.
2. člen
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. Dajanje na trg je dobava tekočih goriv odplačno ali brezplačno končnemu porabniku z namenom, da ta tekoče gorivo uporabi.
2. Dobavitelj tekočih goriv (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj) je pravna ali fizična oseba, ki daje tekoča goriva na trg. Za dobavitelja šteje tudi uvoznik ali proizvajalec tekočih goriv, če je sam končni uporabnik uvoženih oziroma proizvedenih tekočih goriv.
3. Fizikalno kemijske lastnosti tekočih goriv so lastnosti tekočih goriv, ki ne povzročajo kritične obremenitve okolja, ocenjene na podlagi vrednotenja izpostavljenosti zaradi emisij ene ali več nevarnih snovi in pri kateri na podlagi trenutnega vedenja o občutljivosti okolja ni zaznavnih škodljivih vplivov.
4. Kurilna naprava je naprava iz predpisa, ki ureja emisije snovi v zrak iz kurilnih naprav.
5. Monitoring fizikalno kemijskih lastnosti tekočih goriv (v nadaljnjem besedilu: monitoring kakovosti tekočih goriv) je monitoring emisij snovi v okolje zaradi rabe tekočih goriv, ki ga mora pri opravljanju svoje dejavnosti zagotavljati kot povzročitelj onesnaževanja dobavitelj. Monitoring kakovosti tekočih goriv se izvaja s sistematičnimi meritvami fizikalno kemijskih lastnosti tekočih goriv.
3. člen
Tekoča goriva, za katera se uporabljajo določbe tega pravilnika, so:
1. motorni bencin, ki je vsako hlapno mineralno olje, namenjeno uporabi za pogonsko sredstvo za vozila z motorjem z notranjim izgorevanjem na prisilni vžig in je razvrščeno v tarifne oznake kombinirane nomenklature 2710 11 41, 2710 11 45 ali 2710 11 49;
2. dizelsko gorivo, ki je plinsko olje za pogon vozil in je razvrščeno v tarifno oznako kombinirane nomenklature 2710 19 41;
3. plinsko olje, ki se glede na meje destilacije uvršča v razred srednjih destilatov, namenjenih uporabi kot gorivo, in pri katerem vsaj 85% prostornine vključno z izgubami destilira do 350 °C, izmerjeno po metodi iz tehnične specifikacije ASTM D86, ali kateri koli drug naftni proizvod, ki je razvrščen v tarifne oznake kombinirane nomenklature 2710 19 41 ali 2710 19 45. Plinsko olje, ki je namenjeno uporabi kot gorivo za ogrevanje, so tudi vse vrste ekstra lahkega (EL) kurilnega olja z dodatnim rdečim barvilom in markirnim indikatorjem;
4. težko kurilno olje, razen plinskih olj iz 2. in 3. točke tega člena, ki se glede na meje destilacije uvršča v razred težjih olj, namenjenih za gorivo in pri katerem manj kot 65% prostornine vključno z izgubami destilira do 250 °C, izmerjeno po metodi iz tehnične specifikacije ASTM D86, ali kateri koli drugi naftni proizvod, razvrščen v tarifne oznake kombinirane nomenklature od 2710 19 51 do 2710 19 69 in 2710 19 99;
5. plinsko olje za plovila, ki je plinsko olje namenjeno uporabi v pomorstvu in ustreza značilnostim tekočega goriva iz 2. točke tega člena ali ima viskoznost ali gostoto v mejah viskoznosti ali gostote, določene za destilate, ki se uporabljajo v pomorstvu, v tabeli 1 standarda SIST ISO 8217.
4. člen
(1) Določbe tega pravilnika o monitoringu kakovosti tekočih goriv z zahtevami tega pravilnika se ne uporabljajo za težka kurilna olja, ki se rabijo za pridobivanje toplote:
– v kurilnih napravah, določenih v predpisih, ki ureja emisije snovi v zrak iz kurilnih naprav, če z zgorevanjem težkih kurilnih olj ni presežena mejna vrednost za žveplov dioksid, določena v teh predpisih,
– v drugih napravah, v katerih zgorevajo tekoča goriva in za katere se ne uporabljajo določbe predpisa o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav, če koncentracija žveplovega dioksida v odpadnih plinih ne presega mejne vrednosti, določene v predpisu, ki ureja emisije snovi v zrak iz teh naprav.
(2) Dobavitelj mora za dajanje na trg težkih kurilnih olj iz prejšnjega odstavka pridobiti dovoljenje ministrstva, pristojnega za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). V vlogi mora dobavitelj navesti končnega porabnika težkih kurilnih olj in priložiti strokovno oceno o dopustni vsebnosti žvepla, ki zagotavlja izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka pri končnem porabniku.
(3) Strokovno oceno iz prejšnjega odstavka lahko izdela oseba, pooblaščena za izvajanje prvih meritev in emisijskega monitoringa po predpisu, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje.
II. FIZIKALNO KEMIJSKE LASTNOSTI TEKOČIH GORIV
5. člen
(1) Fizikalno kemijske lastnosti tekočih goriv so določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika, za naslednja obdobja:
– v tabeli A-1 za motorni bencin za obdobje do 31. decembra 2004,
– v tabeli A-2 za motorni bencin za obdobje od 1. januarja 2005 dalje,
– v tabeli B-1 za dizelsko gorivo za obdobje do 31. decembra 2004,
– v tabeli B-2 za dizelsko gorivo za obdobje od 1. januarja 2005 dalje,
– v tabela C-1 za plinsko in kurilno olje za obdobje do 31. decembra 2007,
– v tabeli C-2 za plinsko in kurilno olje za obdobje od 1. januarja 2008 dalje,
– v tabeli D za težko kurilno olje,
– v tabeli E-1 za plinsko olje za plovila za obdobje do 31. decembra 2007 in
– v tabeli E-2 za plinsko olje za plovila za obdobje od 1. januarja 2008 dalje.
(2) Ne glede na vrednosti iz tabele A-2 in B-2 v prilogi 1 tega pravilnika vsebnost žvepla v motornem bencinu in dizelskem gorivu od 1. januarja 2009 dalje ne sme presegati 10 mg/kg.
III. OBVEZNOSTI DOBAVITELJA
6. člen
(1) Dobavitelj mora zagotoviti, da lastnosti tekočega goriva, ki jih daje v posameznem obdobju iz prejšnjega člena na trg, ustrezajo fizikalno kemijskim lastnostim, ki so za ta obdobja določena v prilogi 1 tega pravilnika.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora dobavitelj tekočih goriv v obdobju od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2008 dati na trg tudi gorivo z vsebnostjo žvepla pod 10 mg/kg in to glede na porabo goriv enakomerno po vsem ozemlju Republike Slovenije.
(3) Dobavitelj tekočih goriv mora najmanj 6 mesecev pred začetkom dajanja goriva z vsebnostjo žvepla pod 10 mg/kg na trg posredovati Ministrstvu za okolje, prostor in energijo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) in Ministrstvu za gospodarstvo program uvajanja goriva na trg, iz katerega je razviden način izpolnjevanja obveznosti dobavitelja iz prejšnjega odstavka.
(4) Program uvajanja iz prejšnjega odstavka mora potrditi ministrstvo.
IV. MONITORING KAKOVOSTI TEKOČIH GORIV
7. člen
(1) Dobavitelj mora zagotoviti izvajanje monitoringa kakovosti tekočih goriv za vsa tekoča goriva, ki jih daje na trg.
(2) Monitoring kakovosti tekočih goriv se izvaja po programu monitoringa kakovosti tekočih goriv (v nadaljnjem besedilu: program monitoringa).
(3) Merila za določanje obsega in načina izvajanja programa monitoringa so določena v 1. delu priloge 2, obseg merjenja fizikalno kemijskih lastnosti tekočih goriv v 2. delu priloge 2 in postopek vzorčenja tekočih goriv v 3. delu priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
8. člen
(1) Meritve fizikalno kemijskih lastnosti tekočih goriv se v okviru monitoringa kakovosti tekočih goriv izvajajo po metodah iz zadnje veljavne izdaje standardov, določenih v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Standardi iz prejšnjega odstavka z oznako SIST ISO in SIST EN so na vpogled pri slovenskem nacionalnem organu za standardizacijo, drugi standardi za preskusne metode pa pri ministrstvu.
(3) Če se pri ugotavljanju fizikalno kemijskih lastnosti uporabljajo metode, različne od tistih, ki so določene v prilogi 3 tega pravilnika, se mora za njih zagotoviti validacija ali sprejemljiva sledljivost skladno s standardom SIST EN ISO 17025.
9. člen
Izvajanje programa monitoringa lahko opravljajo osebe, ki za izvajanje monitoringa kakovosti tekočih goriv pridobijo pooblastilo ministrstva (v nadaljnjem besedilu: izvajalec programa monitoringa).
10. člen
(1) Pooblastilo iz prejšnjega člena lahko pridobi oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik,
2. ima sedež v Republiki Sloveniji,
3. ni povezana s proizvajanjem, uvažanjem ali dajanjem tekočih goriv na trg ali vključen v druge s tem povezane dejavnosti, kar velja tudi za njegove zaposlene, odgovorne za izvajanje programa monitoringa,
4. je usposobljena izvajati program monitoringa na najvišji ravni strokovne usposobljenosti in tehničnega znanja ter ne sme biti pod vplivom pritiskov ali spodbud s strani oseb ali skupin oseb, ki imajo interes za določen rezultat monitoringa kakovosti tekočih goriv, plača zaposlenih pri njej pa ne sme biti odvisna od obsega ali rezultata monitoringa kakovosti tekočih goriv,
5. izpolnjuje zahteve za izvajanje kontrole naftnih derivatov, kar lahko izkazuje z akreditacijsko listino za kontrolne organe brez omejitve ali z omejitvijo,
6. ima za podizvajalce le laboratorije, ki izpolnjuje zahteve za izvajanje preskusov, enakovredne tistim, navedenim v SIST ISO/IEC 17025 za izvajanje preskusov po metodah iz 8. člena tega pravilnika,
7. laboratorij, s katerim ima za meritve fizikalno kemijskih lastnosti tekočih goriv pogodbo, izpolnjuje pogoje iz 4. točke tega odstavka in v obdobju izvajanja programa monitoringa s sodelovanjem na mednarodnem medlaboratorijskem primerjalnem preskušanju fizikalno kemijskih lastnosti tekočih goriv ali s sodelovanjem na medlaboratorijskem primerjalnem preskušanju, ki ga za namen uveljavitve delovanja po tem pravilniku organizira ministrstvo, izkazuje usposobljenost za izvajanje preskusov po metodah iz 8. člena tega pravilnika.
(2) Izvajalec programa monitoringa in zaposleni pri njem morajo varovati poslovne skrivnosti glede vseh informacij, ki so bile pridobljene med izvajanjem monitoringa kakovosti tekočih goriv.
11. člen
(1) Pooblastilo iz 9. člena tega pravilnika se izda za obdobje dveh let.
(2) Veljavnost pooblastila iz prejšnjega odstavka se lahko na podlagi vloge izvajalca programa monitoringa podaljša za obdobje dveh let.
12. člen
(1) Vsa vprašanja v zvezi z izvajanjem monitoringa kakovosti tekočih goriv z zahtevami tega pravilnika uredita dobavitelj in izvajalec programa monitoringa s pisno pogodbo.
(2) Stroške izvajanja programa monitoringa nosijo dobavitelji.
13. člen
(1) Izvajalec programa monitoringa mora dobavitelju najkasneje v 30 dneh od dneva vzorčenja tekočih goriv izdati poročilo o monitoringu kakovosti tekočih goriv na obrazcu iz 4. dela priloge 2 tega pravilnika.
(2) Tekoče gorivo ustreza zahtevam tega pravilnika, če iz poročila o monitoringu kakovosti tekočih goriv sledi, da ima tekoče gorivo fizikalno kemijske lastnosti, ki ustrezajo lastnostim, določenim v 5. členu tega pravilnika.
.
14. člen
(1) Izvajalec programa monitoringa poroča Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) o izvedbi celotnega programa monitoringa do 31. marca tekočega leta za preteklo leto ter o vseh izvedenih meritvah monitoringa kakovosti tekočih goriv v obdobju enega meseca do 15. dne v mesecu za vsak pretekli mesec.
(2) Poročilo o izvedenih meritvah monitoringa kakovosti tekočih goriv v obdobju enega meseca je treba posredovati v pisni in elektronski obliki za vsako gorivo posebej in vsebuje podatke o:
– datumu vzorčenja,
– dobavitelju tekočih goriv,
– kraju vzorčenja,
– rezultatih preskusov,
– izdanih poročilih o monitoringu kakovosti tekočih goriv in
– neskladjih z zahtevami pravilnika.
(3) Izvajalec programa monitoringa posreduje poročilo o izvedenih meritvah monitoringa kakovosti tekočih goriv v roku iz prvega odstavka tega člena tudi Ministrstvu za gospodarstvo.
15. člen
Če izvajalec programa monitoringa ugotovi neskladnost kakovosti tekočih goriv z zahtevami pravilnika, obvesti o tem agencijo. K obvestilu mora priložiti:
– zapisnik o vzorčenju, iz katerega mora biti razvidna oznaka vzorca zaradi sledljivosti vzorca do laboratorija in
– poročilo o monitoringu kakovosti tekočih goriv, iz katerega je razvidna neskladnost z zahtevami pravilnika.
V. IZJEMA
16. člen
Minister, pristojen za varstvo okolja, lahko za obdobje največ šestih mesecev dovoli na podlagi vloge dobavitelja dajanje na trg določenih količin tekočih goriv, ki ne ustrezajo zahtevam tega pravilnika, če:
– na svetovnem trgu ni možno pravočasno dobiti tekočih goriv, ki bi ustrezala zahtevam tega pravilnika in bi zato lahko nastale motnje v oskrbi s tekočimi gorivi na domačem trgu, ali
– gre za tekoča goriva iz državnih blagovnih rezerv.
VI. DAJANJE TEKOČIH GORIV NA TRG
17. člen
(1) Dobavitelj mora pred dajanjem tekočih goriv na trg zagotoviti, da:
– ima za tekoča gorivo dokazila, da njihove fizikalno kemijske lastnosti ustrezajo zahtevam tega pravilnika, in
– ima sklenjeno pogodbo z izvajalcem programa monitoringa.
(2) Za dokazilo o ustreznosti fizikalno kemijskih lastnosti tekočih goriv šteje poročilo o monitoringu kakovosti tekočih goriv, ki ni starejše od 12 mesecev in iz katerega je razvidno, da tekoče gorivo v zvezi s fizikalno kemijskimi lastnostmi izpolnjuje zahteve tega pravilnika.
VII. NADZOR
18. člen
(1) Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika razen določb prve alinee prvega odstavka 17. člena tega pravilnika opravljajo inšpektorji za okolje Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor.
(2) Nadzor nad izvajanjem določb prve alinee prvega odstavka 17. člena tega pravilnika opravljajo inšpektorji Tržnega inšpektorata Republike Slovenije.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19. člen
(1) Ne glede na določbe tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika morajo obstoječi dobavitelji tekočih goriv najkasneje do 30. septembra 2004 posredovati ministrstvu program uvajanja goriv z največ 10 mg/kg žvepla, iz katerega je razviden način izpolnjevanja obveznosti dobavitelja iz drugega odstavka 6. člena tega pravilnika.
(2) Ne glede na določbe drugega odstavka 17. člena tega pravilnika se za obstoječe dobavitelje do izdaje prvega poročila o monitoringu kakovosti tekočih goriv za dokazilo o ustreznosti fizikalno kemijskih lastnosti tekočih goriv šteje dokument o preskusu kakovosti, iz katerega je razvidno izpolnjevanje zahtev tega pravilnika v zvezi s fizikalno kemijskimi lastnostmi tekočih goriv in ga je dobavitelj pridobil ob zadnji dobavi goriva.
20. člen
Do določitve oseb za izvajanje programa monitoringa iz 9. člena tega pravilnika izvajajo monitoring kakovosti tekočih goriv po tem pravilniku strokovne organizacije, ki so pridobile za leto 2003 pooblastilo za ugotavljanje skladnosti tekočih goriv v skladu z določbami 10. člena pravilnika o kakovosti tekočih goriv (Uradni list RS, št. 78/00 in 69/01).
21. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o kakovosti tekočih goriv (Uradni list RS, št. 78/00 in 69/01) in odredba o programu ugotavljanja skladnosti tekočih goriv (Uradni list RS, št. 58/01 in 53/02).
.
22. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-07-34/2003
Ljubljana, dne 2. aprila 2004.
EVA 2003-2511-0088
mag. Janez Kopač l. r.
Minister
za okolje, prostor in energijo
 
Soglašam!
dr. Tea Petrin l. r.
Ministrica za gospodarstvo
* Ta pravilnik v celoti povzema vsebino direktive ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva in o spremembah direktive št. 93/12/ES (98/70/ES in 2003/17/ES) in direktive ES o zmanjševanju žvepla v nekaterih tekočih gorivih in o spremembah direktive št. 93/12/ES (1999/32/ES)
                                    PRILOGA 1

                   Fizikalno kemijske lastnosti tekočih goriv

   Tabela A-1: Fizikalno kemijske lastnosti bencina za obdobje do 31. 12. 2004

+---------------+-----+----------+----------+
|Fizikalno      |Enota|Najmanjša |Največja  |
|kemijska       |     |vrednost1)|vrednost1)|
|lastnost       |     |          |          |
+---------------+-----+----------+----------+
|Oktansko       |     |  953)    |          |
|število – RON  |     |          |          |
+---------------+-----+----------+----------+
|Oktansko       |     |  853)    |          |
|število – MON  |     |          |          |
+---------------+-----+----------+----------+
|Parni tlak po  | kPa |   -      |  60,0    |
|Reidu, poletno |     |          |          |
|obdobje2)      |     |          |          |
+---------------+-----+----------+----------+
|Destilacija:   |     |          |          |
|Izparevanje pri|% v/v|  46,0    |   -      |
|100 0C         |% v/v|  75,0    |   -      |
|Izparevanje pri|     |          |          |
|150 0C         |     |          |          |
+---------------+-----+----------+----------+
|Vsebost        |     |          |          |
|ogljikovodikov:|% v/v|   -      | 18,06)   |
|Olefini        |     |   -      |  42,0    |
|Aromati        |     |   -      |  1,0     |
|Benzen         |     |          |          |
+---------------+-----+----------+----------+
|Vsebnost kisika|% m/m|   -      |  2,7     |
+---------------+-----+----------+----------+
|Oksigenati:    |     |          |          |
|Metanol        |% v/v|   -      |   3      |
|Etanol         |% v/v|   -      |   5      |
|Izo-propil     |% v/v|   -      |   10     |
|alkohol        |% v/v|   -      |   7      |
|Tert-butil     |% v/v|   -      |   10     |
|alkohol        |% v/v|   -      |   15     |
|Iso-butil      |% v/v|   -      |   15     |
|alkohol        |% v/v|          |   10     |
|Etri, ki       |     |          |          |
|vsebujejo več  |     |          |          |
|kot pet atomov |     |          |          |
|ogljika v      |     |          |          |
|molekuli       |     |          |          |
|Drugi          |     |          |          |
|oksigenati4)   |     |          |          |
+---------------+-----+----------+----------+
|Vsebnost žvepla|mg/kg|   -      |  150     |
+---------------+-----+----------+----------+
|Vsebnost svinca| g/l |   -      | 0,005    |
+---------------+-----+----------+----------+

   Tabela A-2: Fizikalno kemijske lastnosti bencina za obdobje od 1. 1. 2005
dalje

+---------------+-----+----------+----------+
|Fizikalno      |Enota|Najmanjša |Največja  |
|kemijska       |     |vrednost1)|vrednost1)|
|lastnost       |     |          |          |
+---------------+-----+----------+----------+
|Oktansko       |     |  953)    |          |
|število – RON  |     |          |          |
+---------------+-----+----------+----------+
|Oktansko       |     |  853)    |          |
|število – MON  |     |          |          |
+---------------+-----+----------+----------+
|Parni tlak po  | kPa |   -      |  60,0    |
|Reidu, samo v  |     |          |          |
|poletnem       |     |          |          |
|obdobju2)      |     |          |          |
+---------------+-----+----------+----------+
|Destilacija:   |     |          |          |
|Izparevanje pri|% v/v|  46,0    |   -      |
|100 0C         |% v/v|  75,0    |   -      |
|Izparevanje pri|     |          |          |
|150 0C         |     |          |          |
+---------------+-----+----------+----------+
|Vsebost        |     |          |          |
|ogljikovodikov:|% v/v|   -      | 18,06)   |
|Olefini        |     |   -      |  35,0    |
|Aromati        |     |   -      |  1,0     |
|Benzen         |     |          |          |
+---------------+-----+----------+----------+
|Vsebnost kisika|% m/m|   -      |  2,7     |
+---------------+-----+----------+----------+
|Oksigenati:    |     |          |          |
|Metanol        |% v/v|   -      |   3      |
|Etanol         |% v/v|   -      |   5      |
|Izo-propil     |% v/v|   -      |   10     |
|alkohol        |% v/v|   -      |   7      |
|Tert-butil     |% v/v|   -      |   10     |
|alkohol        |% v/v|   -      |   15     |
|Iso-butil      |% v/v|          |   10     |
|alkohol        |     |          |          |
|Etri, ki       |     |          |          |
|vsebujejo več  |     |          |          |
|kot pet atomov |     |          |          |
|ogljika v      |     |          |          |
|molekuli       |     |          |          |
|Drugi          |     |          |          |
|oksigenati4)   |     |          |          |
+---------------+-----+----------+----------+
|Vsebnost žvepla|mg/kg|   -      |   50     |
|               |     |          |  105)    |
+---------------+-----+----------+----------+
|Vsebnost svinca| g/l |   -      | 0,005    |
+---------------+-----+----------+----------+

   Tabela B-1: Fizikalno kemijske lastnosti dizelskega goriva za obdobje do 31.
12. 2004.

+--------------+-----+----------+--------+
|Fizikalno     |Enota|Najmanjša |Največja|
|kemijska      |     |vrednost1)|vrednost|
|lastnost      |     |          |   1)   |
+--------------+-----+----------+--------+
|Cetansko      |     |   51     |   -    |
|število       |     |          |        |
+--------------+-----+----------+--------+
|Gostota pri 15|kg/m3|   -      |  845   |
|0C            |     |          |        |
+--------------+-----+----------+--------+
|Destilacija:  |     |          |        |
|95% vrednost  |  0C |   -      |  360   |
+--------------+-----+----------+--------+
|Vsebnost      |% m/m|   -      |   11   |
|policikličnih |     |          |        |
|aromatskih    |     |          |        |
|ogljikovodikov|     |          |        |
+--------------+-----+----------+--------+
|Vsebnost      |mg/kg|   -      |  350   |
|žvepla        |     |          |        |
+--------------+-----+----------+--------+

   Tabela B-2: Fizikalno kemijske lastnosti dizelskega goriva za obdobje od 1.
1. 2005 dalje.

+--------------+-----+----------+--------+
|Fizikalno     |Enota|Najmanjša |Največja|
|kemijska      |     |vrednost1)|vrednost|
|lastnost      |     |          |   1)   |
+--------------+-----+----------+--------+
|Cetansko      |     |   51     |   -    |
|število       |     |          |        |
+--------------+-----+----------+--------+
|Gostota pri 15|kg/m3|   -      |  845   |
|0C            |     |          |        |
+--------------+-----+----------+--------+
|Destilacija:  |     |          |        |
|95% vrednost  |  0C |   -      |  360   |
+--------------+-----+----------+--------+
|Vsebnost      |% m/m|   -      |   11   |
|policikličnih |     |          |        |
|aromatskih    |     |          |        |
|ogljikovodikov|     |          |        |
+--------------+-----+----------+--------+
|Vsebnost      |mg/kg|   -      |   50   |
|žvepla        |     |          |  105)  |
+--------------+-----+----------+--------+

   Tabela C-1: Fizikalno kemijske lastnosti plinskega olja za obdobje do 31.
12. 2007.

+------------+------+----------+--------+
|Fizikalno   |Enota |Najmanjša |Največja|
|kemijska    |      |vrednost1)|vrednost|
|lastnost    |      |          |1)      |
+------------+------+----------+--------+
|Vsebnost    |% m/m |-         |0,20    |
|žvepla      |      |          |        |
+------------+------+----------+--------+

   Tabela C-2: Fizikalno kemijske lastnosti plinskega olja za obdobje od 1. 1.
2008 dalje.

+------------+------+----------+--------+
|Fizikalno   | Enota|Najmanjša |Največja|
|kemijska    |      |vrednost1)|vrednost|
|lastnost    |      |          |  1)    |
+------------+------+----------+--------+
|Vsebnost    | % m/m|   -      | 0,10   |
|žvepla      |      |          |        |
+------------+------+----------+--------+

   Tabela D: Fizikalno kemijske lastnosti težkih kurilnih olj.

+------------+------+----------+--------+
|Fizikalno   | Enota|Najmanjša |Največja|
|kemijska    |      |vrednost1)|vrednost|
|lastnost    |      |          |  1)    |
+------------+------+----------+--------+
|Vsebnost    | % m/m|   -      | 1,00   |
|žvepla      |      |          |        |
+------------+------+----------+--------+

   Tabela E-1: Fizikalno kemijske lastnosti plinskega olja za plovila za
obdobje do 31. 12. 2007

+------------+------+----------+--------+
|Fizikalno   |Enota |Najmanjša |Največja|
|kemijska    |      |vrednost1)|vrednost|
|lastnost    |      |          |1)      |
+------------+------+----------+--------+
|Vsebnost    |% m/m |-         |0,20    |
|žvepla      |      |          |        |
+------------+------+----------+--------+

   Tabela E-2: Fizikalno kemijske lastnosti plinskega olja za plovila za
obdobje od 1. 1. 2008

+------------+------+----------+--------+
|Fizikalno   | Enota|Najmanjša |Največja|
|kemijska    |      |vrednost1)|vrednost|
|lastnost    |      |          |  1)    |
+------------+------+----------+--------+
|Vsebnost    | % m/m|   -      | 0,10   |
|žvepla      |      |          |        |
+------------+------+----------+--------+

   Opombe:
   1) Vrednosti  iz te priloge, so »prave vrednosti«. Pri ugotavljanju fizikalno
kemijskih lastnosti v skladu s pogoji standarda SIST EN ISO 4259 »Naftni
proizvodi – Določanje in uporaba podatkov o natančnosti v zvezi s preskusnimi
metodami«, se za najmanjšo dovoljeno vrednost odstopanja pod oziroma nad »pravo
vrednostjo« uporabi najmanjša razlika 2R nad ničelno vrednostjo, kjer je R =
obnovljivost oziroma primerljivost uporabljene preskusne metode. Rezultati
posameznih meritev se morajo tolmačiti na podlagi meril, opisanih v SIST EN ISO
4259.
   2) Poletno obdobje se začne 1. maja in konča 30. septembra.
   3)  Dovoljena je uporaba neosvinčenega  motornega bencina normal z minimalnim
oktanskim številom 91 po raziskovalni metodi (RON) oziroma 81 po motorni metodi
(MON).
   4)  To so drugi mono-alkoholi in etri, katerih  točka destilacije ni večja od
točke iz industrijskih standardih za motorna goriva.
   5)  Od 1. 1. 2009  dalje je dovoljena vsebnost  žvepla v motornih bencinih in
dizelskem gorivu največ 10 mg/kg.
   6) Neosvinčeni motorni bencin normal lahko vsebuje največ 21%(v/v) olefinov.
                                    PRILOGA 2

   1. del: merila za obseg in način izvajanja programa monitoringa kakovosti
tekočih goriv
   Merila za obseg programa monitoringa kakovosti tekočih goriv:
   – načrt vzorčenja tekočih goriv mora zagotoviti statistično zanesljivost
ugotavljanja fizikalno kemijskih lastnosti goriv,
   – pri načrtovanju vzorčenja je treba upoštevati, da je pogostost vzorčenja v
sorazmerju s celotno količino tekočih goriv, ki je dana na ozemlju Republike
Slovenije na trg, ter s količinami, ki jih posamezni dobavitelji tekočih goriv
dobavijo končnim porabnikom,
   – z načrtom vzorčenja mora biti za posameznega dobavitelja tekočih goriv
določeno število odvzetih vzorcev, pogostost odvzemanja ter mesta odvzema
vzorcev,
   – iz obsega programa monitoringa kakovosti tekočih goriv morajo biti
razvidni pogoji za izdajo listine o skladnosti in postopki v primeru neskladij.
   Merila za način izvajanja programa monitoringa kakovosti tekočih goriv:
   – obseg meritev fizikalno kemičnih lastnosti tekočih goriv iz priloge 1 tega
pravilnika,
   – v načrtu vzorčenja tekočih goriv mora biti določen način pridobivanja
reprezentativnega vzorca za vsako mesto vzorčenja posebej glede na vrsto
skladiščnih naprav ali cistern za prevoz goriva,
   – v načrtu vzorčenja mora biti določen način vzorčenja posebej za bencinske
servise, cestne cisterne, pretakališča ter skladišča,
   – z načrtom vzorčenja se mora zagotoviti, da so rezultati meritev med seboj
primerljivi glede na razlike v zunanji temperaturi, ki nastajajo zaradi
sezonskega nihanja temperatur, zaradi geografskih razlik med posameznimi mesti
vzorčenja ali zaradi dnevnega spreminjanja zunanje temperature,
   – v načrtu izvajanja analiz tekočih goriv mora biti določeno statistično
vrednotenje meritev skladno z metodo iz standarda SIST EN ISO 4259,
   – v programu monitoringa kakovosti tekočih goriv se določi oblika poročila
za posamezno meritev ter poročilo o statistično obdelanih podatkih meritev,
izvedenih v posameznih obdobjih.


                                    PRILOGA 2
                2. del: obseg monitoringa kakovosti tekočih goriv

   1. Monitoring kakovosti tekočih goriv na bencinskih servisih
+--------------------+--------------------------------------------------+-------+
|                    |        Število vzorcev v posamezni sezoni        |       |
+--------------------+------------------+----------------+--------------+Skupaj |
|Oznaka sezone       |     Zimska 1     |    Poletna     |   Zimska 2   |za celo|
+--------------------+------------------+----------------+--------------+ leto  |
|Trajanje sezone     |  1. 1. – 30. 4.  | 1. 5. – 30. 9. | 1. 10. – 31. |       |
|                    |                  |                |     12.      |       |
+-------+------------+------------------+----------------+--------------+-------+
|Vrsta  |NMB95 (2)   |        25        |       50       |      25      |  100  |
|goriva +------------+------------------+----------------+--------------+-------+
|       |NMB98 (2)   |         5        |       10       |      5       |  20   |
|       +------------+------------------+----------------+--------------+-------+
|       |Dizelsko    |        20        |       40       |      20      |  80   |
|       |gorivo      |                  |                |              |       |
|       +------------+------------------+----------------+--------------+-------+
|       |Goriva brez |        1)        |       1)       |      1)      |  1)   |
|       |žvepla      |                  |                |              |       |
+-------+------------+------------------+----------------+--------------+-------+

   1)  Količina  odvzetih vzorcev  goriv z  vsebnostjo  žvepla pod  10  mg/kg se
izračuna na osnovi proporcionalnega deleža, ki ga ta predstavlja v skupnem
volumnu prodaje posamezne vrste goriva.
   2) NMB pomeni neosvinčeni motorni bencin.
   Glede na poletno obdobje, ki ga določa pravilnik, se za potrebe izvajanja
programa monitoringa kakovosti tekočih goriv koledarsko leto deli na letno in
zimsko sezono. Letna sezona traja od vključno 1. maja do vključno 30. septembra,
zimska sezona pa od vključno 1. oktobra do vključno 30. aprila.
   Število vzorcev se v posamezni sezoni za potrebe izvajanja monitoringa
kakovosti tekočih goriv v tekočem letu razdeli med posamezne dobavitelje glede
na njihov tržni delež prodaje posameznega goriva v preteklem letu, vendar
najmanj en vzorec v sezoni na posameznega dobavitelja.
   2. Monitoring kakovosti tekočih goriv izven bencinskih servisov

+----------------------+------------------------+--------------------------------+
|                      |Mesto izvedbe vzorčenja |Skupno število vzorcev na leto  |
+----------------------+------------------------+--------------------------------+
|Dizelsko gorivo       |Na skladiščih in pri    |                                |
|                      |neposrednih dobavah     |20 vzorcev(1)                   |
+----------------------+------------------------+--------------------------------+
|Plinsko olje kot      |Na skladiščih in pri    |                                |
|kurilno olje ekstra   |neposrednih dobavah     |100 vzorcev(2), (3), (4)        |
|lahko                 |                        |                                |
+----------------------+------------------------+--------------------------------+
|Težka kurilna olja    |Na skladiščih           |1 vzorec na količino goriva, ki |
|                      |                        |je enaka kapaciteti rezervoarja |
|                      +------------------------+--------------------------------+
|                      |Pri neposrednih dobavah |1 vzorec na 1000 ton, vendar    |
|                      |                        |največ 5 vzorcev na leto        |
+----------------------+------------------------+--------------------------------+

   Opombe:
   (1)  Kriterij za  določitev minimalno  potrebnega števila  vzorcev dizelskega
goriva za posameznega dobavitelja se določi enako, kot za plinsko olje v opombi
(2), vendar največ 5 vzorcev na leto za posameznega dobavitelja.
   (2) Minimalno  število vzorcev goriva se za posameznega dobavitelja določi na
podlagi količine prodaje posameznega goriva izven bencinskih servisov po
naslednjih kriterijih:

+-------------------------+-------------+
| Obseg prodaje v m3      | Št. vzorcev |
+-------------------------+-------------+
| manj kot 400            |      1      |
+-------------+-----------+-------------+
| med 400     | in 1.999  |      2      |
+-------------+-----------+-------------+
| med 2.000   | in 3.999  |      3      |
+-------------+-----------+-------------+
| med 4.000   | in 9.999  |      4      |
+-------------+-----------+-------------+

+-------------------------+-------------+
|                         | Št. vzorcev |
|Obseg prodaje v m3       |             |
+--------------+----------+-------------+
|    med 10.000| in 19.999|      5      |
+--------------+----------+-------------+
|    med 20.000| in 40.000|      6      |
+-------------------------+-------------+
|           več kot 40.000|po enačbi(3) |
+--------------+----------+-------------+
|              |          |             |
+--------------+----------+-------------+

   (3)  Ne glede na določila iz prejšnje tabele  se minimalno število vzorcev na
posameznega dobavitelja, ki dobavlja letno več kot 40.000 m3 goriva, izračuna po
naslednji enačbi:
   število vzorcev = (100 – VMD) * TD
   VMD – število vzorcev, ki jih zagotavljajo dobavitelji z volumnom prodaje do
40.000 m3,
   TD – tržni delež med dobavitelji z volumnom prodaje nad 40.000 m3.
   (4)  Ne glede na aktualni tržni delež in  določila iz opombe(3), je minimalno
število vzorcev na posameznega  dobavitelja, ki dobavlja letno več kot 40.000 m3
goriva najmanj 6 vzorcev na leto.
   Neposredna dobava je dobava tekočega goriva iz uvoza neposredno končnemu
porabniku, brez vmesnega skladiščenja ali kadar se gorivo pretoči iz enega
prevoznega sredstva v drugo prevozno sredstvo mimo skladiščnega rezervoarja.
   Kadar se gorivo dobavlja na bencinske servise, se to ne šteje za neposredno
dobavo.
   O neposredno dobavljenih količinah goriv vodijo evidenco dobavitelji in
sproti obveščajo izvajalca programa monitoringa kakovosti tekočih goriv o svojih
obveznostih glede zagotavljanja monitoringa kakovosti tekočih goriv.


                                    PRILOGA 2

   3. del: postopek vzorčenja
   1. Postopek vzorčenja na bencinskih servisih
   (1) Vzorec se jemlje preko točilnega avtomata.
   (2) Neposredno pred začetkom vzorčenja se preko pipe točilnega avtomata
pretoči najmanj 4 litre goriva. To gorivo se ne sme uporabiti kot vzorec.
   (3) Neposredno po opravljenem pretoku iz prejšnje točke se vzame vzorec z
neposrednim polnjenjem goriva v vzorčne posode, katerih volumen ni manjši od 4
litrov.
   (4) Pri vzorčenju je treba zagotoviti po tri vzporedne vzorce tako, da je
omogočeno izvajanje preskusov kakovosti v različnih laboratorijih brez
poznejšega prelivanja in razdeljevanja vzorcev.
   (5) Za potrebe morebitnega poznejšega dodatnega preskušanja kakovosti v
slučaju se vzame še dva dodatna vzporedna vzorca. Vzporedni vzorci morajo biti
zapečateni in ustrezno označeni, da se zagotovi sledljivost od vzorčenja do
rezultatov preskusov kakovosti. Vzporedne vzorce hrani izvajalec programa
monitoringa kakovosti tekočih goriv najmanj do zaključka postopka, to je izdaje
listine o skladnosti oziroma v slučaju neskladnih rezultatov zaključka postopka
dodatnega preskušanja in izreka ukrepa zoper kršitelja.
   (6) Vzorčne posode, postopki njihovega obvladovanja, rokovanje z vzorci in
skladiščenje, morajo biti v celoti skladni s standardom SIST EN ISO 3170.
   2. Postopek vzorčenja izven bencinskih servisov
   (1) Na skladiščih se jemlje vzorec iz nadzemnih ali podzemnih rezervoarjev.
   (2) Pri neposrednih dobavah se jemlje vzorec iz avtocisterne ali druge
transportne naprave.
   (3) Vzorčenje mora potekati skladno s standardom SIST EN ISO 3170.
   (4) Glede števila enakih vzporednih vzorcev ter plombiranja in označevanja
veljajo enake zahteve, kakor za vzorčenje na bencinskih servisih.
   (5) Vzorčne posode, postopki njihovega obvladovanja, rokovanje z vzorci in
skladiščenje, morajo biti v celoti skladni s standardom SIST EN ISO 3170.
   3. Zapisnik o izvedbi vzorčenja
   Vsa dejstva in vse podrobnosti o izvedenem vzorčenju se morajo vnesti v
zapisnik, ki ga potrdita imetnik goriva in izvajalec vzorčenja.



                                    PRILOGA 2

4. del: obrazec poročila o monitoringu kakovosti tekočih goriv
Izvajalec programa monitoringa kakovosti tekočih goriv

..............................................................

  izdaja na podlagi pravilnika o fizikalno kemijskih lastnostih tekočih goriv
                           (Uradni list RS, št. 37/04)
          poročilo št............ o monitoringu kakovosti tekočih goriv

1. Vrsta tekočega goriva ......................................................

2. Naziv in naslov dobavitelja tekočega goriva ................................

...............................................................................

...............................................................................


3. Oznaka rezervoarja in količina preverjenega tekočega goriva

...............................................................................

4. Datum vzorčenja in oznaka zapisnika o vzorčenju

...............................................................................

5. Datum in številka laboratorijskega poročila o preskusih

...............................................................................

...............................................................................


6. Kakovost tekočega goriva v zvezi s fizikalno kemijskimi lastnostmi tekočih
goriv izpolnjuje / ne izpolnjuje zahteve predpisa, ki ureja kakovost
tekočih goriv.

7. Priloge k poročilu o monitoringu kakovosti tekočih goriv

...............................................................................

...............................................................................


8. Datum izdaje poročila o monitoringu kakovosti tekočih

goriv .........................................................................

9. Dodatne informacije

...............................................................................

...............................................................................


Kraj ...................     ................        .....................
                                 (datum)                  (podpis)
                                    PRILOGA 3

             Metode za izvajanje monitoringa kakovosti tekočih goriv

   1. Vzorčenje tekočih goriv:
   – na skladiščih SIST EN ISO 3170,
   – na bencinskih servisih SIST EN 14275 ali drug enakovreden postopek, ki je
določen v programu monitoringa kakovosti tekočih goriv iz 7. člena tega
pravilnika.
   2. Ugotavljanje fizikalno kemijskih lastnosti:
   – motorni bencini SIST EN 228,
   – dizelsko gorivo: SIST EN 590,
   – kurilno olje EL: SIST 1011,
   – vsebnost žvepla v plinskem olju, tekočih kurilnih oljih in plinskem olju
za plovila: SIST EN ISO 14596 za arbitražo, SIST EN ISO 8754, SIST EN ISO 20847,
SIST EN ISO 20884, SIST EN ISO 20846.
   3. Ocena skladnosti fizikalno kemijskih lastnosti:
   – SIST EN ISO 4259, točka 9.2.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti