Uradni list

Številka 23
Uradni list RS, št. 23/2004 z dne 12. 3. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 23/2004 z dne 12. 3. 2004

Kazalo

949. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ureditvi trga za goveje meso, stran 2582.

Na podlagi 5., 6. in 8. člena v zvezi s 126. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02 – ZMR-1) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ureditvi trga za goveje meso
1. člen
V Uredbi o ureditvi trga za goveje meso (Uradni list RS, št. 27/03 in 90/03) se II. POGLAVJE spremeni tako, da se glasi:
”II. POGLAVJE
Premije
1. PODPOGLAVJE
Splošne določbe
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
– proizvajalec je fizična ali pravna oseba, katerega kmetijsko gospodarstvo se nahaja na območju Republike Slovenije in redi govedo;
– kmetijsko gospodarstvo pomeni gospodarstvo, opredeljeno z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
– bik je nekastrirano govedo moškega spola;
– vol je kastrirano govedo moškega spola;
– krava dojilja je krava mesne pasme ali je rojena s križanjem z mesno pasmo, ki pripada čredi, namenjeni za vzrejo telet za prirejo mesa, razen tiste pasme, ki so določene v prilogi, ki je kot Priloga 9 sestavni del te uredbe;
– telica je govedo ženskega spola, od starosti osmih mesecev, ki še ni telila. Biti mora mesne pasme ali rojena s križanjem z mesno pasmo ter pripadati čredi, namenjeni za vzrejo telet za proizvodnjo mesa, razen tiste pasme, ki so določene v prilogi 9;
– klavno govedo je govedo, ki je bilo zaklano ali izvoženo in je bilo ob zakolu ali izvozu staro najmanj osem mesecev;
– klavna teleta so teleta, ki so bila zaklana ali izvožena in so bila ob zakolu ali izvozu stara več kot en in manj kot sedem mesecev ter so ob zakolu tehtala manj kot 160 kg klavne mase oziroma največ 290 kg žive mase;
– premija pomeni ukrep neposrednega plačila na kravo dojiljo, na bika oziroma vola, na klavno govedo, klavna teleta ter na kravo molznico;
– GVŽ pomeni glav velike živine;
– pašnik pomeni travno površino, ki je namenjena za pašo ali košnjo za mrvo oziroma silažo za govedo oziroma ovce/koze;
– dodatna nacionalna premija za kravo dojiljo pomeni premijo, do katere je upravičen proizvajalec za žival, ki prejme premijo za kravo dojiljo.
3. člen
(označitev in registracija živali)
Kmetijsko gospodarstvo, ki želi uveljavljati katerokoli premijo po tej uredbi, mora imeti vse govedo označeno in registrirano ter vpisano v register govedi na gospodarstvu v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi.
4. člen
(izračun obremenitve krmnih površin)
(1) Skupno število živali na kmetijskem gospodarstvu, za katere se lahko uveljavlja premija za krave dojilje in posebna premija, se določi na podlagi razpoložljivih krmnih površin v tekočem letu tako, da obremenitev teh površin ne presega 1,8 GVŽ/ha. Ta obremenitev se izraža v GVŽ na enoto krmne površine kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za krmo živali na kmetijskem gospodarstvu.
(2) Osnova za izračun obremenitev so razpoložljive krmne površine na kmetijskem gospodarstvu, navedene v zbirni vlogi.
(3) Za razpoložljive krmne površine na kmetijskem gospodarstvu se upoštevajo vse krmne površine, namenjene reji goveda in drobnice v tekočem letu. Kmetijskim gospodarstvom, ki v tekočem letu pasejo svojo živino na planinah ali skupnih pašnikih, se sorazmeren delež krmne površine planine ali skupnega pašnika prišteje na kmetijsko gospodarstvo. Kot krmne površine štejejo tudi površine na katerih so mešane kulture in trajni travniki, za katere se odobrijo plačila po uredbi, ki ureja ureditev trga s poljščinami, ne štejejo pa se površine:
– za katere se uveljavlja neposredno plačilo za pridelavo poljščin. Proizvajalci lahko te površine štejejo kot krmne v primeru, da so pridelki uporabljeni za krmo govedi oziroma drobnice in za te površine niso uveljavljali neposrednih plačil;
– pod trajnimi kulturami;
– ki so namenjene pridelavi vrtnin in okrasnih rastlin;
– s poslopji, gozdovi, ribniki, potmi;
– v prahi.
(4) Število ha krmnih površin se pomnoži z 1,8 GVŽ/ha, kar predstavlja skupno število GVŽ. Od tega števila se odšteje:
– število GVŽ, ki ga prispevajo krave za prirejo mleka, navedene v obrazcu o staležu živali, ki je sestavni del zbirne vloge v skladu s predpisom, ki ureja postopek za uveljavljanje neposrednih plačil;
– število GVŽ, ki ga prispeva drobnica, za katero so proizvajalci vlagali zahtevke za premije v skladu s predpisom, ki ureja trg ovčjega in kozjega mesa.
(5) Tako dobljeno število GVŽ, izračunano v skladu s prejšnjim odstavkom, odgovarja maksimalnemu številu GVŽ, za katero se lahko uveljavlja premija za krave dojilje oziroma posebna premija.
(6) Pri izračunu GVŽ se upoštevajo koeficienti iz naslednje preglednice:
-----------------------------------------------------------
Vrsta in kategorija živali                       Koeficient
-----------------------------------------------------------
Krave dojilje, krave za prirejo mleka
ter govedo, starejše od 2 let                      1,00 GVŽ
Govedo od 6 do 24 mesecev                          0,60 GVŽ
Ovce in koze                                       0,15 GVŽ
-----------------------------------------------------------
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena se proizvajalca izvzame iz obremenitve, če število živali, ki jih redi na kmetijskem gospodarstvu in ki jih je potrebno upoštevati pri izračunu določitve obremenitve, ni večje od 15 GVŽ.
(8) Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) mora vsakega proizvajalca z odločbo, s katero odloči o njegovi vlogi, obvestiti o obremenitvi, ki je zanj določena, in o končnem številu GVŽ, za katero se lahko dodeli premije.
2. PODPOGLAVJE
Posebna premija
5. člen
(pogoji za posebno premijo)
(1) Do posebne premije za bika oziroma vola je upravičen proizvajalec, ki je oddal zbirno vlogo iz predpisa, ki ureja izvedbo kmetijske politike za leto 2004, in je redil živali najmanj dva meseca ter so bile po tem obdobju v manj kot enem mesecu zaklane ali v manj kot dveh mesecih izvožene. Posebna premija za bike se dodeli enkrat v življenju živali, za vole pa se lahko dodelita dve premiji. Premijo se odobri kot letno premijo na koledarsko leto in na kmetijsko gospodarstvo v meji zgornje meje iz tretjega odstavka 6. člena, za ne več kot 90 živali za vsako kategorijo živali po drugem in četrtem odstavku tega člena na kmetijsko gospodarstvo. Za kmetijska gospodarstva, ki izvajajo vsaj enega izmed ukrepov Programa razvoja podeželja 2004-2006, in je upravičenec zavarovan kot kmet, se meja 90 živali ne upošteva.
(2) Do ene premije za vola je upravičen proizvajalec, če je redil žival najmanj dva meseca in je bila žival ob zakolu ali izvozu stara najmanj 9 mesecev in manj kot 22 mesecev. Do dveh premij skupaj pa je upravičen proizvajalec, če je redil žival najmanj štiri zaporedne mesece in je bila žival ob zakolu ali izvozu stara najmanj 22 mesecev.
(3) Pri izračunu obremenitve GVŽ/ha se vsakega vola, za katerega se uveljavljata obe premiji, upošteva dvakrat v skladu s preglednico iz prejšnjega člena.
(4) Posebno premijo za bika se uveljavlja ob zakolu, če je hladna klavna masa trupov bikov najmanj 185 kilogramov. Za preračun iz tople v hladno klavno maso se upošteva 2% znižanje, tako dobljena masa mora biti najmanj 185 kilogramov. V primeru, da so bile živali zaklane v obratu, kjer se ne ugotavlja klavna masa trupov in polovic na klavni liniji, se lahko masa klavnih trupov ugotavlja na podlagi žive mase zaklane živali. V takem primeru je masa klavnih trupov enaka ali večja od 185 kg, če je bila živa masa zaklane živali enaka ali večja od 340 kg. Živali morajo biti zaklane v registrirani klavnici v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarsko sanitarne pogoje za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo.
(5) Posebno premijo za bika se lahko uveljavlja tudi, če je bila žival izvožena in je bila ob izvozu stara najmanj devet mesecev.
6. člen
(višina premije)
(1) V letu 2004 je višina premije za bika 42.351 SIT, za vola pa 30.251 SIT.
(2) Premije se upravičencem izplačujejo od 16. oktobra tekočega leta do 30. junija naslednjega koledarskega leta, praviloma v enem delu, lahko pa se glede na razpoložljiva sredstva izplačajo tudi tako, da se en del premije izplača v tekočem koledarskem letu, drugi del pa do 30. junija naslednjega koledarskega leta.
(3) Republika Slovenija ima zgornjo mejo do posebnih premij, določeno v višini 92.276 premij. V primeru, da bo v letu 2004 zahtevanih več premij, kot je določena zgornja meja, se bo vsem upravičencem število premij znižalo za sorazmerni delež. V primeru, da sorazmerno znižanje da številko, ki je manj kot cela številka, se premija podeli skladno z decimalnim delom ustreznega deleža enote premije, in sicer le za prvo decimalko.
7. člen
(vlaganje zahtevkov)
(1) Zahtevek za posebno premijo se vloži na predpisanem obrazcu iz predpisa, ki ureja izvedbo kmetijske politike za leto 2004, na agencijo, Dunajska 160, Ljubljana, in sicer:
– za obdobje od 1. januarja do 30. aprila: v roku od 1. maja do 15. maja;
– za obdobje od 1. maja do 31. avgusta: v roku od 1. septembra do 15. septembra;
– za obdobje od 1. septembra do 30. novembra: v roku od 1. decembra do 15. decembra;
– za obdobje od 1. decembra do 31. decembra: v roku od 1. januarja do 28. februarja naslednjega leta, pri čemer se upoštevajo pogoji za pridobitev premij in višina premije, ki so veljali v letu, v katerem je bil zakol oziroma izvoz živali izvršen.
(2) Zahtevek vsebuje izjavo proizvajalca o izpolnjevanju pogojev za posebno premijo iz prvega in drugega odstavka 5. člena te uredbe.
(3) Zahtevku mora biti priloženo:
– v primeru zakola: kopija dokumenta kontrolne organizacije o masi in razvrstitvi klavnih trupov v kakovostni tržni razred v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje in razvrščanje govejih trupov in polovic na klavni liniji, ali drug ustrezen dokument o zakolu živali v klavnici, v primeru, da so bile živali zaklane v klavnici, kjer se ne ugotavlja klavna masa trupov v skladu s predpisi, ki urejajo ocenjevanje in razvrščanje govejih trupov in polovic na klavni liniji. Iz dokumenta morajo biti razvidni firma oziroma naziv, sedež in identifikacijska številka klavnice v skladu s predpisi o identifikaciji in registraciji goveda, identifikacijska številka živali, klavna številka, datum zakola, masa polovic oziroma živa masa zaklanih živali;
– v primeru izvoza dokument, ki vsebuje: ime in naslov izvoznika (ali enakovredna oznaka), identifikacijsko številko živali, izvozno deklaracijo, ki navaja starost za tiste živali, ki so bile rojene po 1. januarju 2002, dokaz, da je žival zapustila carinsko območje Republike Slovenije, kar se dokaže na enak način kakor za izvozno nadomestilo;
– v primeru, ko proizvajalci uveljavljajo premije preko pooblaščenega vlagatelja, morajo priložiti predpisana pooblastila upravičencev v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo kmetijske politike za leto 2004, in priloge, navedene v prejšnjih alineah.
(4) Ne glede na prvo alineo prejšnjega odstavka, v primeru zakola klavnice od 1. januarja 2004 javijo v centralni register goved (v nadaljnjem besedilu: CRG) zakol živali in vse zahtevane podatke o zakolu (identifikacijska številka živali, klavna številka, identifikacijska številka klavnice v skladu s predpisi o identifikaciji in registraciji goveda, kjer je bila žival zaklana, datum zakola, KMG-MID gospodarstva, od koder žival prihaja, starostna kategorija živali, kot jo definirajo predpisi o ocenjevanju govejih trupov na klavni liniji, masa trupa ali v primeru, da so bile živali zaklane v klavnici, kjer se ne ugotavlja klavna masa trupov v skladu s predpisi, ki urejajo ocenjevanje in razvrščanje govejih trupov in polovic na klavni liniji, lahko živa masa ob zakolu).
(5) Živali, ki ne izpolnjujejo pogojev za posebno premijo zaradi sorazmernega znižanja iz tretjega odstavka 6. člena te uredbe ali zaradi obremenitve krmnih površin iz 4. člena te uredbe, ne smejo biti več predmet zahtevka za isto vrsto premije in je treba šteti, da so premijo že prejele. Teh živali se tudi ne upošteva pri obremenitvi krmnih površin niti pri sankcijah.
3. PODPOGLAVJE
Premija za kravo dojiljo in dodatna nacionalna premija za kravo dojiljo
8. člen
(pogoji za premijo za kravo dojiljo in dodatno nacionalno premijo za kravo dojiljo)
(1) Do premij za krave dojilje in do dodatnih nacionalnih premijah za krave dojilje je upravičen proizvajalec, ki je oddal zbirno vlogo iz predpisa, ki ureja izvedbo kmetijske politike za leto 2004, redi krave dojilje ter:
– najmanj 12 mesecev od dneva vložitve zahtevka ne bo oddajal mleka ali mlečnih proizvodov v mlekarno, vendar pa oddaja mleka ali mlečnih izdelkov potrošniku neposredno s kmetijskega gospodarstva ne preprečuje odobritve premije;
– ima število živali, za katere uveljavlja premijo, v reji še najmanj 6 mesecev po vložitvi zahtevka oziroma ima v tem obdobju najmanj 60% krav dojilj in največ 40% telic. Za upravičence, ki bodo zahtevke vložili od 1. aprila do 30. aprila 2004, šteje kot datum vložitve 1. maj 2004.
(2) Maksimalno oziroma minimalno število telic, ki se izračuna iz odstotkov, navedenih v prejšnjem odstavku, se zaokroži navzdol, če je število manjše kot 0,5, in navzgor, kadar je 0,5 ali več.
(3) Izpolnjevanje pogoja iz prve alinee prvega odstavka tega člena se ugotavlja tako, da se na podlagi upravičenčeve individualne kvote za mleko, dodeljene v skladu s predpisi o ureditvi mlečnih kvot, in povprečne mlečnosti, ki jo bo določila Komisija Evropske unije, ugotovi, koliko krav izpolnjuje pogoje za krave dojilje.
9. člen
(višina premije)
(1) Višina premije za kravo dojiljo v letu 2004 je 40.334 SIT. Dodatna nacionalna premija za kravo dojiljo znaša 4.870 SIT na žival in se delno financira iz Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada.
(2) Premije se upravičencem izplačujejo od 16. oktobra tekočega leta do 30. junija naslednjega koledarskega leta, praviloma v enem delu, lahko pa se glede na razpoložljiva sredstva izplačajo tudi tako, da se en del premije izplača v tekočem koledarskem letu, drugi del pa do 30. junija naslednjega koledarskega leta.
(3) Republika Slovenija ima nacionalno zgornjo mejo do premij za krave dojilje določeno v višini 86.384 premij. V primeru, da bo v letu 2004 zahtevanih več premij, kot je določena nacionalna zgornja meja, se bo vsem upravičencem število premij znižalo za sorazmeren delež. V primeru, da sorazmerno znižanje da številko, ki je manj kot cela številka, se premija podeli skladno z decimalnim delom ustreznega deleža enote premije, in sicer le za prvo decimalko.
10. člen
(vlaganje zahtevkov)
(1) Zahtevek za premijo za kravo dojiljo in dodatno premijo za kravo dojiljo se vloži na agencijo na predpisanem obrazcu iz predpisa, ki ureja izvedbo kmetijske politike za leto 2004, od 1. aprila do 15. maja 2004.
(2) Zahtevek vsebuje izjavo proizvajalca, da:
naslednjih 12 mesecev ne bo oddajal mleka ali mlečnih izdelkov v mlekarno;
– bo imel v reji še najmanj 6 mesecev po vložitvi zahtevka najmanj 60% krav dojilj in največ 40% telic od števila, navedenega na zahtevku.
4. PODPOGLAVJE
Klavna premija
11. člen
(pogoji za klavno premijo)
(1) Do klavne premije je upravičen proizvajalec, ki je oddal zbirno vlogo iz predpisa, ki ureja izvedbo kmetijske politike za leto 2004, in je redil klavno govedo oziroma klavna teleta najmanj dva meseca ter je bilo po tem obdobju v manj kot enem mesecu zaklano ali v manj kot dveh mesecih izvoženo. Za klavna teleta, ki so zaklana ali izvožena pred starostjo treh mesecev, znaša obdobje obvezne reje en mesec.
(2) Klavna premija za klavno govedo ter za klavna teleta se uveljavlja ob zakolu ali izvozu živali. Klavno govedo mora ob zakolu ali izvozu biti staro najmanj osem mesecev, klavna teleta pa več kot en in manj kot sedem mesecev ter morajo trupi ob zakolu tehtati manj kot 160 kg ohlajene klavne mase oziroma največ 290 kg žive mase.
(3) Masa trupov klavnih telet se upošteva po obdelavi trupa v skladu s predpisi, ki urejajo ocenjevanje in razvrščanje govejih trupov in polovic na klavni liniji. K topli masi se prišteje še:
– 3,5 kg za jetra;
– 0,5 kg za ledvica;
– 3,5 kg za ledvični loj.
(4) Toplo maso trupov je potrebno znižati za 2%. Kadar so klavna teleta ob zakolu ali izvozu stara manj kot pet mesecev, se šteje, da je kriterij glede 160 kg ohlajene klavne mase oziroma največ 290 kg žive mase izpolnjen. Za teleta, ki se izvažajo v starosti 5 in manj kot 7 mesecev mora na izvoznem dokumentu biti poleg starosti razvidna še živa masa, ki ne sme biti višja od 290 kg.
(5) V primeru zakola morajo biti živali zaklane v registrirani klavnici v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarsko sanitarne pogoje za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo.
12. člen
(višina premije)
(1) V letu 2004 je višina klavne premije za klavno govedo 16.134 SIT, za klavna teleta pa 10.084 SIT na žival.
(2) Premije se upravičencem izplačujejo od 16. oktobra tekočega leta do 30. junija naslednjega koledarskega leta, praviloma v enem delu, lahko pa se glede na razpoložljiva sredstva izplačajo tudi tako, da se en del premije izplača v tekočem koledarskem letu, drugi del pa do 30. junija naslednjega koledarskega leta.
(3) Republika Slovenija ima nacionalno zgornjo mejo za odraslo klavno govedo določeno v višini 161.137 premij in za klavna teleta 35.852 premij. V primeru, da bo v letu 2004 zahtevanih več premij kot sta določeni regionalni zgornji meji, se bo vsem upravičencem število premij znižalo za sorazmeren delež. V primeru, da sorazmerno znižanje da številko, ki je manj kot cela številka, se premija podeli skladno z decimalnim delom in sicer le za prvo decimalko.
13. člen
(vlaganje zahtevkov)
(1) Zahtevek za klavno premijo se vloži na predpisanem obrazcu iz predpisa, ki ureja izvedbo kmetijske politike za leto 2004 na agencijo, in sicer:
– za obdobje od 1. januarja do 30. aprila: v roku od 1. maja do 15. maja;
– za obdobje od 1. maja do 30. avgusta: v roku od 1. septembra do 15. septembra;
– za obdobje od 1. septembra do 30. novembra: v roku od 1. decembra do 15. decembra;
– za obdobje od 1. decembra do 31. decembra: v roku od 1. januarja do 28. februarja naslednjega leta, pri čemer se upoštevajo pogoji za pridobitev premij in višina premije, ki so veljali v letu, v katerem je bil zakol oziroma izvoz živali izvršen.
(2) Zahtevek vsebuje izjavo proizvajalca o izpolnjevanju pogojev za klavno premijo iz prvega odstavka 11. člena te uredbe.
(3) Zahtevku mora biti priloženo:
– v primeru zakola: kopija dokumenta kontrolne organizacije o masi in razvrstitvi klavnih trupov v kakovostni tržni razred v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje in razvrščanje govejih trupov in polovic na klavni liniji ali drug ustrezen dokument o zakolu živali v klavnici v primeru, da so bile živali zaklane v klavnici, kjer se ne ugotavlja klavna masa trupov v skladu s predpisi, ki urejajo ocenjevanje in razvrščanje govejih trupov in polovic na klavni liniji. Iz dokumenta morajo biti razvidni firma oziroma naziv, sedež in identifikacijska številka klavnice v skladu s predpisi o identifikaciji in registraciji goveda, identifikacijska številka živali, klavna številka, datum zakola, v primeru telet masa trupa oziroma masa žive živali;
– v primeru izvoza dokument, ki vsebuje: ime in naslov izvoznika (ali enakovredna oznaka), identifikacijsko številko živali, izvozno deklaracijo, ki navaja starost za tiste živali, ki so bile rojene po 1. januarju 2002, in pri teletih, živo maso, ki ne sme presegati 290 kg, razen v primeru iz četrtega odstavka 11. člena te uredbe, ter dokaz, da je žival zapustila carinsko območje Republike Slovenije, kar se dokaže na enak način kakor za izvozno nadomestilo;
– v primeru, ko proizvajalci uveljavljajo premije preko pooblaščenega vlagatelja, morajo priložiti predpisana pooblastila upravičencev v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo kmetijske politike za leto 2004, in priloge, navedene v prejšnjih alineah.
(4) Ne glede na prvo alineo prejšnjega odstavka v primeru zakola klavnice od 1. januarja 2004 javijo zakol živali in vse zahtevane podatke o zakolu (identifikacijska številka živali, klavna številka, identifikacijska številka klavnice v skladu s predpisi o identifikaciji in registraciji goveda, kjer je bila žival zaklana, datum zakola, KMG-MID kmetijskega gospodarstva, od koder žival prihaja, starostna kategorija živali, kot jo definirajo predpisi o ocenjevanju govejih trupov na klavni liniji, masa trupa ali v primeru, da so bile živali zaklane v klavnici, kjer se ne ugotavlja klavna masa trupov v skladu s predpisi, ki urejajo ocenjevanje in razvrščanje govejih trupov in polovic na klavni liniji, lahko živa masa ob zakolu) CRG.
5. PODPOGLAVJE
Ekstenzifikacijsko plačilo
14. člen
(pogoji za ekstenzifikacijsko plačilo)
Do plačila je upravičen proizvajalec, ki je oddal zbirno vlogo iz predpisa, ki ureja izvedbo kmetijske politike za leto 2004, in za leto 2004 prejme posebno premijo oziroma premijo za kravo dojiljo ter ima na kmetijskem gospodarstvu obremenitev krmnih površin nižjo ali enako 1,4 GVŽ/ha (v nadaljnjem besedilu: ekstenzifikacijsko plačilo).
15. člen
(izračun obremenitve krmnih površin na kmetijskem gospodarstvu za ekstenzifikacijsko plačilo)
(1) Za izračun obremenitve GVŽ/ha krmnih površin na kmetijskem gospodarstvu iz tretjega odstavka 4. člena te uredbe, se v določenem letu upošteva vse govedo na kmetijskem gospodarstvu, staro šest mesecev ali več, ter ovce in koze, za katere se vlaga zahtevek za premijo. Za preračun GVŽ se uporabljajo koeficienti iz šestega odstavka 4. člena te uredbe.
(2) Kot krmne površine za ekstenzifikacijsko plačilo ne štejejo površine, na katerih se pridelujejo poljščine, za katere se lahko uveljavlja neposredno plačilo na ha po predpisu, ki ureja trg s poljščinami, in krmne rastline, ki so izključene po predpisu, ki ureja izvedbo kmetijske politike za leto 2004.
(3) Razpoložljive krmne površine na kmetijskem gospodarstvu morajo vsebovati najmanj 50% pašnikov.
(4) Za namen ekstenzifikacijskega plačila se za izračun GVŽ upošteva prvi dve decimalni mesti.
16. člen
(popis obremenitve)
(1) Obremenitev za določitev upravičenosti proizvajalca za ekstenzifikacijsko plačilo se določi z aritmetičnim povprečjem GVŽ na pet naključno določenih datumov, k čemur se prišteje še ustrezno dobljen GVŽ iz zahtevanih premij za ovce in koze.
(2) Obremenitev površin se popiše petkrat v letu, o čemer se obvesti Komisijo Evropske unije. Datumi se izberejo naključno in predstavljajo reprezentativen vzorec, se letno spreminjajo in se določajo sproti. Najkasneje dva tedna po določitvi datuma popisa je treba proizvajalce o datumu obvestiti.
(3) Na dan popisa se živali prešteje s pomočjo baze CRG, ki mora zagotoviti zanesljive podatke, potrebne za ekstenzifikacijsko plačilo.
(4) V primeru, da Veterinarska uprava Republike Slovenije odloči, da ne sme nobena žival zapustiti kmetijskega gospodarstva, razen za namen zakola, se število GVŽ, evidentiranih na kmetijskem gospodarstvu, pomnoži s koeficientom 0,8. Ta določitev velja le za obdobje, na katerega se nanaša, s prištetimi dvajsetimi dnevi. Proizvajalec mora v roku 10 delovnih dni od odločitve pisno obvestiti agencijo o prisotnosti zadevnih živali in je dolžan sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečitev oziroma omejitev epizooloških bolezni.
17. člen
(ekstenzifikacijsko plačilo za krave molznice)
(1) Do ekstenzifikacijskega plačila za krave molznice je upravičen proizvajalec, ki je oddal zbirno vlogo iz predpisa, ki ureja izvedbo kmetijske politike za leto 2004, in redi krave molznice, ter:
– izpolnjuje pogoje obremenitve krmnih površin v skladu s 14. členom te uredbe;
– ima kmetijsko gospodarstvo, ki je razvrščeno v hribovsko in gorsko območje po predpisih, ki določajo območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ali ima najmanj 50% krmnih površin iz 4(3). člena te uredbe v tem območju;
– je še najmanj 6 mesecev po vložitvi zahtevka imel v reji enako število krav molznic, za katere je uveljavljal ekstenzifikacijsko plačilo. Za upravičence, ki bodo zahtevke vložili od 1. aprila do 30. aprila 2004, šteje kot datum vložitve 1. maj 2004.
(2) Premijo se lahko podeli za največ toliko živali kot je krav molznic, potrebnih za proizvodnjo upravičenčeve individualne kvote za mleko, dodeljene v skladu s predpisi o ureditvi mlečnih kvot, in povprečne mlečnosti, ki jo bo določila Komisija Evropske unije. Število krav molznic za ekstenzifikacijsko plačilo ne sme biti večje od skupnega števila krav na kmetijskem gospodarstvu, zmanjšano za število krav dojilj.
(3) Ekstenzifikacijsko plačilo po tem členu se bo izplačalo le v primeru, če bo Republika Slovenija izpolnila pogoj, da se več kot 50% mleka v Republiki Sloveniji priredi v hribovsko-gorskih območjih, kar potrdi Komisija Evropske unije.
18. člen
(vlaganje zahtevkov)
Upravičenec, ki želi uveljaviti ekstenzifikacijsko plačilo, mora to označiti na zbirni vlogi. Zahtevek za ekstenzifikacijsko plačilo za krave molznice se vloži skupaj z zbirno vlogo na predpisanem obrazcu iz predpisa, ki ureja izvedbo kmetijske politike za leto 2004, na agencijo od 1. aprila do 15. maja 2004.
19. člen
(višina premije)
(1) Višina ekstenzifikacijskega plačila v letu 2004 je 20.167 SIT na žival.
(2) Ekstenzifikacijsko plačilo se za leto 2004 v celoti izplača v letu 2005, vendar najkasneje do 30. junija 2005.
6. PODPOGLAVJE
Dodatno plačilo
20. člen
(pogoji za dodatno plačilo)
Proizvajalec, ki izpolnjuje pogoje za klavno premijo za klavno govedo, je za te živali upravičen tudi do dodatnega plačila, razen za klavna teleta.
21. člen
(višina dodatnega plačila)
(1) V letu 2004 se višina dodatnega plačila na žival izračuna v skladu zneskom iz tretjega odstavka tega člena in številom klavnih premij.
(2) Dodatna plačila se upravičencem izplačujejo od 16. oktobra tekočega leta do 30. junija naslednjega koledarskega leta, praviloma v enem delu, lahko pa se glede na razpoložljiva sredstva izplačajo tudi tako, da se en del dodatnih plačil izplača v tekočem koledarskem letu, drugi del pa do 30. junija naslednjega koledarskega leta.
(3) Okvirna višina dodatnega plačila v Republiki Sloveniji bo v letu 2004 v višini 5.301 SIT. Dokončna višina pa se bo izračunala glede na obseg upravičenih zahtevkov in upoštevajoč najvišji dovoljen znesek za Republiko Slovenijo. V vsakem primeru se dodatnih premij lahko podeli le za največ enako število kot je nacionalna zgornja meja za klavne premije za odraslo govedo iz tretjega odstavka 12. člena te uredbe.
22. člen
(vlaganje zahtevkov)
Zahtevek za dodatno plačilo se vloži na predpisanem obrazcu iz predpisa, ki ureja izvedbo kmetijske politike za leto 2004, na agencijo, in sicer:
– za obdobje od 1. januarja do 30. aprila: v roku od 1. maja do 15. maja;
– za obdobje od 1. maja do 30. avgusta: v roku od 1. septembra do 15. septembra;
– za obdobje od 1. septembra do 30. novembra: v roku od 1. decembra do 15. decembra;
– za obdobje od 1. decembra do 31. decembra: v roku od 1. januarja do 28. februarja naslednjega leta, pri čemer se upoštevajo pogoji za pridobitev premij in višina premije, ki so veljali v letu, v katerem je bil zakol oziroma izvoz živali izvršen.
7. PODPOGLAVJE
Obveščanje
23. člen
(obveščanje Komisije Evropske unije in ministrstev)
(1) Agencija mora Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvu za gospodarstvo in od 1. maja 2004 tudi Komisiji Evropske unije najpozneje do 15. septembra poročati o podatkih v zvezi s prvimi šestimi meseci tekočega leta in do 1. marca o podatkih v zvezi z drugimi šestimi meseci prejšnjega leta:
a) o številu moških goved, za katere so bili vloženi zahtevki za posebno premijo, razčlenjeno po:
– starostnih obdobjih,
– kategoriji živali (bik ali vol);
b) o številu krav, za katere so bili vloženi zahtevki za krave dojilje;
c) o številu živali, za katere so bili vloženi zahtevki za klavno premijo, razčlenjeno po vrsti živali (klavno govedo ali klavno tele) in z navedbo, ali so bile živali zaklane ali izvožene.
(2) Agencija mora Ministrstvu za kmetijstvo, Ministrstvu za gospodarstvo in od 1. maja 2004 tudi Komisiji Evropske unije, do najpozneje 31. julija za predhodno koledarsko leto poročati o:
a) številu moških goved, za katere je bila dejansko dodeljena posebna premija, razčlenjeno po:
– starostnih obdobjih,
– kategorijah živali (bik ali vol),
in z oznako:
– dodelitve ekstenzifikacijskega plačila, in števila proizvajalcev, ki so upravičeni do premije;
– števila živali, razčlenjeno po starostnih obdobjih, za katere posebna premija za preteklo leto ni bila dodeljena zaradi upoštevanja zgornje meje;
b) številu krav in telic, za katere je bila dejansko dodeljena premija za krave dojilje, in z navedbo pomoči, kjer je potrebno, za ekstenzifikacijsko plačilo, pa tudi o številu proizvajalcev;
c) številu krav molznic, za katere je bilo dejansko dodeljeno ekstenzifikacijsko plačilo;
d) številu živali, za katere je bila dejansko dodeljena premija, na katero pa ne vpliva obremenitev, in o številu zadevnih proizvajalcev;
e) številu živali, za katere je bila klavna premija dejansko dodeljena, razčlenjeno po kategoriji živali (odraslo govedo ali tele) in ali je bila pomoč dodeljena za zakol ali za izvoz, znotraj vsake teh delitev pa tudi število zadevnih proizvajalcev;
f) nacionalni premiji, ki je bila dodeljena kot dodatek k premiji za krave dojilje, z navedbo:
– pogojev za dodelitev premije in
– zneska, dodeljenega na žival.
(3) Najpozneje od 31. junija vsakega leta mora agencija letno obveščati Komisijo Evropske unije o številu živali, razčlenjenih po kategorijah živali, za katere klavna premija za predhodno leto ni bila dodeljena zaradi upoštevanja nacionalnih zgornjih mej.
(4) Podrobne podatke, določene v tem členu, se sporoča z uporabo preglednic iz Priloge 8.
23.a člen
(zagotavljanje potrebnih podatkov iz CRG)
Služba za identifikacijo in registracijo živali mora zagotoviti, da so podatki, potrebni za plačilo vseh premij, ki so zajeti v CRG-ju, na razpolago tudi agenciji in Ministrstvu za gospodarstvo, predvsem pa:
a) kategorije in število živali iz prvega odstavka 11. člena te uredbe, ki so bile zaklane v zadevnem letu;
b) podatki o ustreznosti glede starostnih omejitev in mase klavnih trupov živali za namen klavne in posebne premije in glede obveznega obdobja reje;
c) podatki, potrebni za plačilo premije za krave dojilje.
8. PODPOGLAVJE
Splošne določbe
23.b člen
(izključitev)
(1) Kadar se v živali, ki pripada čredi goved proizvajalca, po ustreznih določbah Direktive 96/23/ES odkrijejo ostanki snovi, ki so prepovedane po Direktivi Sveta 96/22/ES, ali ostanki snovi, ki so sicer dovoljene po tem aktu, se pa uporabljajo nezakonito, ali kadar se na proizvajalčevem gospodarstvu v kakršni koli obliki najde nedovoljena snov ali proizvod ali snov ali proizvod, ki je dovoljen po Direktivi Sveta 96/22/ES, vendar je na gospodarstvu nezakonito, tedaj je proizvajalec za koledarsko leto, ko je bilo to odkrito, izključen iz prejemanja zneskov, predvidenih v tem poglavju.
(2) Pri ponovni kršitvi se lahko rok izključenosti glede na težo kršitve podaljša do pet let, računano od leta, v katerem je bila odkrita ponovna kršitev.
(3) Direktivi Sveta iz prvega odstavka sta od 1. maja 2004 direktno prenosljivi v pravni red Republike Slovenije.”.
2. člen
Prilogo 8 se nadomesti z novima prilogama 8 in 9, ki se glasita:
3. člen
Za odločanje o zahtevkih, vloženih pred uveljavitvijo te uredbe, se uporabljajo določbe Uredbe o ureditvi trga za goveje meso (Uradni list RS, št. 27/03 in 90/03).
4. člen
Določbe te uredbe, ki urejajo izvoz, se do 1. maja 2004 uporabljajo za vse države, po 1. maju 2004 le za tretje države, določbe, ki urejajo carinsko območje se do 1. maja uporabljajo za carinsko območje Republike Slovenije, po 1. maju 2004 pa za carinsko območje Skupnosti.
5. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 331-14/2001-9
Ljubljana, dne 26. februarja 2004.
EVA 2004-2311-0048
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti