Uradni list

Številka 74
Uradni list RS, št. 74/2003 z dne 30. 7. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 74/2003 z dne 30. 7. 2003

Kazalo

46. Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (MEKK), stran 1061.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI EVROPSKE KONVENCIJE O KRAJINI (MEKK)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (MEKK), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 15. julija 2003.
Št. 001-22-71/03
Ljubljana, dne 23. julija 2003
Predsednik
Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Z A K O N
O RATIFIKACIJI EVROPSKE KONVENCIJE O KRAJINI (MEKK)
1. člen
Ratificira se Evropska konvencija o krajini, sestavljena 20. oktobra 2000 v Firencah.
2. člen
Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
EUROPEAN LANDSCAPE CONVENTION
Preamble
The member States of the Council of Europe signatory hereto,
Considering that the aim of the Council of Europe is to achieve a greater unity between its members for the purpose of safeguarding and realising the ideals and principles which are their common heritage, and that this aim is pursued in particular through agreements in the economic and social fields;
Concerned to achieve sustainable development based on a balanced and harmonious relationship between social needs, economic activity and the environment;
Noting that the landscape has an important public interest role in the cultural, ecological, environmental and social fields, and constitutes a resource favourable to economic activity and whose protection, management and planning can contribute to job creation;
Aware that the landscape contributes to the formation of local cultures and that it is a basic component of the European natural and cultural heritage, contributing to human well-being and consolidation of the European identity;
Acknowledging that the landscape is an important part of the quality of life for people everywhere: in urban areas and in the countryside, in degraded areas as well as in areas of high quality, in areas recognised as being of outstanding beauty as well as everyday areas;
Noting that developments in agriculture, forestry, industrial and mineral production techniques and in regional planning, town planning, transport, infrastructure, tourism and recreation and, at a more general level, changes in the world economy are in many cases accelerating the transformation of landscapes;
Wishing to respond to the public’s wish to enjoy high quality landscapes and to play an active part in the development of landscapes;
Believing that the landscape is a key element of individual and social well-being and that its protection, management and planning entail rights and responsibilities for everyone;
Having regard to the legal texts existing at international level in the field of protection and management of the natural and cultural heritage, regional and spatial planning, local self-government and transfrontier co-operation, in particular the Convention on the Conservation of European Wildlife and Natural Habitats (Bern, 19 September 1979), the Convention for the Protection of the Architectural Heritage of Europe (Granada, 3 October 1985), the European Convention on the Protection of the Archaeological Heritage (revised) (Valletta, 16 January 1992), the European Outline Convention on Transfrontier Co-operation between Territorial Communities or Authorities (Madrid, 21 May 1980) and its additional protocols, the European Charter of Local Self-government (Strasbourg, 15 October 1985), the Convention on Biological Diversity (Rio, 5 June 1992), the Convention concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage (Paris, 16 November 1972), and the Convention on Access to Information, Public Participation in Decision-making and Access to Justice on Environmental Matters (Aarhus, 25 June 1998);
Acknowledging that the quality and diversity of European landscapes constitute a common resource, and that it is important to co-operate towards its protection, management and planning;
Wishing to provide a new instrument devoted exclusively to the protection, management and planning of all landscapes in Europe,
Have agreed as follows:
CHAPTER I – GENERAL PROVISIONS
Article 1 – Definitions
For the purposes of the Convention:
a “Landscape” means an area, as perceived by people, whose character is the result of the action and interaction of natural and/or human factors;
b “Landscape policy” means an expression by the competent public authorities of general principles, strategies and guidelines that permit the taking of specific measures aimed at the protection, management and planning of landscapes;
c “Landscape quality objective” means, for a specific landscape, the formulation by the competent public authorities of the aspirations of the public with regard to the landscape features of their surroundings;
d “Landscape protection” means actions to conserve and maintain the significant or characteristic features of a landscape, justified by its heritage value derived from its natural configuration and/or from human activity;
e “Landscape management” means action, from a perspective of sustainable development, to ensure the regular upkeep of a landscape, so as to guide and harmonise changes which are brought about by social, economic and environmental processes;
f “Landscape planning” means strong forward-looking action to enhance, restore or create landscapes.
Article 2 – Scope
Subject to the provisions contained in Article 15, this Convention applies to the entire territory of the Parties and covers natural, rural, urban and peri-urban areas. It includes land, inland water and marine areas. It concerns landscapes that might be considered outstanding as well as everyday or degraded landscapes.
Article 3 – Aims
The aims of this Convention are to promote landscape protection, management and planning, and to organise European co-operation on landscape issues.
CHAPTER II – NATIONAL MEASURES
Article 4 – Division of responsibilities
Each Party shall implement this Convention, in particular Articles 5 and 6, according to its own division of powers, in conformity with its constitutional principles and administrative arrangements, and respecting the principle of subsidiarity, taking into account the European Charter of Local Self-government. Without derogating from the provisions of this Convention, each Party shall harmonise the implementation of this Convention with its own policies.
Article 5 – General measures
Each Party undertakes:
a to recognise landscapes in law as an essential component of people’s surroundings, an expression of the diversity of their shared cultural and natural heritage, and a foundation of their identity;
b to establish and implement landscape policies aimed at landscape protection, management and planning through the adoption of the specific measures set out in Article 6;
c to establish procedures for the participation of the general public, local and regional authorities, and other parties with an interest in the definition and implementation of the landscape policies mentioned in paragraph b above;
d to integrate landscape into its regional and town planning policies and in its cultural, environmental, agricultural, social and economic policies, as well as in any other policies with possible direct or indirect impact on landscape.
Article 6 – Specific measures
A Awareness-raising
Each Party undertakes to increase awareness among the civil society, private organisations, and public authorities of the value of landscapes, their role and changes to them.
B Training and education
Each Party undertakes to promote:
a training for specialists in landscape appraisal and operations;
b multidisciplinary training programmes in landscape policy, protection, management and planning, for professionals in the private and public sectors and for associations concerned;
c school and university courses which, in the relevant subject areas, address the values attaching to landscapes and the issues raised by their protection, management and planning.
C Identification and assessment
1 With the active participation of the interested parties, as stipulated in Article 5.c, and with a view to improving knowledge of its landscapes, each Party undertakes:
a i to identify its own landscapes throughout its territory;
ii to analyse their characteristics and the forces and pressures transforming them;
iii to take note of changes;
b to assess the landscapes thus identified, taking into account the particular values assigned to them by the interested parties and the population concerned.
2 These identification and assessment procedures shall be guided by the exchanges of experience and methodology, organised between the Parties at European level pursuant to Article 8.
D Landscape quality objectives
Each Party undertakes to define landscape quality objectives for the landscapes identified and assessed, after public consultation in accordance with Article 5.c.
E Implementation
To put landscape policies into effect, each Party undertakes to introduce instruments aimed at protecting, managing and/or planning the landscape.
CHAPTER III – EUROPEAN CO-OPERATION
Article 7 – International policies and programmes
Parties undertake to co-operate in the consideration of the landscape dimension of international policies and programmes, and to recommend, where relevant, the inclusion in them of landscape considerations.
Article 8 – Mutual assistance and exchange of information
The Parties undertake to co-operate in order to enhance the effectiveness of measures taken under other articles of this Convention, and in particular:
a to render each other technical and scientific assistance in landscape matters through the pooling and exchange of experience, and the results of research projects;
b to promote the exchange of landscape specialists in particular for training and information purposes;
c to exchange information on all matters covered by the provisions of the Convention.
Article 9 – Transfrontier landscapes
The Parties shall encourage transfrontier co-operation on local and regional level and, wherever necessary, prepare and implement joint landscape programmes.
Article 10 – Monitoring of the implementation of the Convention
1 Existing competent Committees of Experts set up under Article 17 of the Statute of the Council of Europe shall be designated by the Committee of Ministers of the Council of Europe to be responsible for monitoring the implementation of the Convention.
2 Following each meeting of the Committees of Experts, the Secretary General of the Council of Europe shall transmit a report on the work carried out and on the operation of the Convention to the Committee of Ministers.
3 The Committees of Experts shall propose to the Committee of Ministers the criteria for conferring and the rules governing the Landscape award of the Council of Europe.
Article 11 – Landscape award of the Council of Europe
1 The Landscape award of the Council of Europe is a distinction which may be conferred on local and regional authorities and their groupings that have instituted, as part of the landscape policy of a Party to this Convention, a policy or measures to protect, manage and/or plan their landscape, which have proved lastingly effective and can thus serve as an example to other territorial authorities in Europe. The distinction may be also conferred on non-governmental organisations having made particularly remarkable contributions to landscape protection, management or planning.
2 Applications for the Landscape award of the Council of Europe shall be submitted to the Committees of Experts mentioned in Article 10 by the Parties. Transfrontier local and regional authorities and groupings of local and regional authorities concerned, may apply provided that they jointly manage the landscape in question.
3 On proposals from the Committees of Experts mentioned in Article 10 the Committee of Ministers shall define and publish the criteria for conferring the Landscape award of the Council of Europe, adopt the relevant rules and confer the Award.
4 The granting of the Landscape award of the Council of Europe is to encourage those receiving the award to ensure the sustainable protection, management and/or planning of the landscape areas concerned.
CHAPTER IV – FINAL CLAUSES
Article 12 – Relationship with other instruments
The provisions of this Convention shall not prejudice stricter provisions concerning landscape protection, management and planning contained in other existing or future binding national or international instruments.
Article 13 – Signature, ratification and entry into force
1 This Convention shall be open for signature by the member States of the Council of Europe. It shall be subject to ratification, acceptance or approval. Instruments of ratification, acceptance or approval shall be deposited with the Secretary General of the Council of Europe.
2 The Convention shall enter into force on the first day of the month following the expiry of a period of three months after the date on which ten member States of the Council of Europe have expressed their consent to be bound by the Convention in accordance with the provisions of the preceding paragraph.
3 In respect of any signatory State which subsequently expresses its consent to be bound by it, the Convention shall enter into force on the first day of the month following the expiry of a period of three months after the date of the deposit of the instrument of ratification, acceptance or approval.
Article 14 – Accession
1 After the entry into force of this Convention, the Committee of Ministers of the Council of Europe may invite the European Community and any European State which is not a member of the Council of Europe, to accede to the Convention by a majority decision as provided in Article 20.d of the Council of Europe Statute, and by the unanimous vote of the States parties entitled to hold seats in the Committee of Ministers.
2 In respect of any acceding State, or the European Community in the event of its accession, this Convention shall enter into force on the first day of the month following the expiry of a period of three months after the date of deposit of the instrument of accession with the Secretary General of the Council of Europe.
Article 15 –Territorial application
1 Any State or the European Community may, at the time of signature or when depositing its instrument of ratification, acceptance, approval or accession, specify the territory or territories to which the Convention shall apply.
2 Any Party may, at any later date, by declaration addressed to the Secretary General of the Council of Europe, extend the application of this Convention to any other territory specified in the declaration. The Convention shall take effect in respect of such territory on the first day of the month following the expiry of a period of three months after the date of receipt of the declaration by the Secretary General.
3 Any declaration made under the two paragraphs above may, in respect of any territory mentioned in such declaration, be withdrawn by notification addressed to the Secretary General of the Council of Europe. Such withdrawal shall become effective on the first day of the month following the expiry of a period of three months after the date of receipt of the notification by the Secretary General.
Article 16 – Denunciation
1 Any Party may, at any time, denounce this Convention by means of a notification addressed to the Secretary General of the Council of Europe.
2 Such denunciation shall become effective on the first day of the month following the expiry of a period of three months after the date of receipt of the notification by the Secretary General.
Article 17 – Amendments
1 Any Party or the Committees of Experts mentioned in Article 10 may propose amendments to this Convention.
2 Any proposal for amendment shall be notified to the Secretary General of the Council of Europe who shall communicate it to the member States of the Council of Europe, to the others Parties, and to any European non-member State which has been invited to accede to this Convention in accordance with the provisions of Article 14.
3 The Committees of Experts mentioned in Article 10 shall examine any amendment proposed and submit the text adopted by a majority of three-quarters of the Parties’ representatives to the Committee of Ministers for adoption. Following its adoption by the Committee of Ministers by the majority provided for in Article 20.d of the Statute of the Council of Europe and by the unanimous vote of the States parties entitled to hold seats in the Committee of Ministers, the text shall be forwarded to the Parties for acceptance.
4 Any amendment shall enter into force in respect of the Parties which have accepted it on the first day of the month following the expiry of a period of three months after the date on which three Council of Europe member States have informed the Secretary General of their acceptance. In respect of any Party which subsequently accepts it, such amendment shall enter into force on the first day of the month following the expiry of a period of three months after the date on which the said Party has informed the Secretary General of its acceptance.
Article 18 – Notifications
The Secretary General of the Council of Europe shall notify the member States of the Council of Europe, any State or the European Community having acceded to this Convention, of:
a any signature;;
b the deposit of any instrument of ratification, acceptance, approval or accession;
c any date of entry into force of this Convention in accordance with Articles 13, 14 and 15;
d any declaration made under Article 15;
e any denunciation made under Article 16;
f any proposal for amendment, any amendment adopted pursuant to Article 17 and the date on which it comes into force;
g any other act, notification, information or communication relating to this Convention.
In witness whereof the undersigned, being duly authorised thereto, have signed this Convention.
Done at Florence, this 20th day of October 2000, in English and in French, both texts being equally authentic, in a single copy which shall be deposited in the archives of the Council of Europe. The Secretary General of the Council of Europe shall transmit certified copies to each member State of the Council of Europe and to any State or to the European Community invited to accede to this Convention.
EVROPSKA KONVENCIJA O KRAJINI
Preambula
Države članice Sveta Evrope, podpisnice te konvencije, ki
upoštevajo, da je cilj Sveta Evrope, da med svojimi članicami doseže večjo enotnost za zaščito in uresničevanje idealov in načel, ki so njihova skupna dediščina, in da se ta cilj doseže predvsem s sporazumi na gospodarskem in družbenem področju;
želijo doseči trajnostni razvoj, ki temelji na uravnoteženem in skladnem odnosu med družbenimi potrebami, gospodarstvom in okoljem;
ugotavljajo, da je krajina pomemben del javnega interesa na kulturnem, ekološkem, okoljskem in družbenem področju in je hkrati ugoden vir za gospodarsko dejavnost, katerega varstvo, upravljanje in načrtovanje lahko prispevajo k ustvarjanju delovnih mest;
se zavedajo, da krajina prispeva k oblikovanju lokalnih kultur in da je temeljna sestavina evropske naravne in kulturne dediščine, ki prispeva k človekovi blaginji in utrjevanju evropske prepoznavnosti;
priznavajo, da je krajina za ljudi kjer koli pomemben del kakovosti življenja: v mestnih okoljih in na podeželju, na degradiranih območjih ter tudi na območjih visoke kakovosti, na območjih, ki se priznavajo za izjemno lepa, in na vsakdanjih območjih;
ugotavljajo, da razvoj kmetijstva, gozdarstva, proizvodnih postopkov v industriji in rudarstvu ter regionalnega načrtovanja, urbanizma, prometa, infrastrukture, turizma in rekreacije ter širše, spremembe v svetovnem gospodarstvu pogosto pospešujejo spreminjanje krajin;
želijo izpolniti željo javnosti, da bi uživala visokokakovostne krajine in igrala dejavno vlogo pri razvoju krajin;
so prepričane, da je krajina ključna sestavina človekove in družbene blaginje in da njeno varstvo, upravljanje in načrtovanje pomenijo pravice in obveznosti vsakogar;
upoštevajo veljavna pravna besedila na mednarodni ravni na področju varstva in upravljanja naravne in kulturne dediščine, regionalnega in prostorskega načrtovanja, lokalne samouprave in čezmejnega sodelovanja, predvsem Konvencije o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Bern, 19. september 1979), Konvencije o varstvu evropske stavbne dediščine (Granada, 3. oktober 1985), Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (spremenjena) (La Valletta, 16. januar 1992), Evropske okvirne konvencije o čezmejnem sodelovanju med lokalnimi skupnostmi ali oblastmi (Madrid, 21. maj 1980) in dodatnih protokolov k njej, Evropske listine o lokalni samoupravi (Strasbourg, 15. oktober 1985), Konvencije o biološki raznovrstnosti (Rio de Janeiro, 5. junij 1992), Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (Pariz, 16. november 1972) in Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhus, 25. junij 1998);
priznavajo, da sta kakovost in pestrost evropskih krajin skupen vir in da si je treba skupaj prizadevati za njegovo varstvo, upravljanje in načrtovanje;
želijo zagotoviti nov instrument, ki bo namenjen izključno varstvu, upravljanju in načrtovanju vseh krajin v Evropi,
so se dogovorile:
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen – Pomen izrazov
V konvenciji:
a) izraz »krajina« pomeni območje, kot ga zaznavajo ljudje in katerega značilnosti so plod delovanja in medsebojnega vplivanja naravnih in/ali človeških dejavnikov;
b) izraz »krajinska politika« pomeni izražanje splošnih načel, strategij in smernic pristojnih organov z javnimi pooblastili, na podlagi katerih se lahko sprejemajo posebni ukrepi za varstvo, upravljanje in načrtovanje krajin;
c) izraz »cilji kakovosti krajine« za posamezno krajino pomeni, da pristojni organi z javnimi pooblastili izoblikujejo hotenja, ki jih javnost izraža v zvezi z značilnostmi krajine v svojem okolju;
d) izraz »varstvo krajine« pomeni ukrepe za ohranjanje in vzdrževanje pomembnih ali značilnih lastnosti krajine; utemeljeni so z dediščinskimi vrednotami krajine, ki izhajajo iz njene naravne oblikovitosti in/ali človekove dejavnosti;
e) izraz »upravljanje krajine« pomeni delovanje z vidika trajnostnega razvoja, ki naj zagotovi redno vzdrževanje krajine in usmerjanje ter usklajevanje sprememb, ki jih prinašajo družbeni, gospodarski in okoljski procesi;
f) izraz »načrtovanje krajine« pomeni odločno, v prihodnost usmerjeno delovanje, zato da izboljšamo, obnavljamo ali ustvarjamo krajine.
2. člen – Področje uporabe
Ob upoštevanju določb 15. člena se ta konvencija uporablja za celotno ozemlje pogodbenic in vključuje naravna, podeželska, mestna in primestna območja. Vključuje kopenska in morska območja ter celinske vode. Nanaša se na krajine, ki jih lahko štejemo za izjemne, ter tudi običajne ali degradirane krajine.
3. člen – Cilji
Cilji te konvencije so spodbujati varstvo, upravljanje in načrtovanje krajine ter vzpostaviti evropsko sodelovanje pri reševanju vprašanj, povezanih z njo.
II. POGLAVJE – NACIONALNI UKREPI
4. člen – Delitev pristojnosti
Vsaka pogodbenica izvaja to konvencijo, predvsem 5. in 6. člen, na podlagi svoje lastne delitve pooblastil, v skladu s svojimi ustavnimi načeli in upravno ureditvijo ter ob upoštevanju načela subsidiarnosti in Evropske listine o lokalni samoupravi. Vsaka pogodbenica izvajanje te konvencije uskladi s svojimi lastnimi politikami, ne da bi pri tem odstopala od določb te konvencije.
5. člen – Splošni ukrepi
Vsaka pogodbenica se zavezuje:
a) da bo krajine zakonsko priznala kot bistveno sestavino človekovega okolja, kot izraz raznovrstnosti skupne kulturne in naravne dediščine ljudi ter temelj njihove istovetnosti;
b) da bo oblikovala in izvajala krajinsko politiko, katere cilji so varstvo, upravljanje in načrtovanje krajine na podlagi sprejemanja posebnih ukrepov, navedenih v 6. členu;
c) da bo določila postopke za sodelovanje javnosti, lokalnih in regionalnih skupnosti ter drugih zainteresiranih strani pri opredeljevanju in izvajanju krajinske politike, navedene v odstavku b zgoraj;
d) da bo krajino vključila v svojo politiko regionalnega in urbanističnega načrtovanja ter v svojo kulturno, okoljevarstveno, kmetijsko, socialno in gospodarsko politiko in tudi v vse druge politike, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na krajino.
6. člen – Posebni ukrepi
A. Ozaveščanje
Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo civilno družbo, zasebne organizacije in javne organe ozaveščala o vrednotah krajine, njeni vlogi in spreminjanju.
B. Izobraževanje in vzgoja
Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo spodbujala:
a) izobraževanje strokovnjakov za vrednotenje krajine in opravljanje nalog;
b) multidisciplinarne izobraževalne programe na področju politike, varstva, upravljanja in načrtovanja krajine, ki so namenjeni strokovnjakom v zasebnem in javnem sektorju ter ustreznim združenjem;
c) programe v šolah in na univerzah, ki po ustreznih tematskih področjih obravnavajo vrednote, ki jih pripisujemo krajini, in vprašanja, povezana z njenim varstvom, upravljanjem in načrtovanjem.
C. Prepoznavanje in vrednotenje
1. Vsaka pogodbenica se ob dejavni udeležbi zainteresiranih strani, kot je določeno v točki c 5. člena, in zato da bi se izboljšalo poznavanje njenih krajin, zavezuje:
a) i) da bo na svojem celotnem ozemlju prepoznala svoje krajine;
ii) da bo analizirala njihove lastnosti in pritiske ter obremenitve, ki spreminjajo krajine;
iii) da bo spremljala spremembe;
b) da bo tako prepoznane krajine ovrednotila ob upoštevanju posebnih vrednot, ki jim jih pripisujejo zainteresirane strani in prebivalstvo.
2. Pogodbenice bodo postopke prepoznavanja in vrednotenja usmerjale na podlagi izmenjav izkušenj in metodologij, organiziranih na evropski ravni v skladu z 8. členom.
D. Cilji kakovosti krajine
Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo določila cilje kakovosti za prepoznane in ovrednotene krajine, in to po posvetovanju z javnostjo v skladu s točko c 5. člena.
E. Izvajanje
Da bi uveljavila krajinsko politiko, se vsaka pogodbenica zavezuje, da bo uvedla instrumente, katerih cilj je varstvo, upravljanje in/ali načrtovanje krajine.
III. POGLAVJE – EVROPSKO SODELOVANJE
7. člen – Mednarodne politike in programi
Pogodbenice se zavezujejo, da bodo skupaj razpravljale o krajinski razsežnosti mednarodnih politik in programov in da bodo, kadar je to primerno, priporočile, da se krajina obravnava v njih.
8. člen – Medsebojna pomoč in izmenjava informacij
Pogodbenice se zavezujejo, da bodo sodelovale, zato da bodo izboljšale učinkovitost ukrepov, sprejetih na podlagi drugih členov te konvencije, in predvsem:
a) da si bodo zagotavljale strokovno in znanstveno pomoč v krajinskih zadevah z zbiranjem in izmenjavo izkušenj ter izsledkov raziskovalnih projektov;
b) da bodo spodbujale izmenjavo krajinskih strokovnjakov, predvsem zaradi izobraževanja in obveščanja;
c) da si bodo izmenjevale informacije o vseh zadevah iz določb te konvencije.
9. člen – Čezmejne krajine
Pogodbenice spodbujajo čezmejno sodelovanje na lokalni in regionalni ravni in tam, kjer je to potrebno, pripravljajo in izvajajo skupne krajinske programe.
10. člen – Spremljanje izvajanja konvencije
1. Odbor ministrov Sveta Evrope imenuje obstoječe odbore strokovnjakov, ustanovljene v skladu s 17. členom statuta Sveta Evrope, za odgovorne, da spremljajo izvajanje konvencije.
2. Generalni sekretar Sveta Evrope po vsakem sestanku odborov strokovnjakov pošlje Odboru ministrov poročilo o opravljenem delu in izvajanju konvencije.
3. Odbori strokovnjakov predlagajo Odboru ministrov merila za podeljevanje nagrade Sveta Evrope za krajino in pravila, ki urejajo podelitev te nagrade.
11. člen – Nagrada Sveta Evrope za krajino
1. Nagrada Sveta Evrope za krajino je priznanje, ki se lahko podeli lokalnim ali regionalnim skupnostim in njihovim združenjem, ki so kot del krajinske politike države pogodbenice k tej konvenciji uveljavili politiko ali ukrepe za varstvo, upravljanje in/ali načrtovanje njihove krajine, pri čemer so se ti ukrepi in politika izkazali kot trajno učinkoviti in so tako lahko zgled drugim teritorialnim skupnostim v Evropi. Priznanje se lahko podeli tudi nevladnim organizacijam, ki so se posebej izkazale pri varstvu, upravljanju ali načrtovanju krajine.
2. Pogodbenice pošljejo vloge za podelitev nagrade Sveta Evrope za krajino odborom strokovnjakov, omenjenim v 10. členu. Kandidirajo lahko tudi čezmejne lokalne in regionalne skupnosti ter njihova združenja, ki posamezno krajino skupaj upravljajo.
3. Na predlog odborov strokovnjakov, omenjenih v 10. členu, Odbor ministrov določi in objavi merila za podelitev nagrade Sveta Evrope za krajino, sprejme ustrezen pravilnik in podeli nagrado.
4. Cilj nagrade Sveta Evrope za krajino je nagrajence spodbuditi, da zagotavljajo trajno varstvo, upravljanje in/ali načrtovanje zadevnih krajinskih območij.
IV. POGLAVJE – KONČNE DOLOČBE
12. člen – Razmerja do drugih dokumentov
Določbe te konvencije ne posegajo v strožje določbe o varstvu, upravljanju in načrtovanju krajine, ki jih vsebujejo drugi sedanji ali prihodnji nacionalni ali mednarodni dokumenti.
13. člen – Podpis, ratifikacija in začetek veljavnosti
1. Ta konvencija je na voljo za podpis državam članicam Sveta Evrope. Se ratificira, sprejme ali odobri. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.
2. Konvencija začne veljati prvi dan v mesecu po poteku treh mesecev po datumu, ko se je deset držav članic Sveta Evrope strinjalo, da jih konvencija zavezuje v skladu z določbami prejšnjega odstavka.
3. Za državo podpisnico, ki se kasneje strinja s tem, da jo konvencija zavezuje, ta začne veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev po datumu, ko je bila deponirana listina o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.
14. člen – Pristop
1. Po začetku veljavnosti te konvencije lahko Odbor ministrov Sveta Evrope Evropsko skupnost in katero koli evropsko državo, ki ni članica Sveta Evrope, povabi, da pristopi h konvenciji z večinskim sklepom, kot to določa točka d 20. člena statuta Sveta Evrope, in s soglasnim sklepom držav pogodbenic, ki imajo pravico zasedati v Odboru ministrov.
2. Za države, ki pristopijo, ali Evropsko skupnost, če pristopi, začne ta konvencija veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev po datumu deponiranja listine pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.
15. člen – Ozemlje uporabe
1. Vsaka država ali Evropska skupnost lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu navede ozemlje ali ozemlja, na katerih se konvencija uporablja.
2. Vsaka pogodbenica lahko kadar koli pozneje z izjavo, ki jo pošlje generalnemu sekretarju Sveta Evrope, uporabo te konvencije razširi še na katero koli drugo ozemlje, ki ga navede v izjavi. Za tako ozemlje začne konvencija veljati prvi dan po poteku treh mesecev po datumu, ko je generalni sekretar prejel izjavo.
3. Izjava, poslana v skladu s prejšnjima odstavkoma, se v zvezi s katerim koli ozemljem, navedenim v taki izjavi, lahko umakne na podlagi uradnega obvestila, poslanega generalnemu sekretarju. Tak umik začne veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev po datumu, ko je generalni sekretar prejel uradno obvestilo.
16. člen – Odpoved
1. Vsaka pogodbenica lahko to konvencijo kadar koli odpove z uradnim obvestilom, poslanim generalnemu sekretarju Sveta Evrope.
2. Taka odpoved začne veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev po datumu, ko je generalni sekretar prejel uradno obvestilo.
17. člen – Spremembe
1. Vsaka pogodbenica ali odbori strokovnjakov, navedeni v 10. členu, lahko predlagajo spremembe te konvencije.
2. Vsak predlog spremembe se uradno sporoči generalnemu sekretarju Sveta Evrope, ki ga sporoči državam članicam Sveta Evrope, drugim pogodbenicam in evropskim državam, ki niso članice, so pa bile povabljene, da k tej konvenciji pristopijo v skladu z določbami 14. člena.
3. Odbori strokovnjakov, navedeni v 10. členu, preučijo vsako predlagano spremembo in besedilo, ki ga je sprejela tričetrtinska večina predstavnikov pogodbenic, predložijo v sprejetje Odboru ministrov. Ko ga Odbor ministrov sprejme z večino glasov, določeno v točki d 20. člena statuta Sveta Evrope, in ga s soglasnim sklepom sprejmejo države pogodbenice, ki imajo pravico zasedati v Odboru ministrov, se besedilo pošlje v sprejetje pogodbenicam.
4. Za pogodbenice, ki so spremembo sprejele, ta začne veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev po datumu, ko so tri države članice Sveta Evrope generalnega sekretarja obvestile, da so jo sprejele. Za pogodbenice, ki sprejmejo spremembo pozneje, te začnejo veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev po datumu, ko so navedene pogodbenice generalnega sekretarja obvestile o svojem sprejetju spremembe.
18. člen – Uradna obvestila
Generalni sekretar Sveta Evrope uradno obvesti države članice Sveta Evrope, države ali Evropsko skupnost, ki so pristopile k tej konvenciji, o:
a) vsakem podpisu;
b) deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu;
c) vsakem datumu začetka veljavnosti te konvencije v skladu s 13., 14. in 15. členom;
d) vsaki izjavi, poslani po 15. členu;
e) vsaki odpovedi, poslani po 16. členu;
f) vsakem predlogu spremembe, vsaki spremembi, sprejeti po 17. členu, in datumu, ko sprememba začne veljati;
g) vsakem drugem aktu, uradnem obvestilu, informaciji ali sporočilu v zvezi s to konvencijo.
Da bi to potrdili, so podpisani, ki so za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.
Sestavljeno v Firencah 20. oktobra 2000 v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni, v enem izvodu, ki je deponiran v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope overjena izvoda izroči vsaki državi članici Sveta Evrope in kateri koli državi ali Evropski skupnosti, povabljeni, da pristopi k tej konvenciji.
3. člen
Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Št. 801-07/03-9/1
Ljubljana, dne 15. julija 2003
EPA 872-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti