Na podlagi petega odstavka 10. člena zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo objektov na mejnih prehodih (Uradni list RS, št. 111/01 in 110/02 – ZGO-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije sprejme lokacijski načrt za mednarodni mejni prehod Dobova (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt).
(2) Lokacijski načrt je izdelalo podjetje URBIS – urbanizem, arhitektura, projektiranje, d.o.o., Maribor, v juniju 2003 pod številko projekta 157-LN/2002.

Lokacijski načrt določa mejo ureditvenega območja, funkcijo območja, lego, potek in zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za prometno tehnično urejanje, za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje objektov in naprav, vodnogospodarske ureditve, pogoje za komunalno urejanje, okoljevarstvene in druge pogoje, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem te uredbe.

(1) Lokacijski načrt iz 1. člena te uredbe vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del lokacijskega načrta obsega:
a) uredbo o lokacijskem načrtu,
b) obrazložitev lokacijskega načrta:
– povzetek iz prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije,
– opis prostorskih pogojev za realizacijo mejnega prehoda,
– opis prostorske, urbanistične in arhitekturne rešitve mejnega prehoda,
– opis potrebnih infrastrukturnih objektov in naprav ter prestavitev in prilagoditev obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav,
– opis prostorskih rešitev po posameznih področjih,
– rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– seznam objektov, predvidenih za rušenje ali odkup,
– seznam parcel v ureditvenem območju lokacijskega načrta,
– oceno stroškov za izvedbo lokacijskega načrta,
– etape izvajanja,
c) soglasja in mnenja organov in organizacij.
(3) Grafični del lokacijskega načrta obsega:
– prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije,
– prikaz iz prostorskih sestavin srednjeročnega plana Republike Slovenije,
– prikaz širšega območja lokacijskega načrta v merilu 1:10 000,
– prikaz iz prostorskih sestavin občinskih planskih aktov z vrisanim območjem lokacijskega načrta (zasnova namenske rabe) v merilu 1:5000,
– prikaz iz prostorskih sestavin občinskih planskih aktov z vrisanim območjem lokacijskega načrta (urbanistični plani) v merilu 1:5000,
– prikaz območja lokacijskega načrta na digitalnem ortofoto načrtu v merilu 1:5000,
– ureditveno situacijo lokacijskega načrta s prikazom ureditev v sklopu programa mejne kontrolne točke v merilu 1:1000,
– ureditveno situacijo lokacijskega načrta s prikazom ureditev v sklopu programa mejne kontrolne točke v merilu 1:500,
– ureditveno situacijo s prikazom ureditev zaradi programa javne železniške infrastrukture v merilu 1:1000,
– ureditveno situacijo prestavitev infrastrukturnih objektov in naprav za potrebe mejne kontrolne točke v merilu 1:1000,
– karakteristični vzdolžni prerez podhoda pod železniškimi tiri v merilu 1:100,
– tloris objekta inšpekcijskih služb v merilu 1:100,
– karakteristični prečni prerez objekta inšpekcijskih služb in tirnih naprav v merilu 1:100,
– vzdolžni prerez objekta inšpekcijskih služb v merilu 1:100,
– severni pogled na fasado objekta inšpekcijskih služb v merilu 1:100,
– južni pogled na fasado objekta inšpekcijskih služb v merilu 1:100,
– tloris pritličja in nadstropja železniške postaje v merilu 1:100,
– vzdolžni prerez objekta železniške postaje Dobova v merilu 1:100,
– prečni prerez objekta železniške postaje Dobova v merilu 1:100,
– severni pogled na fasado nove železniške postaje v merilu 1:200,
– južni pogled na fasado nove železniške postaje v merilu 1:200,
– vzhodni pogled na fasado nove železniške postaje v merilu 1:200,
– zahodni pogled na fasado nove železniške postaje v merilu 1:200,
– parcelacijski načrt z vrisano mejo lokacijskega načrta v merilu 1:1000,
– tehnični elementi za zakoličenje objektov in parcel v merilu 1:1000.

Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel, ki so namenjene za gradnjo mednarodnega mejnega prehoda Dobova (v nadaljnjem besedilu: MMP Dobova) in ležijo v naslednjih katastrskih občinah:
– k.o. Sela:
658/3, 658/7, 659/2, 659/3, 659/4, 1091/7, 1091/11, 1091/12, 1111/1, 1111/9, 1111/10, 1113/1, 1113/4, 1115;
– k.o. Gabrje:
*114, *118, *139, *145, 434/2, 434/3, 434/4, 435, 602/3, 602/4, 606/3, 606/4, 607/3, 607/4, 612/3, 613/3, 744/1, 744/2, 745/1, 745/3, 745/4, 748/1, 748/4, 748/5, 749/1, 749/2, 749/4, 749/5, 755/1, 755/3, 755/4, 755/5, 755/6, 756/1, 756/4, 757/2, 757/4, 757/5, 757/6, 757/7, 758/4, 758/8, 758/9, 758/10, 760/1, 760/3, 760/4, 760/5, 761/1, 761/4, 767/4, 767/11, 768/2, 769/2, 769/4, 779/3, 781/2, 786/1, 793/3, 793/5, 795/2, 798, 800/1, 800/2, 801/1, 815/8, 815/9, 815/10, 829/14, 829/15, 831/1, 831/5, 831/6, 836/1, 836/2;
– k.o. Veliki Obrež:
1316/1, 1331.

Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:
– območje potrebnih ureditev na MMP Dobova z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami,
– območje ureditev cestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč,
– območje ureditev in prestavitev infrastrukturnih objektov in naprav,
– območje ukrepov za preprečitev prekomernih vplivov na okolje.

Dolžina območja, v katerem so predvidene nove ureditve na MMP Dobova, je 1,5 km. Območje MMP Dobova leži na železniški progi Ljubljana – Zagreb 1300 m pred državno mejo z Republiko Hrvaško. Zaradi vzpostavitve mejne kontrolne točke (v nadaljnjem besedilu: BIP) na železniški postaji Dobova je potrebno v prvi fazi prenoviti in dograditi obstoječe naprave in objekte, v drugi fazi pa posodobiti obstoječe omrežje javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: JŽI).

V sklopu ureditve BIP so predvidene prestavitve tirnih naprav, rekonstrukcija in dograditev postajne zgradbe, rekonstrukcija in dograditev perona ob postajnem objektu in perona v medtirju (tir št. 3 in tir št. 4), izgradnja pregledne klančine z objektom inšpekcijskih služb, izvedba podhoda pod železniškimi tiri, vzpostavitev dostopne ceste do pregledne klančine in objekta inšpekcijskih služb s parkirišči ter deviacija in rekonstrukcija dela Selske ceste z vzpostavitvijo parkirišč.

V okviru programa posodobitve JŽI, katerega izvedba je predvidena v drugi fazi, so predvidene naslednje postavitve tirnih naprav ter spremljajoče ureditve:
– gradnja tira št. 21 in prestavitev protihrupne ograje na oporni zid med tirom št. 21 in prestavljeno Selsko cesto,
– prestavitev Selske ceste vzdolž tira št. 21 s prestavitvijo obstoječih ograj objektov št. 17, 19, 21, 22, 23, 24, 25 in 26 na Selski cesti,
– podaljšanje mostu preko potoka Negot gorvodno za 27 m s prestavitvijo zahodnega uvoza na področje Centralnih delavnic Dobova,
– rekonstrukcija uvozne in izvozne harfe s fazno dograditvijo posameznih dodatnih tirov (tir št. 16, 114, 12, 113, 214, 18, 19, 20 in 118) na postaji Dobova,
– prestavitev kretnice za tire Centralnih delavnic s tira št. 11 v tir št. 214,
– rekonstrukcija vozne mreže in signalno varnostnih ter telekomunikacijskih naprav je pogojena z dograditvijo novih tirov in kretnic,
– ukinitev nivojskega prehoda v km 452+902 po izgradnji novega izvennivojskega prehoda,
– odstranitev objektov.

(1) Za potrebe inšpekcijskih služb v inšpekcijskem objektu ob pregledni klančini na severnem delu MMP Dobova sta načrtovana nova tira št. 13 in 14, zaradi katerih se bo proti severu prestavil obstoječi tir št. 30 v Centralne delavnice.
(2) Za potrebe potniškega prometa na postaji Dobova v fazi BIP se na postaji Dobova vzdolž tira št. 1 (ob postajnem objektu Dobova) zgradi nov peron dolžine 400 m za sprejem mednarodnih potniških vlakov in lokalnih vlakov na relaciji Ljubljana–Dobova in Dobova–Zagreb. Obstoječi tir št. 1a (101) se podaljša in niveletno prilagodi. Niveletno se prilagodijo tudi tiri št. 2, 3 in 4. Zaradi delno spremenjenih tirnih povezav bo potrebno odstraniti tire št. POP1, POP2, 1d, 10, 12, 12a in delno tir št. 13a. Novim rešitvam se prilagodijo obstoječe kretnice.

(1) Nov peron ob postajnem objektu je širine 10,86 m, dolžine 421,5 m in je v celoti pokrit z nadstrešnico, ki sega do roba perona.
(2) Obstoječi peron v medtirju 3 – 4 se podaljša na skupno dolžino 400 m, širine 6,45 m in je delno pokrit z nadstrešnico. Prekritje se izvede preko celotne širine potniškega perona.
(3) Pregledna klančina se nahaja na severni strani MMP Dobova. Na njej je lociran objekt inšpekcijskih služb. Celotna širina pregledne klančine skupaj z objektom inšpekcijskih služb je 13 m, dolžine 156 m. Na klančini si vzdolž daljše stranice sledijo severozahodni odsek nadstrešnice, objekt inšpekcijskih služb in jugovzhodni odsek nadstrešnice. Predvideno je prekrivanje celotne širine klančine. Objekt je širine 7 m in lociran osno glede na vzdolžno os klančine. Prekrivanje prostih površin klančine ob objektu se izvede z nadstrešnico v sklopu objekta. Severozahodni odsek nadstrešnice je dolžine 20,85 m, jugovzhodni del dolžine 53,10 m. Kot podaljšek nadstrešnice se previsno izvede tudi prekritje zgornjega dela obeh naklonskih ramp v dolžini 3,50 m.
(4) Postajna zgradba Dobova predstavlja železniško mejno postajo za potrebe železniških dejavnosti ter za promet potnikov in pošiljk v notranjem in mednarodnem prometu. Železniške dejavnosti se bodo odvijale v adaptirani obstoječi zgradbi, ki bo delno dograjena, skupne dolžine 109,34 m in širine od 9 do 12 m, z ravno streho.
(5) Rekonstruiran del obstoječega postajnega poslopja je namenjen železniškim tehnološkim dejavnostim, ki so razvrščene v kleti, pritličju in v nadstropju objekta (K + P + I). Novozgrajeni objekt zahodno od postajnega poslopja je pravokotne oblike gabaritne zasnove (P + I) z ravno streho. Funkcionalno je objekt namenjen železniškemu operativnemu osebju in Hrvaškim železnicam. Povezovalni del predstavlja glavno vhodno dvorano, namenjeno potniku, ki vstopa in izstopa na postaji Dobova, in predstavlja vmesni objekt med obstoječo postajno zgradbo in prizidkoma za potrebe carine in policije. Načrtovan nov objekt carine je namenjen poslovnim prostorom carinske dejavnosti in je na zahodni strani navezan na glavno povezovalno dvorano in na vzhodni na policijski trakt. Objekt je klasično grajena zgradba pravokotne oblike in gabaritne zasnove P + I. Načrtovan nov objekt policije je klasično grajena zgradba pravokotne oblike in gabaritne zasnove (P + I). Objekt je na eni zahodni strani navezan na carinski trakt, na vzhodni se končuje s pritličnim traktom, namenjenim za potrebe kotlarne.
(6) V objektu inšpekcijskih služb so načrtovane veterinarska, fitosanitarna in zdravstvena inšpekcija. Objekt se nahaja na pregledni rampi ter je podolgovate, linearne oblike. Objekt je delno pritličen, delno dvoetažen (P+1). Gabariti objekta so dolžine 82,80 m, širine 7 m in višine 7,80 m. Streha objekta je dvokapnica, obrnjena navznoter, naklona 10 stopinj. Po celotni dolžini objekta se obojestransko, od objekta do roba rampe, nahaja nadstrešek, enakega naklona kot streha.
(7) Prostori veterinarske inšpekcije obsegajo celotno pritličje ter del nadstropja. Fitosanitarna in zdravstvena inšpekcija se v celoti nahajata v nadstropju.

(1) Podhod pod železniškimi tiri v km 453+291 je namenjen prehodu ljudi pod železniško postajo v Dobovi iz glavnega perona do perona v medtirju in objekta inšpekcijskih služb preko načrtovanih stopnišč. Nivojski dostop na peron med tiroma št. 3 in 4 je omogočen preko tirov v km 453+262 v širini 1,8 m.
(2) Na severni strani mejnega prehoda se zgradi enosmerna asfaltna dostopna cesta širine 3 m, ki poteka ob pregledni klančini dolžine 156 m vzporedno s tirom št. 14. Višinsko je ureditev ceste pogojena z ureditvijo tira št. 14. Poteka v istem podolžnem sklonu kot tir, prečni sklon je enoten 2,5%. Dovoz v širini 5 m je iz Ulice Marka Šavriča ter izvoz v širini 7,50 m na Ulico 15. aprila. Širina ceste znaša 3 m na dolžini 360 m, prečni skloni ceste 2,5%, radiji horizontalnih krivin od 200 do 250 m.
(3) Na območju postajnega poslopja se preuredi Selsko cesto na južni strani – izvedba v širini 5,50 m z dvosmernim peš hodnikom širine 1,60 m. Rekonstrukcija in deviacija ceste se izvede na dolžini 222 m. Peš hodnik poteka od postajnega poslopja do uvoza na načrtovano parkirišče za osebna vozila. Rekonstrukcija Selske ceste je na dolžini 458 m zato, da se zagotovi kontinuiran potek, s tem pa je definirana tudi lokacija hodnika za pešce. Širina ceste je 5,5 m na dolžini 222,24 m, podolžni skloni ceste znašajo od 0,4 do 0,7%, prečni skloni ceste 2,5%, radiji horizontalnih krivin od 25 do 200 m, radiji vertikalnih zaokrožitev 2000 m.
(4) Vzhodno od postajnega objekta se zgradi parkirni prostor za 133 osebnih vozil. Vzhodni del parkirišča je zaprt z rampo in namenjen zaposlenim (70 parkirnih mest), zahodni del je namenjen uporabnikom (63 parkirnih mest). Dovoz na parkirišče se izvede v stacionaži 0,3+32,88 Selške ceste v podolžnem sklonu 2,5 in 6,7%, širina dovoza je 5,50 m. Radija zaokrožitve sta 5,0 m. Za potrebe zaposlenih v objektu inšpekcijskih služb je ob dostopni cesti načrtovano 10 parkirnih mest.
(5) Iz območja južnega parkirišča se izvede urgentni dovoz do perona širine 3,0 m v vzponu 6,0%. Podolžni padec parkirišča je 0,5%, prečni sklon je od 2,5 do 1,5% v padcu proti jugu. Na zahodni strani postajnega poslopja se uredi asfaltirano rampo do perona v podolžnem sklonu 7%.

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati tudi načrt krajinske ureditve in mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje:
– vse travne površine se zatravi in zasadi z grmovnicami in višjo drevnino na način, ki poudari ambient in obenem pripomore k ustvarjanju ugodnejših mikroklimatskih razmer;
– varovalna ograja je postavljena glede na terenske razmere tako, da je oddaljena 3 m od osi tira. Na severni strani postaje je ograja postavljena na razdalji 3 m od osi skrajnega tira. V nadaljevanju je navezana na protihrupno ograjo višine 2 m in proti zahodu na obstoječo ograjo;
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja mora upoštevati naslednja izhodišča in pogoje glede protihrupne zaščite: protihrupne zaščite so lahko iz različnega materiala (les, beton ipd.), obsajene protihrupne ograje, zazelenjene protihrupne ograje, tip protihrupnih ograj se mora prilagoditi urbani in krajinski podobi prostora;
– vsi posegi v relief, predvsem pa na delu prestavitve ceste in postavitve parkirišč, se morajo čim bolj prilagajati obstoječemu reliefu. Brežine morajo biti ustrezno biotehnično utrjene, zavarovane in obsajene z vegetacijo, v skladu s pogoji lokacijskega načrta, in morajo upoštevati krajinske značilnosti prostora;
– med obratovanjem je potrebno izvajati hortikulturno vzdrževanje;
– med gradnjo se vegetacija odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Nove zasaditve se morajo navezati na obstoječo vegetacijo (živice, posamezne skupine dreves ali grmovnic, obvodna vegetacija);
– vsi odseki obstoječih cest, ki po dograditvi MMP Dobova izgubijo funkcijo, morajo biti rekultivirani;
– ob poseganju v strugo potoka Negot, ki zahteva čiščenje profila (odstranitev mulja in grmičevja) in vzpostavitev hidravlično čim bolj gladkih brežin in dna potoka, je treba odstranitve zarasti odstraniti le tam, kjer je to zaradi pretočnosti potrebno;
– oblikovanje objektov mora slediti čim boljši vpetosti nove arhitekture v obstoječe okolje.

(1) Obstoječega sistemskega omrežja za odvajanje odpadnih vod na obravnavanem območju ni, obstoječi so le krajši odseki, zato je načrtovano novo omrežje na območju MMP Dobova.
(2) Potencialno onesnažena meteorna voda z betonskih pretakališč, manipulativnih površin (nakladanje in razkladanje pri pregledni rampi) in parkirišč je speljana preko lovilcev olj (predvidenih 5 lovilcev olj) preko primarnih vej za odvodnjavanje padavinske vode v predvidene ponikovalnice.
(3) Potencialno onesnažene padavinske vode s severnega dela – manipulacijska površina na zahodni strani pregledne klančine, kjer je prostor za natovarjanje oziroma parkiranje tovornjakov, se odvodnjava preko lovilca olj. Kanalizacija je priključena na primarni kanalizacijski vod pod cesto in se pri križanju s tiri obbetonira.
(4) Padavinske vode s ceste, streh in strešin in nadstrešnice inšpekcijskega objekta – primarni kanalizacijski vod – poteka pod cesto. Nanj so priključeni vtočni jaški, dežna kanaleta ceste in meteorni kanal pregledne klančine sanitarnega objekta. Kanal se steka v ponikovalnico z oznako Po1. Na zgornjem nivoju oziroma pregledni klančini poteka vzporedni kanalizacijski vod, ki zbira padavinske vode s strešin nadstrešnice in inšpekcijskega objekta. Kanal se v jašku z oznako JM6 priključi na kolektor pod cesto.
(5) Padavinske vode s ceste, strehe in nadstrešnice postajnega objekta – strešine postajnega objekta in nadstrešnice ob peronu, utrjene površine ob objektu (južna stran objekta) in del Selške ceste s pločnikom – se odvajajo v ponikovalnici na jugovzhodni in jugozahodni strani postajnega objekta. Glavni kanalizacijski veji potekata v predvidenem pločniku. Nanju so priključeni vtočni jaški s peskolovi s ceste in utrjenih površin ob objektu. Prav tako so na obe ponikovalnici priključeni sekundarni kanali, ki odvajajo padavinske vode s strešin objekta.
(6) Potencialno onesnažena padavinska voda s pretakališč cistern za kurilno olje je preko lovilcev olj speljana v meteorni kanal. Predvideni sta dve pretakališči, in sicer na jugovzhodni strani predvidenega postajnega objekta in na južni strani objekta (zahodna stran tlakovane površine pri vhodu). Predvidena sta lovica olj z integriranim usedalnikom pretoka 2 l/s.
(7) Za odvodnjo komunalne odpadne vode postajne zgradbe je načrtovana izgradnja lastne čistilne naprave velikosti 50 – 60 PE z iztokom v ponikovalnico in ob eventualnih pogojih kasnejša navezava na predvideni fekalni kolektor in skupno čistilno napravo.
(8) Komunalna odpadna voda inšpekcijskega objekta na severnem platoju je po projektu speljana v nepretočno greznico. Fekalna kanalizacija je vodena v neprepustno greznico na severozahodni strani pregledne rampe s prostornino 20 m3. Za varno obratovanje sistema odvajanja tehnoloških odvodnih vod inšpekcijskega objekta je potrebno izdelati natančna navodila o postopkih in ukrepih za delovanje, samem obratovanju in vzdrževanju sistema.
(9) Odpadna tehnološka voda inšpekcijskega objekta, ki nastaja ob pranju notranjih prostorov in nekaterih zunanjih površin inšpekcijskega objekta, se vodi v nepretočno tehnološko greznico oziroma zbiralnik prostornine 12 m3 z odvozom odpadnih (nevarnih) snovi.
(10) Odvodnjavanje novih tirov bo rešeno preko drenažnih cevi in drenažno kanalizacijskih cevi, ki bodo priključene v ustrezno ponikovalnico na severnem platoju. Zato je odvodnjavanje vzdolž podhoda načrtovano v kanalu, ki bo v nadaljevanju pod pregledno klančino priključen na drenažo tira št. 14. Preko tega kanala so speljane tudi obstoječe drenaže vzdolž tira št. 1 in v medtirju 2 – 3. Na drenažah bodo izvedeni tipski revizijski jaški z betonskimi pokrovi na pohodnih površinah in povoznimi litoželeznimi pokrovi na površinah, ki bodo povozne s cestnimi vozili. Na ostalem delu, kjer bodo terenske razmere dopuščale, bo odvodnjavanje novih tirov rešeno z odprtimi jarki, ki bodo priključeni na ponikovalnice (100, višine od 2 do 3 m glede na višino podtalnice.
(11) Obstoječi prepust se na območju novega urejanja rekonstruira, deloma se odprti jarek, ki se steka vanj, zacevi.
(12) Predvideno je ponikanje vseh očiščenih vod (vse novo urejene površine in predvideni objekti) v novih ponikovalnicah (štiri ponikovalnice). V fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja mora na podlagi pregleda stanja izkopa vse štiri lokacije obvezno potrditi geolog oziroma geomehanik.
(13) Pred pričetkom del je potrebno identificirati in zakoličiti (situativno in višinsko) obstoječe komunalne vode na območju servisa v sodelovanju z upravljalci posameznih komunalnih vodov.
(14) Na predvidenem ureditvenem območju je zasnovan montažni vodotesni kanalizacijski sistem. Jaški se izvedejo kot betonski v montažni izvedbi z bazo in ustreznimi nastavki cevi na projektiranih višinah, konusnim reducirnim delom, betonskim nastavkom okvirja in kanalskim pokrovom iz duktilne litine s tesnilom na zaklop. Nosilnost kanalskih pokrovov je izbrana glede na lokacijo jaška.
(15) Za kanale primarne kanalizacijske veje padavinske in komunalne odpadne vode se predvidi plastične cevi za ulično kanalizacijo. Kanalizacijske veje potencialno onesnažene padavinske vode pred lovilci olj se izvede iz polietilenske cevi. Vse betonske površine onesnažene meteorne kanalizacije (betonski jaški) je potrebno z notranje strani premazati z epoksi premazi, odpornimi na naftne derivate.
(16) Lovilci olj z usedalniki so izbrani na podlagi in v skladu z zakonsko predpisanimi mejnimi vrednostmi vsebnosti celotnih oglikovodikov in ostalih mejnih vrednosti parametrov v očiščeni odpadni vodi v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.
(17) Kanalizacijski vodi tehnološke kanalizacije iz sanitarnega objekta se izvedejo iz polipropilenskih cevi. Vse betonske površine onesnažene meteorne kanalizacije (betonski jaški) je potrebno z notranje strani premazati z epoksi premazi, odpornimi na naftne derivate.
(18) Izkopi za kanalizacijo se izvajajo pod kotom 60 stopinj oziroma z upoštevanjem pogojev geomehanskih lastnosti zemljine pod nadzorom in navodilih geomehanika.
(19) Vse cevi se polagajo na peščeno (gramozno) posteljico. Cevi se nato zasuje s finejšim kamnitim materialom v debelini 30 cm nad temenom cevi, komprimiranim po 20 cm z lahkimi komprimacijskimi sredstvi. Polno obbetoniranje cevi se predvidi pri križanjih kanalizacijskih vej z ostalimi komunalnimi vodi ter tirnimi napravami.

(1) Vodovodno omrežje Dobove in okoliških naselij je oskrbovano iz centralnega brežiškega vodovoda, ki je napajan iz črpališča Glogov Brod. Kompleks MMP Dobova se priključi na vodovodni sistem Brežice, predvidoma na obstoječo salonitno cev 150, ki poteka iz smeri Mostec, od 80 do 100 m južno od ceste Mostec–Dobova. Priključni cevovod DN 125 poteka od mesta priključitve na salonitno cev 150 ob cesti za Mihalovec, nato s podvrtavanjem cestišča prečka cesto Mostec–Dobova in po ulici Ob njivah poteka ob predvideni električni kabelski kanalizaciji do kompleksa MMP Dobova.
(2) Obstoječi vodovod PE 63 mm, ki poteka ob Selski cesti vzporedno z novo predvidenim priključkom, ostane v uporabi, s tem, da se obstoječi vodovodni odcepi, ki prečkajo novi priključek, nanj prespojijo. Na teh odcepih so predvideni zaporni organi oziroma zasuni z nadzemno garnituro in uličnim pokrovom. Izvede se rekonstrukcija dela vodovoda, ki poteka ob ulici Ob njivah. Skupna potrošnja za sanitarne in druge namene ter požarno varstvo znaša Qsk = 16,4 l/s.
(3) Potrebna dimenzija glavnega priključnega voda za navedeno potrošnjo znaša DN 125. Do skupnega vodomernega jaška je predviden razvod iz duktilne nodularne litine NL DN 125. V nadaljevanju se vodovodni razvod za MMP Dobova izvede iz polietilenskih vodovodnih cevi, z glavnim povezovalnim razvodom DN 125 (PE 140) in DN 100 (PE 125), od katerega se na južnem in severnem delu platoja izvedejo odcepi s hidranti in priključki za objekte.
(4) Požarno varovanje se izvaja s hidranti DN 80 (trije hidranti na severnem in trije na južnem delu platoja).
(5) Meritev potrošnje vode je zasnovana tako, da je za vse objekte na južnem in severnem platoju predvidena skupna meritev, za posamezne objekte oziroma službe pa so predvideni še štirje priključni jaški z odštevalnimi vodomernimi mesti.
(6) Cevovod, ki poteka pod železniškimi tiri in pod postajnim objektom, je v zaščitni cevi. Predvidene so betonske, dodatno obbetonirane, cevi ustreznih dimenzij.
(7) Investitor je dolžan pridobiti hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v vodooskrbnem sistemu v skladu z odlokom o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 50/98). Konkretnejša izhodišča in pogoji za priključitev kompleksa na javni vodovod bodo opredeljeni z zgoraj omenjeno presojo in hidravličnim izračunom v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(8) Oskrba s pitno vodo in zaloge podtalnice se zaradi gradnje MMP Dobova in drugih predvidenih posegov ne sme poslabšati ali celo ogroziti.

(1) Pred pričetkom izvajanja gradbenih del za elektro instalacije je potrebno z upravljavcem in izvajalcem določiti traso obstoječega in novo projektiranega elektro omrežja ter ostalih komunalnih instalacij.
(2) Za bodoče delovanje objektov novega MMP Dobova je potrebno:
– zgraditi transformatorsko postajo (v nadaljnjem besedilu: TP),
– položiti novi srednjenapetostni kablovod med novo TP ZMP in TP Dobova,
– začasno zaščititi obstoječe električne kable nizkonapetostnega omrežja,
– zgraditi novo energetsko kabelsko kanalizacijo,
– v novozgrajeno kabelsko kanalizacijo položiti kable nizkonapetostnega omrežja,
– izvesti ozemljitve kovinskih mas.
(3) Srednjenapetostni kablovod za napajanje TP poteka od TP Dobova ob lokalni cesti v kabelski kanalizaciji do kabelske kanalizacije, obdelane v sklopu objektov MMP Dobova. Od tu poteka v ceveh do nove TP ZMP. Srednjenapetostni kablovod je predviden s kabli 3×1×XHE 49A–70 mm2.
(4) Nizkonapetostni kabli se polagajo v novozgrajeno kabelsko kanalizacijo, obdelano v sklopu objektov MMP Dobova.
(5) Dokumentacija obravnava TP ZMP 1×630 kVA, 20/0,4 kV. Predvidena je tipska montažna betonska TP dimenzije 300×225 cm. V ohišje TP se v transformatorski boks vgradi transformator moči 630 kVA.
(6) Za položitev energetskih kablov bo potrebno zgraditi ustrezno kabelsko kanalizacijo s plastičnimi cevmi:
– večcevno “kanalizacijo“ iz plastičnih cevi premera 110 mm,
– kabelske jaške z lahkim in težkim pokrovom,
– izgradnjo priključnih kabelskih jaškov na mestih, kjer je potrebna zaključitev cevi.
(7) Kabelska kanalizacija se izvede iz plastičnih cevi za delovni tlak p = 6 bar rdeče barve. V primeru križanja z glavno cesto in površinami, kjer je možen tovorni promet, se cevi obvezno obbetonirajo.

Predvidena je javna razsvetljava pokritega in nepokritega perona št. 1 in 2, podhoda, javna razsvetljava ceste in parkirišča na južni strani ter pokrite rampe inšpekcijskega objekta ter razsvetljava dovozne ceste in parkirišča na severni strani MMP Dobova. Za napeljavo kablov do svetilk se izdela ustrezna kabelska kanalizacija z armirano betonskimi jaški ter ustreznim številom gibljivih plastičnih cevi premera 110 mm. Električno napajanje bo izvedeno v razdelilniku v postajnem poslopju.

(1) Obstoječi telekomunikacijski kabel TK59 15×4×0,6 GM se mora med gradnjo objekta varovati do priklopa na novi telekomunikacijski kabel.
(2) Predviden je telekomunikacijski kabel TK59 50×4×0,6 GM s potekom iz končne avtomatske telefonske centrale Dobova. Kabel se delno uvleče v obstoječe zaščitne cevi in delno v novo položene cevi do novega kabelskega jaška, ki se zgradi na trasi obstoječih tk kablov. Potek kabla je vzporeden z obstoječimi kabli.
(3) Od novega jaška je predvideno uvlačenje kablov v novozgrajeno kabelsko kanalizacijo. Telekomunikacijski kabel TK59 50×4×0,6 GM se položi do jaška za potrebe železnice, kjer se izvede odcep za železnico s telekomunikacijskim kablom TK59 10×4×0,6 GM.
(4) Nadalje se položi kabel TK59 35×4×0,6 GM do kabelske kanalizacije, ki je predvidena v sklopu železnice. Od tu dalje se uvleče kabel v prosto cev do odcepa za policijo in carino, kjer se predvidita dva odcepa TK59 10×4×0,6 GM.
(5) Tretja veja poteka dalje proti objektom na severni strani, in sicer s telekomunikacijskim kablom TK59 10×4×0,6 GM.
(6) Vsi odcepi so izvedeni s spojkami. Na zahtevo policije in carine je predvidena možnost izvedbe priključkov z optičnim kablom, in sicer z izgradnjo kabelske kanalizacije. Le-ta se naveže na obstoječi optični kabel z izgradnjo kabelskega jaška.

Vse tangirane kable in vode se ustrezno prestavi oziroma zaščiti. Novi kabli in vodi morajo biti položeni v zaščitne cevi. Za vse vode in kable, ki so v funkciji signalno varnostnih in telekomunikacijskih naprav ter zunanje razsvetljave, bo potrebno pridobiti soglasja Slovenskih železnic, d.d., in nadzor Službe za signalno varnostne in tekelomunikacijske naprave Ljubljana.

Vsi objekti in nadstrešnice bodo ustrezno zavarovani s strelovodi.

(1) Pri načrtovanju, izvajanju in vzdrževanju sistema odvodnje voda je treba upoštevati hidrološke podatke in dinamične značilnosti vodotokov.
(2) Vse vodnogospodarske ureditve se načrtujejo in izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere živih bitij v in ob vodotokih. Pri projektiranju regulacij in prečkanj vodotokov se predvidene rešitve uskladijo z Zavodom za ribištvo.

(1) Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred poškodbami in uničenjem v času gradnje.
(2) Spominsko ploščo Dobova – Spominska plošča zborovanju ljudske fronte z oznako EŠD 10491 se bo shranilo in se jo dokončno namestilo na primerno mesto, ki se bo določilo v sodelovanju s službo za varstvo kulturne dediščine.
(3) Za območje Dobova – Arheološko območje z oznako EŠD 9804 je treba zagotoviti stalen arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli v sklopu izvedbe lokacijskega načrta. V primeru najdb so lahko zahtevane posebne tehnične rešitve ali po potrebi spremembe rešitev.
(4) Za območje kulturnih žarnih grobišč (znotraj arheološkega območja Dobova) je potrebno zagotoviti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav (intenzivni površinski in podpovršinski pregled, geofizikalne meritve in analize aeroposnetkov), izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki po metodologiji Skupine za arheologijo na avtocestah Slovenije (SAAS) pri Zavodu Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine. Čez območje ne sme potekati gradbiščna pot in čez njih ne smejo biti premaknjeni vodotoki, komunalna, energetska ali telekomunikacijska infrastruktura in se izkoriščati za deponije viškov.
(5) Dokumentirati je treba stanje pred gradnjo, in sicer foto in video posnetek prostora z dediščino. Dokumentiranje mora biti zaključeno pred pričetkom zemeljskih del. Dokumentirati je treba tudi stanje po končanih delih. Dokumentacija mora biti izdelana v skladu z navodili Zavoda Republike Slovenije za kulturno dediščino, OE Novo Mesto.

Za varovanje flore in favne se pri načrtovanju in gradnji MMP Dobova upošteva naslednje ukrepe:
– za nove zasaditve se uporabljajo avtohtone rastlinske vrste,
– posebno pozornost je potrebno posvetiti organizaciji gradbišča, da ne bi po nepotrebnem dela potekala na okoliških območjih,
– prepovedano je odlaganje materiala na površinah, ki niso bila predhodno potrjene in dogovorjene z ustreznimi službami,
– čim manj odstranjevati obstoječe drevje,
– v kanal reguliranega potoka Negot naj se posega v smislu tudi možne renaturacije, da se lahko pridobi nekaj nadomestnih habitatov, izgubljenih pri preteklih in nameravanih gradbenih delih,
– v največji možni meri naj se ohranja naravno stanje vodotokov,
– v primeru načrtovanja nove premostitve potoka Negot zahodno od železniške postaje je potrebno omogočiti selitvene poti živalim v smeri med zgornjim in spodnjim delom potoka z 1 m širokim pohodnim pasom vzdolž vodotoka.

(1) Načrtovani protihrupni ukrepi so opredeljeni za planirani promet do leta 2010. Po končani gradnji so določeni ukrepi za varovanje objektov in območij pred čezmernim hrupom.
(2) Zgraditi je treba naslednje protihrupne ograje – aktivno zaščito:
– protihrupno ograjo (oznaka PO1) na južni strani MMP Dobova, od profila P2+25 do P9+35, višine 2 m in dolžine 303 m;
– protihrupno ograjo (oznaka PO2) na južni strani MMP Dobova, od profila P9+33 do P10+19, višine 2 m in dolžine 46 m;
– protihrupno ograjo (oznaka PO3) na južni strani MMP Dobova, od profila P12+33 do P17+25, višine 2 m in dolžine 230 m;
– protihrupno ograjo (oznaka PO4) na severni strani MMP Dobova, od profila P2+35 do P7+25, višine 2 m in dolžine 211 m;
– pasivno protihrupno zaščito za stanovanjski objekt Selska ulica 48.
(3) Investitor mora ob gradnji zaščititi ljudi, objekte in območja pred čezmernim hrupom v obsegu, ki je določen na osnovi prognoze prometa za leto 2010. V skladu s predpisi, ki urejajo hrup zaradi cestnega in železniškega prometa, ter v skladu z monitoringom, ki je določen v 28. členu te uredbe, je treba aktivno ukrepati v primeru ugotovljenih prekoračitev dopustnih ravni hrupa.

(1) Vleka na železniški postaji Dobova se v celoti elektrificira. V času obratovanja MMP Dobova vplivov na onesnaženost zraka ne bo. Predvideno je centralno ogrevanje poslopja na lahko kurilno olje. Dimni plini iz kotlovnice bodo izhajali v zrak skozi visok dimnik v osrednjem delu zgradbe.
(2) V osrednjem delu MMP Dobova se zgradi objekt za fitosanitarni pregled živali. Pričakovane imisije neprijetnih vonjav na območju so majhne.
(3) Za zmanjšanje onesnaževanja zraka v času gradnje so predvideni naslednji ukrepi:
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja postaje in objektov s transportnimi sredstvi; ukrep zahteva čiščenje vozil pri vožnji z gradbišč na javne prometne površine, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah in vlaženje odkritih površin gradbišč in gradbiščnih platojev;
– upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev.
(4) Posebni aktivni ukrepi v času obratovanja niso potrebni.

(1) Požarna varnost objektov na MMP Dobova je zagotovljena z dovozi za interventna vozila po obstoječem omrežju cest, izgradnja vodovoda in hidrantnega omrežja pa zagotavlja preskrbo s požarno vodo. V primeru požara in drugih nesreč so zagotovljene površine za varen umik ljudi in živali na utrjene površine ter na površine v okolici.
(2) Prestavitve vodovodov se morajo izvajati tako, da ne bo ogrožena požarna zaščita.

Komunalni odpadki se zbirajo v tipskih zabojnikih, ki se redno praznijo, odpadki pa organizirano odvažajo na za to določeno deponijo komunalnih odpadkov. Blato iz čistilne naprave je potrebno odvažati na ustrezno čistilno napravo oziroma deponijo.

(1) Etape izvajanja lokacijskega načrta so načrtovane v fazi BIP in v fazi JŽI, ter obsegajo:
– prestavitve, razširitve, rušitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav, ki so potrebne za uresničitev predvidenih posegov,
– posamezni deli prestavitev tirnih naprav, ki omogočajo funkcionalno celoto,
– deviacije cest s parkirišč,
– posamezni objekti, peroni, klančine, podhod, nadstrešnice.
(2) Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne celote.

Investitor gradnje mora zagotoviti posnetek ničelnega stanja, podrobnejši načrt izvajanja monitoringa in izvajati monitoring z namenom nadzorovanja vplivov, ki bi v času gradnje ali obratovanja v posebnih pogojih lahko presegli pragove sprejemljivosti, najmanj v naslednjem obsegu:
– Vode – v času po izgradnji je treba izvesti enoletni monitoring v skladu s predpisi, ki urejajo izpuste iz čistilne naprave in ostale izpuste. Na podlagi tako izvedenega monitoringa odpadnih vod se po potrebi določi novi program monitoringa. Med gradnjo je potrebno izvajati nadzor nad uporabo nevarnih snovi. Nadzor mora biti opredeljen v elaboratu skupaj z navodili o postopkih v primeru razlitij ali razsutij nevarnih snovi. V času gradnje se predvidi enkratno vzorčevanje po programu za čas pred gradnjo. Program za monitoring mora biti obnovljen na podlagi posnetkov ničelnega stanja in meritev gladin podzemne vode še v času pred gradnjo. Monitoring je potrebno opravljati na izpustih in v podzemni vodi na emisijski in imisijski strani; na podlagi monitoringa pred gradnjo in med gradnjo se določi ali po potrebi na novo izdela reprezentativna vodnjaka ali vrtini na imisijski in emisijski strani MMP Dobova. Tako določena vodnjaka ali vrtini se opremi za stalno vzorčevanje in določi vrsto ciljanih parametrov; vodnjaka morata zagotavljati reprezentativnost imisije in emisije za MMP Dobova. Predvidoma so pomembni naslednji parametri kakovosti: prevodnost, pH, Eh, kisik, nitrati, nitriti, mineralna olja, pesticidi skupno. Meritve obremenitev odpadne vode iz čistilne naprave in meritve obremenitev tehnološke odpadne vode iz čistilne naprave se izvajajo v skladu s predpisi;
– Zrak – monitoring onesnaženosti zraka v času gradnje je predviden na štirih lokacijah. Območje meritev je treba povzeti iz poročila o vplivih na okolje. Zavezanec za izvedbo monitoringa v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki je dolžan zagotoviti, da se meritve onesnaženosti zraka izvajajo v času največje intenzivnosti gradbenih del. Na vsakem merilnem mestu sta potrebni najmanj dve enomesečni meritvi koncentracije prašnih usedlin, v primeru visokih koncentracij prašnih usedlin je potrebno povečati pogostost meritev. Prve meritve morajo biti izvedene v času pripravljalnih zemeljskih del. V prašnih usedlinah je potrebno določiti vsebnost cinka, kadmija in svinca. Monitoring onesnaženosti zraka izvaja pooblaščena organizacija. Spremljanje onesnaženosti zraka zaradi obratovanja železniške proge ni potrebno.
– Hrup – v času gradnje spremljati imisijske ravni hrupa in v primeru prekoračenih dopustnih vrednosti izvesti ustrezne ukrepe, ki so: ustrezna organizacija gradbišča, uporaba strojev z ustreznimi protihrupnimi pokrovi, montaža začasnih protihrupnih zaslonov. Takoj po začetku obratovanja začeti z izvajanjem monitoringa hrupa in preverjanja ustreznosti ter zadostnosti izvedenih protihrupnih ukrepov.
– Tla – obratovalni monitoring je predviden za čas gradnje in je omejen na spremljanje razmer na gradbišču, predvsem z vidika ravnanja z gradbenimi in drugimi materiali, odpadno embalažo in vključuje nadzor tehnične usposobljenosti vozil, nad uporabo goriv ter motornih in strojnih olj, ukrepanjem ob emisiji prahu z gradbenih površin, nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo.
– Varstvo pred sevanjem – načrtovana transformatorska postaja predstavlja vir elektromagnetnega sevanja, zato mora biti izvedena v skladu z uredbo, ki ureja elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju, kjer so določene mejne efektivne vrednosti električne poljske jakosti kot posledice obratovanja ali uporabe nizkofrekvenčnih in visokofrekvenčnih virov sevanja za I. in II. območje stopnje varstva pred sevanjem. Po začetku obratovanja transformatorske postaje je potrebno opraviti prve meritve elektromagnetnega sevanja, skladno s pravilnikom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring za vire elektromagnetnega sevanja ter pogoje za njegovo izvajanje. V primeru prekoračitve dopustnih vrednosti je treba izvesti dodatne zaščitne ukrepe: dodatne tehnične in prostorske rešitve, dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve, sanacijo, povečanje ali izgradnjo novih omrežij, objektov in naprav, spremembo rabe prostora ali objekta, omejevanje prometa in druge ustrezne ukrepe.

Poleg vseh obveznosti, navedenih v tej uredbi, so obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej tudi:
– promet med gradnjo je treba organizirati tako, da ne bo večjih zastojev na obstoječem prometnem omrežju;
– pred pričetkom gradnje izdelati načrt organizacije gradbišča in prometa v času gradnje in ga uskladiti z lokalnimi skupnostmi;
– zagotoviti ukrepe na glavnih in regionalnih cestah, na katerih se bo povečal promet med gradnjo, da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;
– med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih škodljivih snovi. Ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev;
– pred začetkom del urediti in protiprašno zaščititi vse lokalne ceste v naseljih, skozi katera bo potekal gradbiščni promet;
– pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci;
– omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej;
– med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav;
– zavarovati gradbišča tako, da bodo zagotovljeni varnost in nemotena uporaba sosednjih objektov in zemljišč ter nemoten odtok vode;
– v najkrajšem možnem času odpraviti morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja MMP Dobova;
– izdelati načrt aktivnosti za primer nesreče z razlitjem ali razsutjem nevarne tekočine ali drugega materiala;
– izdelati načrt aktivnosti za primer izrednega zadrževanja tovornih vagonov in vlakov za primere izvajanja fitofarmacevtskih, zdravstvenih ali veterinarskih pregledov in ukrepov;
– na območju ni dovoljeno skladiščenje goriv in maziv za delovne stroje. Pri gradnji je dovoljeno uporabljati takšen material, ki kasneje ne more ogroziti podtalnice.

(1) Vse stacionaže in dimenzije, navedene v tej uredbi, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(3) Odstopanja iz prejšnejga odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, v katerih delovna področja spadajo ta odstopanja.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje lokacijskega načrta, določenega v 4. členu te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji prostorski akti:
– prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Brežice za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 41/87 in Uradni list RS, št. 13/91, 37/94, 29/96, 77/97, 79/97, 47/98, 61/98, 10/99, 59/00, 27/01, 50/01 in 4/02);
– prostorske sestavine srednjeročnega plana Občine Brežice za obdobje 1986 – 1990 (Uradni list SRS, št. 41/87, 8/88 in 13/91 ter Uradni list RS, št. 37/94, 29/96, 77/97, 79/97, 47/98, 61/98, 10/99, 59/00, 27/01, 50/01 in 4/02);
– odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Brežice (Uradni list SRS, št. 38/87 in 25/88 in Uradni list RS, št. 29/96, 50/98 in 4/02).

Lokacijski načrt je na vpogled na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo – Uradu Republike Slovenije za prostorsko planiranje in na Občini Brežice.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.