Na podlagi drugega odstavka 109. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02) izdaja minister za notranje zadeve

Ta pravilnik določa program in organizacijo usposabljanja pripravnikov (v nadaljnjem besedilu: pripravništvo) za opravo državnega izpita iz javne uprave in strokovnega upravnega izpita (v nadaljnjem besedilu: strokovni izpit za imenovanje v naziv), dolžnosti organa, v katerem se pripravnik usposablja, pristojnosti predstojnika organa, naloge mentorja pripravnika ter obveznosti pripravnika glede izvajanja individualnega programa usposabljanja.

(1) V času pripravništva se pripravnik usposablja za samostojno opravljanje nalog delovnega mesta, ki je po zahtevnosti ustrezno njegovi stopnji izobrazbe, se seznanja z vsebinami, določenimi v prvem odstavku 166. člena zakona o javnih uslužbencih, ter se hkrati pripravlja za opravljanje strokovnega izpita za imenovanje v naziv.
(2) Strokovni izpit za imenovanje v naziv se opravi ob koncu pripravništva pred iztekom pripravniške dobe.

(1) Odločanje o skrajšanju pripravniške dobe v skladu s tretjim odstavkom 108. člena zakona o javnih uslužbencih je možno po preteku polovice predpisane pripravniške dobe.
(2) Predlog mentorja za skrajšanje pripravniške dobe mora biti obrazložen in mora vsebovati časovni obseg skrajšanja in spremembo časovne razporeditve neizvedenega dela pripravniškega usposabljanja.
(3) Predstojnik organa mora pri odločitvi o skrajšanju pripravniške dobe in določitvi datuma opravljanja strokovnega izpita za imenovanje v naziv upoštevati možnost opravljanja strokovnega izpita za imenovanje v naziv (predvsem v času letnih dopustov, dela prostih dni in podobno) in sicer na podlagi letnega razporeda terminov za opravljanje strokovnega izpita za imenovanje v naziv.

(1) Pripravnikov mentor določi individualni program pripravnika, ki je sestavljen iz splošnega in posebnega dela.
(2) Osnova za določitev splošnega dela programa so vsebine iz prvega odstavka 166. člena zakona o javnih uslužbencih.
(3) Posebni del programa se nanaša na organizacijo, pristojnosti, delo in naloge organa, v katerem se pripravnik usposablja.

V splošnem delu pripravnikovega programa se določi za vsako vsebino iz prvega odstavka 166. člena zakona o javnih uslužbencih, v kateri organizacijski enoti organa se bo pripravnik usposabljal, dobo usposabljanja ter osebo, odgovorno za spremljanje dela pripravnika na posameznem delovnem področju. Če v organu, kjer se pripravnik usposablja, ni možno zagotoviti usposabljanja s področja posamezne vsebine, potrebno znanje pripravnik pridobi s študijem literature ob pomoči mentorja.

(1) V posebnem delu pripravnikovega programa se določijo notranje organizacijske enote, dobo usposabljanja, v kateri pripravnik pridobiva potrebno znanje, spretnosti in navade, potrebne za samostojno opravljanje dela, za katerega se usposablja, ter osebe, odgovorne za spremljanje dela pripravnika.
(2) Skupna doba usposabljanja po posebnem programu traja polovico celotne pripravniške dobe.

(1) Individualni program pripravnikovega usposabljanja vsebuje:
1. ime in priimek mentorja, njegov položaj oziroma delovno mesto ter notranjo organizacijsko enoto, v kateri se pripravnik usposablja za samostojno delo na posameznem področju;
2. ime in priimek pripravnika, smer in stopnjo izobrazbe, trajanje pripravništva in vrsto strokovnega izpita za imenovanje v naziv;
3. cilje pripravnikovega usposabljanja;
4. dela in naloge, s katerimi se bo pripravnik usposabljal, z navedbo imena in priimka osebe, odgovorne za spremljanje dela pripravnika na posameznem področju;
5. časovno razporeditev usposabljanja v skladu z določbami 5. in 6. člena tega pravilnika;
6. čas, določen za individualni študij predpisov s posameznega področja
7. čas, določen za izdelavo zaključne naloge;
8. čas za pripravo na strokovni izpit za imenovanje v naziv (udeležba na usposabljanju, individualni študij za opravljanje strokovnega izpita za imenovanje v naziv ter opravljanje strokovnega izpita za imenovanje v naziv) in
9. morebitne druge obveznosti pripravnika.
(2) Čas za pripravo na strokovni izpit za imenovanje v naziv iz osme točke prejšnjega odstavka se določi v trajanju:
1. petnajst dni za pripravo in opravljanje državnega izpita iz javne uprave za pripravnike,
2. deset dni za pripravo in opravljanje strokovnega upravnega izpita za pripravnike in
3. deset dni za pripravo in opravljanje državnega izpita iz javne uprave oziroma strokovnega upravnega izpita za delavce, ki niso pripravniki.
(3) V času priprave na strokovni izpit iz osme točke prvega odstavka tega člena se pripravniku ne sme nalagati delovnih obveznosti; individualni študij lahko pripravnik po lastni izbiri opravlja na delovnem mestu ali drugje.

(1) Pred prijavo na strokovni izpit za imenovanje v naziv mora pripravnik opraviti zaključno nalogo, ki jo določi mentor.
(2) Zaključna naloga mora biti ustrezna pripravnikovi stopnji strokovne izobrazbe ter področju, za katerega se pripravnik usposablja.
(3) Zaključna naloga je lahko izdelava odločbe prve ali druge stopnje, izdelava pritožbe ali drugega pravnega sredstva, opis določenega postopka, izdelava informacije, analize oziroma strokovnega mnenja, priprava predpisa za izvrševanje zakona ali uredbe, priprava gradiva za sejo vlade in drugo. Mentor določi rok za izdelavo zaključne naloge.
(4) Komisija, ki jo imenuje predstojnik, pripravi pisno mnenje o zaključni nalogi, ki mora biti pripravljeno najmanj trideset delovnih dni pred opravljanjem strokovnega izpita za imenovanje v naziv.

(1) Pripravnik se usposablja po splošnem in posebnem programu tako, da:
1. opravlja posamezne naloge pod vodstvom mentorja oziroma osebe, odgovorne za spremljanje dela pripravnika, ter preučuje literaturo, predpise in gradiva, ki so osnova za opravljanje teh nalog;
2. sodeluje pri pripravi gradiv, analiz, mnenj in drugih dokumentov s področja, za katerega se po programu usposablja;
3. pod vodstvom mentorja oziroma osebe, odgovorne za spremljanje dela pripravnika, pripravlja osnutke splošnih oziroma posamičnih upravnih aktov;
4. prisostvuje sestankom delovnih oziroma projektnih skupin ter drugih oblik skupinskega dela organa;
5. se udeležuje usposabljanja in izpopolnjevanja, na katera ga napoti odgovorna oseba organa na predlog mentorja.
(2) Poleg usposabljanja iz prejšnjega odstavka pripravnik vodi redno evidenco o svojem usposabljanju in delu, ki je podlaga za poročilo o usposabljanju in delu, in mora biti razdeljena po posameznih vsebinah splošnega in posebnega dela usposabljanja.

(1) Mentorja, ki je uslužbenec organa, v katerem se pripravnik usposablja, ter osebe, odgovorne za spremljanje pripravnikovega dela, imenuje predstojnik organa. Zaradi lažje organizacije pripravnikovega dela, lahko predstojnik imenuje tudi somentorja.
(2) Mentor mora imeti enako ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik. Izjemoma ima lahko mentor drugo smer strokovne izobrazbe, če v notranji organizacijski enoti, kjer se pripravnik usposablja, ni javnega uslužbenca z isto smerjo strokovne izobrazbe.
(3) Če je mentor odsoten z dela več kot pet delovnih dni skupaj, ga nadomešča vodja notranje organizacijske enote, v kateri se pripravnik usposablja.

(1) Mentor skrbi za pravilno in celovito izvedbo individualnega pripravnikovega programa in je dolžan predstojnika opozoriti v primeru bistvenih odstopanj od predvidenega izvajanja individualnega programa pripravnika.
(2) Mentor opravlja tudi druge naloge v zvezi z mentorstvom, še zlasti:
1. določi individualni program pripravnikovega usposabljanja;
2. pisno seznani s programom pripravnika in osebe, odgovorne za spremljanje dela pripravnika;
3. seznani pripravnika s predpisi, ki urejajo pripravništvo;
4. sodeluje z osebami, odgovornimi za spremljanje dela pripravnika, in skupaj z njimi določa vrsto in obseg posameznih pripravnikovih nalog;
5. spremlja delo pripravnika in ocenjuje uspešnost opravljenih nalog;
6. najmanj enkrat mesečno pregleda poročilo o delu, ki ga piše pripravnik, obravnava izvajanje pripravnikovega programa in odloča o vprašanjih v zvezi z izvajanjem programa;
7. je enkrat ali večkrat v skupnem trajanju najmanj dveh ur tedensko na razpolago pripravniku za konzultacijo;
8. za pripravnika, ki se mu pripravniška doba skrajša, predlaga spremenjen program v skrajšanem obsegu;
9. za pripravnika, ki je bil na strokovnem izpitu neuspešen, pripravi dopolnilen program usposabljanja;
10. vsak mesec pripravi pisno poročilo o izvajanju pripravnikovega programa;
11. pomaga pripravniku pri pripravah na strokovni izpit za imenovanje v naziv;
12. pripravi predlog pisnega mnenja o zaključni nalogi in jo predloži komisiji;
13. pripravi poročilo o izvedbi usposabljanja pripravnika.
(3) V poročilu o izvedbi usposabljanja pripravnika mentor oceni:
1. obseg opravljenega dela glede na individualni program pripravnikovega usposabljanja;
2. kakovost opravljenega dela glede na sposobnost za hitro in pravilno določitev delovnega problema, izbranih metod in tehnik dela, uporabe teoretičnega znanja pri izvedbi naloge in pravilnost rešitve;
3. delovne lastnosti pripravnika (zanesljivost, vestnost, učinkovitost, samoiniciativnost, sposobnost za skupinsko delo in podobno);
4. na katerem ožjem delovnem področju organa je bil pripravnik najuspešnejši in za katero delovno področje je pokazal največ zanimanja.

(1) Pripravnik mora v celoti izvesti naloge v skladu s programom pripravništva ter navodili predstojnika, mentorja in osebe, odgovorne za spremljanje dela pripravnika na posameznem delovnem področju.
(2) Pripravnik vodi evidenco opravljenega dela, ki je podlaga za izdelavo poročila o delu. Pri vsaki izmed določenih nalog opredeli delovni problem, navede izbrane in uporabljene metode in tehnike dela z obrazložitvijo izbora ter opiše pripombe in predloge k organizaciji in k vsebini dela.
(3) Poleg obveznosti iz prejšnjega odstavka mora pripravnik:
1. nemudoma javiti mentorju vsako okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvedbo pripravnikovega programa;
2. po navodilu predstojnika ali mentorja izvesti tudi naloge, ki niso določene s pripravnikovim individualnim programom.

(1) Dokumentacija pripravnikovega usposabljanja vsebuje:
1. program pripravnikovega usposabljanja;
2. pripravnikovo poročilo o delu;
3. zaključno nalogo s pisnim mnenjem komisije;
4. mentorjevo poročilo o izvedbi usposabljanja pripravnika;
5. obrazložen predlog mentorja in predstojnikova odločitev o morebitnem skrajšanju pripravništva.
(2) Dokumentacija iz prejšnjega odstavka je obvezna priloga prijavi na strokovni izpit.

Pripravniki, ki so začeli pripravništvo pred začetkom uporabe tega pravilnika, nadaljujejo pripravniško usposabljanje v skladu s predpisi, ki se uporabljajo do začetka uporabe tega pravilnika.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o programu in organizaciji pripravništva v državni upravi (Uradni list SRS, št. 8/86), uporablja pa se do začetka uporabe zakona o javnih uslužbencih.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem, ko se začne uporabljati zakon o javnih uslužbencih.